Leto IV., itev. 7 . rosriuna pavsanrana. V Ljubljani, sreda dne tO. januarja 1923 Posamezna stav. stane i Dta lina)« ob 4 »lutraf. Stane mesečno 10-— Din ca inozemstvo 20"— , Oglas po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št IZ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko« Upravnlstvo: Ljubljana, Pieiexaow nI. *t 64. Tele! it * Podružnice; Maribor, Barvarska «So «t L Tet it 22. Cetje, Alekaaadr. Kačoa prt posta, čekov ■avoáu itev. U.8C. Ljubljana. 9. januarja. Naže politično življenje je bolno. Soj vseh proti vsem, ki se vrti že nad eno leto. je razpalil strasti in omajal medsebojno zaupanje. Laž je v teh nezdravih razmerah postala glavno sredstvo in 1 a ž je tako mogočna, da drzno zasenči tuai najjasnejše resnico. Cele ideologije so nastale in ao zgrajene rt» laži in cele stranke se imajo nji zahvaliti za svoj obstoj. Publika, ki je žrtev laži, je že vsa zbo-gana in se odteguje javnemu delu. Evo par primerov j Proti centralistični državni administraciji je demokratska stranka razvila svojo zahtevo najSirše dekoncentracije in samouprave. In to z uspehom. Treba le en tip pogledati naš zakon o obči upravi bi o samoupravi oblasti in okrajev, tr^ba. poleg velikanske kompetence ijrtvinjih instanc premotriti ¡omen travnih sodnij za garancijo te de-Koncentracije. Vendar pa se istočasno siri dosledna laž. da je demokratska ^-anka centralistična. Drag primer: Demokratski poslanci Mj se z vsemi močmi borili za izenačenje uradništva, bili so glasniki plemenske enakopravnost, izbojevali so zakonske predloge službene pragmatike m invalidskega reda na temelju pcpol-M enakosti. Vendar pa cele gnrpe INfe od laži. da demokratska stranka «Upira m okra ti so prinesli sooijalne zako-»S. a mimo se Širi laž. da so demo-kfati proti delavstvu. Demokrati so «opravili izvoznice, a laž je 5La skozi tiarod. da jih zadržujejo. Poglejte si r.elo pcciobo bojev v današnji javnosti i* vbjektiven človek mora priznati, da iimetno grade politični zidovi med ftidtvom samo s širjenjem laži. Laž kot. politično orožjo je prestola vse meje in. ko ji ni bilo uspeha frOVoJj v politild. je začela glodati osebe. Pošast laži je previs:!-j fts>- Skra.ja koraka čisto tiho in le Se-1 fčt in pomenl jivi pogledi jo izdajajo.! Ko zaroi.očeš. se sramežljivo skrije, a Vi desetih krajih zopet prileze na dan. in kakor se oblački zbirajo pred nevihto. tako se laž zbira proti časti političnih voditeljev, d» jih uniči. Sinljiva je solidarnost lažnikov in njihovih pomočnikov. Kakor po dogovorjenem načrtu postopajo in treba le besedice namigavania, za odgovor pa pomembnega nasmeha in laž prodira zmagovito naprej. In zaman se braniš, zaman ji iščeš izvora. A ona deluje, dušj in mori. Slorenci so v tem oziru pravj umetniki. Ko je dr. Kramer s kabinetom gosp. I) a v i d o v i č a nehal biti minister, je načela proti n jam u delovati laž. Iz Beograda in iz Ljubljane, kjer je navala v dnu za vi d ni h duš, se je srečala in združila in hodila svojo nasrlo r-ot po vsej državi Našel si jo * Vojvodini in če si se potrudi! odpreti časopis, ki ga izdaja gotova grura v Dalmaciji aH Bosni, našel si to laž v tisočerih oblikah ponovljeno. Naibolj ser je ta laž seveda razpasla po Sloveniji. Tu je uganjala prave orrije. Se prav posebno pa v naši ljubi Ljubljani ki tako uživa, če more rojaka potlačiti nazaj ki mu je usoda naklonila nehvaležni uspeh, da je rrastel za glavo čez druge. In tako so dr. Krameria vlačili po Tistih in po shodih, še bolj pa po tisočih zasebnih pogovorih, da mu ukradejo čast. Obkolili so ga z lažjo in v njej so satanski uživali. Šele ko je postala laž neprevidna in se pojavila z imenom in osebo, jo ie bilo mogoče zagrabiti. Dr. Kramer je imel v zadnjem času opetovano to srečo. Danes je dobi! pred sodni jo novo satisfakci-jo. Napram svoji stranki je seveda ni potreboval. ,•» naši nezdravi in čiščenja potrebni situacij mora biti ta dogodek dobrodošel. Laž še vedno dominira v našem javnem življenju in celo sicer dobro mislečim zapira pogled v resnico. Zakaj to vse še- posebno poudarjamo na uvodnem mestu? Ker bi radi, da nas ti dogodki združijo vse v- eno misel: Počistimo z lažio v naši jugo-slovenski javnosti zlasti pa med nami Slovenci. Na povejmo ji boj in globoko smo overjeni, da bode zlasti med naprednimi Slovenci Politična situacija MRZLIČNE VCV ILNE PRIPRAVE. — VLADA KOT STRANKARSKI VOLILNI APARAT. Beograd, &. jaguarja, g. Danes od [ propadla ter grozi, da ne bodo kleri-16 do 20. se je vršila ministrska seja. na kateri je poročal notranji minister o političnem položaju v Makedoniji in po drugih' krajih države. Sklepalo se ie o premeščanju uradništva v Makedoniji in o prehrani pasivnih krajev, v katero svrho je bil dovoljen kredit v znesku pol milijona dinarjev. Dalje se je govorilo o tem, da bi se prebi- j ^mlioradtr^' vaJcem pasivnih krajev oddajala živi- " ' la na kredit. Za črno goro, kjer upa radikalna stranka tokrat dobiti nekaj mandatov, je minister socijalnc politike določil posebno komisijo, katere člani Srečko Srzentič. Kosta Negovid in Marko Vu-jičič so že odpotovali na svoje mesto. Razen tega je minister socijalne politike naročil svojemu poverjeniku v Črni kalci združili 6 komunisti PRETEP NA ZEMLJORADNISKEM SHODU. Beograd, 9. januarja, g. V Novem Sadu sta se včeraj vršila dva politična shoda, in sicer demokratski in zeru-Jjoraflnlški. Demokratski shod je imel ogromno udeležbo in je sijajno uspel. ki shod pa se je savršil_________________ s pravcatim pokoljein. Shod je otvoril i neg,' vprašanja? Proti poslanec Moskovljerio, katerega pa je, ^ delegat. Ameriški napadel poslanec Jokič, ki je očital j stranki politiko, ki .ie spravila kmeta v nesrečo. Nato se je vnela prava bitka, v katero je posegla r°lic>ja prepovedala nadaljnje zborovanje.. MADŽARI BODO VOLILI. Francoska okupacifa prične danes m REPARACIJSKA KOMISIJA UGOTOVILA NEMŠKO KRIVDO. RANJE VOJAŠTVA V POREN.IU. Pariz, 9. januarja, u. Na današnji seji i Xasedbene oblasti v Koblentu so om^ r^paracijske komisije so nensžki izveden- ; jiie tovorni promet na progi K oble ni ci sa premog podali svoje obrambne iz- j Köln in Koblenz-Trier, da ostanejo pro k ve. Na podlagi § 17 osmega odstavka j ge proste sa vojaške transporte. Na ko verza jske mirovne pogodbe se je nato I lodvorih zasedenega ozemlja se je po» reparacijska komisija • tremi proti er.e- I itrila kontrola potnih listov, mu glasu icrekia, da je Nemčija kriva ! Ir Essena javljajo, da «o predstrai« kršitve mirovnih določb glede premogov, j francoskih čet že dospele do predmeatj* je eLsoval angle- ! Ess^tw Kettwig. Njihov prihod v mest« zastopnik Borden j se pričakuje v sredo v prvih arah jut»» je izjavii, litt sicor obstoji objektivna ; Mesto samo izgleda, kakor da bi bilo Iz krivda Nemčije, ki pa mogoče subjektiv- j umrl». no ni bila v ir-anu dobavljati premog. UDELEŽBA BELGIJE. Francobka vlada bo rujbrže še danes ' Bruselj, 9. januarja, s. Priprave, da i» i ponoči izdala pevelje za zasedbo. Na po- i odpošlje oddelek belgijskih čet k zased i ti je že 40 do 60 vlakov s četami. Od do- j bi rulirskega ozemlja se nadaljujejo i Beograd, 9. januarja, r. Kakor dosna- I sedanjih zasedhenih čet sta pripravljena j vso naglico. Kakor se doznava, se v va vaš dopisnik, se ie v ministrstvu za ; na odhod dve diviziji. Računa se * za- I bo nobcu letnik poklical pod orožje ~ ~ " i Ministrski predsednik Theunis bo jutri v predstreže j zbornici poda! vladno izjavo. , volilci pri uradnem popravljanju volilnih j armade generala Oegouttea v četrtek I cd Berlin j imenikov vpisani kot volilci v imenike. I zjntraj ob petih prekoračile meje nevtral- POSVETOVANJA NEMŠKIH IN FRAN RADIKALSKO-TURSKA ZVEZA. ¡J?«0«,* ^ Dn?se,dnri,u' poisburgu inj COSKIH KOMUNISTOV. Rnhroriu. Istočasno, ko bo mmiatrski | PariXj 9. januarja, t. Po poročilih Ji V, IT I predsednik Poincare podal t francoski ; 6{0V se n;lha;Ä v Porenju več franetekü zbornici svoje izjave, bodo francoski vo- j komunistov, med njimi znani komunisti."' jaJri in postavljali piramide svojih pušk j 5ii po^ec Ca^bin, ki imajo važna po na trgih v Essenu. Da se vidi sedebv.v j SWovaaja s lamkaj se nahaiajočimi nen nje zaveznikov. IkhIo belgijski vojaki j gkimi in ruskimi komunisti, spremljali Francoze, raynotako ! o.MILJENJE SANKCIJE? Iijanski -.nzenjerii socelo^-ali z bel-ruski- i . . ,, mi in francoskimi. «Mesaaggero» lja: Pomoarc je italijanskemu m beigi; ! skemu delegatu predložil nov predlog V Düsseldorf, Duis-jki ontilienjo načina za garan« . burg in dniira mesta takozvane nevtral- i i6" ,Po t«m Predl°^ bJ popile sank« i ne cone prihajajo noč in dan francoske I f Ie' ak® ^ f pogoj, mor« j čete. popolnoma opremljene za vojni po- = tmed. kaf*n™ ^enu prvo ms . j i. . j. ... isto notranie posonlo v Nemem, hod. V:e javne zgTadoe so reKvinrane i 1 - ! za nastanitev vojaštva. Včeraj je dospe- j TITO ANGLIJA SE PRIDRUŽIT j lo v Düsseldorf -10 francoskih inženjer- i Berlin, 9. januarja, s. V berlinskih *■> rrv7nv V ATFVAH i/er, da prevzamejo vodstvo rudnikov v . litičnih krogih se smatra francoska r<. " ! ruhrsken ozemlju. Po najaovejtih vesteh jaška akcija za neizogibno. Nocoj so «' Pariz, 9. januarja, s. Vesti, ki so zad- j ike vlade in francoski poslanik v Atenah so ;.e jiK pridružili dane« tr.-.i belgijski j razširile vesti, da se kasneje Mi Angli jo noč dospele iz Carigrada, javljajo,! sla vosetüa grškega ministra zanenjik gori, da razdeli v podgoriškem, reškem in nikšiškem srezu večjo ko- notranje stvari dosegel med radikalci in sedbo Essena. Rchrorta in Mfihlheim«. ličino koruze me-i prebivalstvo. i Madžari sporazum, da bodo madžarski \ «L'OeinTe» javlja, da bodo predstr DR. KOROŠEC SE PONUJA RADIKALCEM. Beograd, 9. januarja, g. Dr. Karo- Beograd, 9. januarja, n. V S šec, ki je zadnje čase prirejal agita- nadaljujejo pogajanja med radikalci m cijskč shode v Vojvodini ter poskušal Wuslimani iz Južne Srbi.ie. Sporazum je doseči sporazum s tamosnjimi Bunjev- v g.]avuCM dosežen ter je pričakovati ci in Madžari, je dospel v Beograd. da v južai Srbiji radikale! pri volit-Dr. Korošec je posetil Stojana Proti- vaJl „^„piii ¿kupno s Turki, ča. dr. Ninčiča in Pašiča. — Dr. Ko- nRtAVNi nn^nn rošec se silno trudi radikalcem doka. DRŽAVNI ODBOR, zati da je on mož s katerim se mora! Beogrtd, 9. januarja, n. V Beograd je govoriti in pogajati. Hude preglavice dospel dr. E-lo Lukinič, predsednik dr-mti dela, da so radikalci poverili Zu- i ZoATiega odbora, ki Ko od jutri deloval paniču naiogo jih oficijelno infor-! permanentno, dokler ne zaključi tvojih mira o razmerah v Sloveniji. Povsodi | poslov. Ker je vse gradivo pripravljeno, zatrjuje, ds- .je akcija dr. šueteršiča i bo de!o hitro napredovalo. Orki korakalo na Carigrad? NOVI ŽAPLETLAJ1 V ORUENTU. - DEMARŠA ANGLEŽEV IN FRAN-j Berlin, 9. Jinuarja. ud. Francoske pri- ¡ prave 7a oTcnpacijo rulirskega ozemlja! so v polnem teku. V Düsseldorf, Duis-1 njo noč dospele ----------- ,— da namerava Grčila, dati svoji vojski po-! poslov Aleksandrih v imenu svojih vlad vetje, da odide danes ponoči v Vzhodno \ in sa opozorila na težko sitnadjn. katero Tračijo. S tem napadom na Turke da ho-: povzroča Grška s svojimi vojnimi pripra-čejo Grki priti do Carigrada in morskis | vami v T raki ji. Oba diplomatsko zaston-ožin. Po ciicijelnih vesteh ie francoska j nik-.T sta Aleksantirisa opozorila na to, da vlada stopila v zvezo z Rimom in Len- i bo morala Grška v slučaju novih kompli-aonom ter dala svojemu poslaniku v Ate- kadj sama nositi vsa posledice in odso- in francoski inženjerii. ja nrikljitci tej akciji. nah potrebna navodila, nai stori vse, da prepreči vojaški napad. Beograd, 9. januarja, ¡t Položaj v varnost nove vojne. Aleksandris je ixjaxü obema predstav-ni koma, da je točn*, . zvati socialne demokrate, d3 vstopijo v ! os>ar:e ¡¿. še interpretacija, da obstoja me< vlado. Zatrjuje se, da se bodo socialisti j f-randjo in Nemčijo razmerje, ustvarjen■ takemu pozivu odzvali. Namen nemške. s sklepom premirja ali pa vojno stanje politike je pokazati svetu, da je ves na- j Prevladuje zadnje iiaziranje. Samoobseh rod solidaren v obrambi nemških intere- • UJr,evno je. da se nemška vlada ne bo pt-sov- i sinžila vojaških sredstev. Listi razpravljajo, očividno po navodi- jakoj po francoski zasedbi Essena h-lih vlade, v i ako zmernem tonu o pelo-: viagnnov iajc po mariborski tvrdki Ko-^chinegg. V več nego prozornem na-•Titm' |e tam napisal: «v svoji patološki -'.obi sem zapazil, da predmetne izvozni-!■ izvirajo iz one zlate izvozničarske do-ko je v Beograda ad-ministroval g. t. Kramer.* Ilr. Kramer je takoj vložil tožbo. Pri zaslišanju je ravnatelj Kanienaro- ■ ič ponudil dokaz resnice ter zaprosil v to svrho rok enega meseca, ki mu ie bil dovoljen. S tem je bila cela afera pravilno formulirana. Proti drju Krumeriu je bil iav-:o iznešen očitek, ki so ga zavratni kle- - omiki prenašali že dolgo po političnih akotjih in za besedo je bil sedaj prijet liiož, kateremu je vsled zvez, s kojlmi : ?pdaga, in kot šefu velikega denarne-;s zavoda dana vsaka možnost, da si '-.•skrbi dokazov za svojo obdolžltev. Če mali človek, ki mu nedostaja i sred- ■ :jv i sposobnosti si pridobiti dokazov, v reče težke očitke proti državnim futikci- narjem, očitke, ki jih je morda slišal .1 drugih, katerim verjame, pa ga potem .ličeš na odgovor, vedno bo svoje posto- • .mje vsaj nekoliko moraJično ublažil z i govorom, da ie nasedel ali da mu pač mogoče dokazati, kar bi pa morda -pelo drugemu, ki ve, kje iskati dokazov ki lahko plača morda potrebne obširne r "izvedbe. Pri ravnatelju Kainenaroviču ie vse to ipadlo. Sam se hvali, da je absolvent . orbonne in trka na svojo inteligenco, .•s svet ve, da je bogataš prve vrste, \>!ošno so znane njegove zveze s politič- ■ i sni krogi, ki baš niso prijazni drju Kraterju, njegovi znanci pa mu povrh še ipisuiejo posebne izsledovalne darove.. - .'.'.to ni čudno, da so politični nasprotniki .'omokratov si obetali od procesa Kramer - ntra Kamenarovič, da se bo konečno ■srečilo definitivno kompromitirati drja ■ ramerja v vprašanju izvoznic. To se je : kom zadnjih političnih bojev tudi po- -od: šušljaje napovedavaio in namigovalo. Pa kaj se je zgodilo? Poteklo ni le me- • -C dni, poteklo je več nego šest mese- v. ne da bi ravnatelj Kamenarovič pred-žil obljabljcni dokaz resnice. Konečno : sodišče izgubilo potrpljenje in je raz-isalo razpravo. Šele pri razpravi je Ka- ■ ienarovičev zagovornik predložil nekak ■;is. v katerem sodišče ni moglo najti ::ifi poskusa za dokaz resnice! In mesto. bi bil ravnatelj Kamenarovič v svoji . ko znani pozi moraličnega sodnika .irobil moraiično hrbtenico drja Kramer-ia, je danes ostal lepo doma ter je pustil ■ vojega zagovomika, da ga je predstavil Kazenskemu sodišču kot pohlevnega dr- . vljana, ki sploh ni hotel drju Kramerju kaj nečastnega očitati, temveč je izrekel politično mišljeno kritiko, da bi bil ■ oral dr. Kramer izvozničarie bolj stro-•■.!> kontrolirati! Dr. Kramer jc dobil potrebno satisiak- • ijo in "^dišče je spoznalo Kamenaroviča za krivega klevete. Diktiralo je gospodu milijonarju kazen 2500 Din, ki se spre- ¡smjo v tridnevni zapor, če bi g. Kame-arovič ne uiogcl plačati. Pa bo že. Šest csecev obrekovanj, namigavani, klevet ■ o celi državi, pol leta moraličnega ogor-etnja in zaničevalnega namežikovania proti človeku, ki je bi! minister in še ved- > stoji v političnem ospredju, proti rranki, v kateri deluje, res ni predrago "'-ičanih. V ostalem jo g. Kamenarovič mnenja, ■ ne more nič zato. če drugi ljudje niso arilno tolmačili njegovih besed... V naslednjem podajamo poročilo o raz-! litični prijatelj. Poslovanje se je vršilo oravi: i preko podružnic Centralne uprave, torej * ! glede Slovenije preko Ljubljane, kjer je Kazenskemu senatu je predsedoval viš i povrh obstojal J izdejetvoval v ministrskem svetu. To je, j da je deželna vlada dobila poseben kou- j tingem raznih predmetov za izvoz, da z njegovo pomočjo preskrbi za svojo ob-| sežno oblačilno akcijo potrebnih sred-i stev, odnosno blaga. 0 izvoza na račnn i tega kontingenta so odločevali izključno ljubljanski odgovorni faktorji. Ne dvomim, da popolnoma korektno. Končno poudarja dr. Kramer, da ne more več biti Kompromisa z monar-hizmom, temveč je treba republikan-stvo staviti med bistvene in glavne točke programa, ker brez repubiike ni pravega socij&lizma. Zaključna resolucija nalaga glavnemu odboru, da v navedeni smeri takoj pod vzame pogajanja. Sklepi zborovanja o edinstvenem proletarskem bloku in o nekom- pilo bo te cM organMraT fwMtSJb ra' ta list, ki bo nosil naclov «Hrvatski Radikal». promisnem republikanstvu so — po .. » . ... . . mnenju poročevalca — napravili na obtoženec n, navedel niti enega konkret- i iiuHjanske delavske kroge po vol jen nega dejstva. ki bi moglo vsaj od daleč podpreti težko obtožbo, ki jo ie naperil proti njemu. Dr. Kramer je za slučaj, da bi sodišče smatralo obtoženčeve navedbe kot poizkus dokazovanja s svoje strani predlagal vrsto prič in uradnih spisov. Senat je po kratkem posvetovanju odklonil vse od Kamenarovičevega zagovornika stavljene predloge, z motivacijo, da obtoženec niti ni poizkusil nastopiti dokaz resnice in da stavljeni predlogi ne vsebujejo ničesar, kar bi moglo podkrepiti njegove očitke proti dr. Kramerju. Vsled tega so bili odklonjeni tudi prot ¡predlogi zasebnega ob-tožitelja. Zastopnik dr. Kramerja dr. K1 e p e e je nato v kratkem rezumeju dokazoval obfoženčevo krivdo ter predlagal strogo kazen v smislu zakona. Dr. Kramer je opozarjal na težke posledice, katerim je bil izpostavljen vsled toženčevih klevet. Ce je bila kdaj prilika da se mu dokaže koruptnost, bila je tokrat dana obtožencu, ki je imel 6 mesecev časa, da zbere dokaze. Brezvestnost, s katero je ravnatelj Kamenarovič iz-nesel v javnost svoje klevete je sedaj ožigosana pred najkompetentneJŠim forumom, pred objektivnimi sodniki. Zagovornik Kamenaroviča je plediral ta oprostitev, češ Kamenarovič ni hote! očitati dr. Kramerja nečastnega dejanja utis. zato so tudi izgledi za uspeh de- Po svetu — Reedova resolucija. Ameriški st-na* je v soboto po dolgi debati sprejel resolucijo senatorja Reoda, s katero se zahteva odpoklicanie ameriških čet iz Po-renja. To bi pomenilo za Nemce precejšen prihranek, če se pomisli, koliko te čete Nemčijo vsak dan stanejo. S sprejetjem lavskega bloka prav povoljni. Po vsej te resolucije se je možnost, da b! se Ame-priliki — dodaje poročilo — se bodo rika vmešala v aktualno vprašanje repa-temu bloku pridružile tudi nekatere racij, skrčila na minimum, skupine intelektualcev, ki so doslejj _ Fašizem na Grškem. «Društvo za pripadali Jugoslovanski zajednici i narodno obrambo» v Grčiji se ie ustano- G. Kamenarovič je kot absolvent Sorbon- i in tudi ni očital. Le prevelika občutlji-ne mož, ki dobro loči politično kritiko \ vost more skonstruirati kleveto is od osebnih napadov. On smatra, da- mn 1 «ed, ki so bile n:'Mjenc kot čisto poli-Tii treba dokazovati nekaj, česar on trdil I tična in torej d ipustna kritika javnega ni. Ako bi pa sodišče bilo drugega miš- j funkcionarja! Ako bi pa sodni dvor bil Ijenja, stavlja zagovornik predlog, da se zaslišita ravnatelj Jadranske banke v Beogradu j dr. Krstelj in tajnik radikalske stranke j dr. Janjič. Zasebni cbtožttelj dr. K reo». OBSODBA. Po deset minut trajajočem posvetova-j nju je senatni predsednik dr. Mladič riw-| glasil sledečo sodbo: Obtoženi ravnatelj Člro Kamenarovič je kriv pregreška po § 491 s tem, da je zasebnemu obtožitelju brez navedbe konkretnih dejstev pripisoval zaničljive last- Strah je še vedno velik. V Beo-! vito na inicijativo predsednika revoluclo-grad je prispel Iz Aten naš tamošnji j narnega odbora. Društvo ima namen do-poelanik gosp. Zivojin Balugdžič, ki j končati delo revolucije za odpravo «fcon-ga menda gosp. Pašič «ne mara*, g. j stantinizma» ter vpoštevati novo, zdravo Balugdžič pa njega nc. Oni, katerih : politično življenje potom reorganizacije strah pred gosp. Pribičevičem je še strank. Značilno je, kako se dandanes vedno velik, pravijo, da je prišel gosp. j vsepovsod pojavljajo taka in enaka iaši-Balugdžič v Beograd samo pro forma j stovska udruženja, ki s silo čistijo snlB zata da poroča o konvenciji z Grči-1 položaj. jo glede našega. pa,«u v solunskem ¡ Reforma italijanske vojske. Mlci- pristanišču, v remici je pa prišel — | strski svet je v soboto sprejel predlog tako govorijo vseznalci — zato. da na generala Diaza glede reorganizacije voj-dvoru. kjer je baje zelo dobro zapisan,; ske: obvezna aktivna doba službovanja intrigira proti gosp. Pašiču w gosp. i se je določila na 18 mesecev, kontingent Pribičevjča in demokrate, in da ga je : vojske znaša 180.000 mož, aktivno stanje gosp. Pribičevič izrecno v to svrho j 250.000 mož. Ustanovi se tudi najvišja poklical s šifrirano brzojavko v Beo- obrambna komisija pod predsedstvom mi-grad. To «senzacijo» nad vsemi sen- j nistrskega predsednika in poseben armad-zacijami je prepisal tudi «Slovenski j ni inšpektorat. Narod' iz kakega njemu sorodnega li- j sta. ker stvar je silno «važna» in se jo i ne sme prezreti. Imajo pač še vedno strah pred demokratskim voditeljem.: Ljubljanska drama, ki mu nikdar niso bili in mu tudi ne | srexja, io.: «Čudež sv. Antona» ta «Črn» bodo kos. Prosveia dama iz sonetov». Jrv. Invalidi proti radlkalcem. Te dni Četrtek, 11.: «Idijot». Začetek ob pol 8. A so imeli v Beogradu v kavarni «Mo-1 petek, 12.: «Liliom». E. stari- invalidi sestanek, na katerem se j Sobota, 13.: «Svatba Krečlnskega», de-je odločno protestiralo proti Pašičevi t javstca predstava po znižanih cenah. Iz politiki. Zbraiu invalidi so soglasno, Nedelja. 14.: ob 3. pop. «Peterčkove po- . . slednje sanje». Izv. Ob 8. zvečer: «Ču- sklenili, da bodo glasovali za kandi- j date demokratske stranke, ker so uvideli, da. je edino demokratska stranka posvečala vso pozornost invalidskim interesom. Radikalske volilne priprave. I» Beograda poročajo: Akcijski odbir radikalne stranke je določil sle leče kandidature: dr. Laza Markovid v Mo-staru. dr. Srskič v Sarajevu. Ljuba Jovanovič v Dalmaciji, dr. Trifkovič kakšen nčinek so imele Kamenarovičeve nosti !n mî$.'Jenia ter & javnemu zasmehovanju. obdolžitve. Po celi državi se je o njih govorilo in nikdo ni mislil, da gre za politično kritiko, temveč vsakdo je razumel, da gre za težko obtožbo, ki naj bivšega ministra in v sprednjih vrstah stoječega političnega delavca žigosa kot koruptnega. z njim pa tudi celo stranko. Iz efekta se spozna tudi namen. Če sedaj ol>toy.enec pravi, da so bile njegove besede le dovoljena politična kritika skromnega državljana, je to jalov izgovor. Res ?o se z izvoznicami godile velike zlorai?e. Sistem Izvoznic, ki je bil in je deloma Se danoe vpeljan v celi srednji Evropi, se pri nas ni obnese!. Ko sem dne 16. avgusta 1919 prevzel 1 resort ministra trgovine je bila s polnim odobravanjem celokupnega kabineta ona mojih prvih skrbi kako ta sistem nadomestiti t dragim, boljim, odnosno ga vsaj reformirati Poskušali smo na razne načine, dne 18. septembra sera razveljavil vse do takrat vlo žene prošnje in trudil sem se, da spravimo reda in pregleda v celo poslovanje. Obsodi se po § 493 na 2500 Din kazni, odnosno na tri dni zapora. V razlogih je predsednik senata navajal. unoviw,r t— _ _ — .. =„ „ ni pa pomislila., da je eden njenih direktorjev — Italijan, ker ima italijan- nik Cibulevski. ki je enako navdušil cb-in prejel tudi lep venec in šo-Koneertu je prisostvoval korpo- pek. : rativno oficirski zbor s polkovnikoma manj demagogije, pa bodo toki do-i^"^ r. V„. p' Vhodni Tribu- Miladinovioem in Draškičem na čelu, po- godki ne-,X)trebni. . ¡4° .™6 G.1U"10' Po <,S!° ,0dm slanec dr Kukovec. župan Grčar. zaetop- ^ Ponesrečen klerikalni shod. Iz Do- ^ torej Nemec S" uradov in korporacij ter številno bove ob juž, želez, nam poročajo: V ^ "os ^ občinstvo, ki je nagnilo ogromno dvo- liki drugi znameniti Hrvati, ki nosi .K) j slučajno tuja imena! S takimi otroča-; rano do zadnjega kotička. rijami se na Hrvatskem vodi «zajedni-čarska» politika! Ni čuda. d» nima nobenega uspeha. -f Radikalci In svoboda tiska. Po soboto je sklical v Dobovo klerikalni j prvak Skalierne shod svoje stranke, a je naletel tako felabo. da bo Se dolgo pomnil. Med številnimi udeleženci je l>il le mal del klerikalcev, vsi drugi 5>a naprednjaki. ki so spravili z medklici gosp. Skaberneta v silno zmedo. tako da je naposl<=-d med splošnim - . • , -. . . , „ .„, . krohotom ceio trdil, da so kcTnunisti Sokolsivo Sokol Ig ima svoj redni letni občtv nalogu osijpšken-a velikega župana ! zbor v nedeljo. 14. t. m. ob 14. v prosto-Božiča je polica ustavila list. «Osije- j rih br. Ivana Gerfcca na Igu. - - - , . , i Sokol I. v Ljubljani. Teiovadba sta- verni Ihidie Na zahtevo ^osd Ha-i kritiziral 'delovanje radikalne stranke, j rejših bratov na Ledini v torek m četrte* verm ljudje. a zahtevo gosp. tla-, . Sestajajo se. Avstritski državni ¡od pol 20. do četrt na 21. kancler dr. Seipel se nahaja v Budim pešti in se počuti tam. kakor poročaj >. Sckol v Mostah pri Ljubljani ie i priredil lepo uspeli Silvestrov večer, kt saja. naj jx>ve. kaj so klerikalci storili za naše ljudstvo, je moral dobe=odno priznati: «Djsedaj še nič!» In dobil je zaslužen odgovor: «Zato p* tudi ne - tJlk vnet privrženec bo za vas nobene kroglice.» Da bi »e » posebno v kolikor je ona j spored je v polni meri zadovolji! r.avzo- Sn,eaSe s ^mini na Habsburžane. | če in skrbel tudi za prisrčno zabavo. Nj prav dobro. Dr. Seij-vel je katoliški; je privabil toliko občinstva, da so bili vsi ....... —* —1—1---- j prostori nabito polni. Bogat! in zanimiv; pretvorilo zborovanje gosp. Kovačiča in naprednih Jugoslovanov. nakar se je pod vodstvom pomini ! Na Madžarskem tudi vladajo privržen- prireditvi je vladal vzoren red. Vse pri- ireivonio zoorovauJe ^l S^^'^ci preteklcBti in pri tem obisku, ki ve- znanje glavnima aranžerlema bratom n map. Hasaja in donaSe^ *uj»n» jt. ^ ¡ £ lan,kjm pogaja- Eisner ju in Pfeiferju! vovacica v lepo skupščino zavednih £ ?0t0vo obuja reminiscence in Sokol Metlika. XVI. redni ofcčri sodni svetnik dr. Mladič, ptisedniki " bili sodni svetniki Golija, Antloga in Vphovai, zapisnikar pa dr. Višnjevski. »btoženi Kamenarovič osebno ni '•'! navzoč. Zagovarjal ga je dr. Kuhelj. • '.žitelia dr. Kramerja, ki je bil oseb-navzoč, je zastopal dr. Klej>ec. Po uvodnih formalitetah konstatiral predsednik, da je Kame-■ rovič pri zaslišanju meseca Julija si prosil enomesečni rok za dokaz resni-. da pa dokazni predlog do danes ni bil vložen. Dr. Kuhelj je nato izročil predsedniku neki spiB kot dokazni pred-.g. Predsednik Mladič: «A tabo. že po-,j;tmo. Pravde na tak način ni nikdar \'mec». Dr. Kramer: <-2e več nego pol k-ta se stvar zavlačuje». Ko še posebni kontrolni odbor, v katerem so sedeli zastopniki vseh strank, med njimi gg. profesor Remec, dr. Triller, dr. Murnik, Dragotin Hribar, Ogrin, F. Uratnik i. dr. Po naredbi od 5. nov. je bil v okviru razglašenih izvoznih kontingentov mogoč izvoz vsakomur ki je pri predpisanih financijskih upravah vplačal predpisano izvozno takso. Kakor prej formalne izvoznice, tako so postala v tistih časih, ko je izvoz hrane v lačno inozemstvo bil res zlata kupčija, celo ta potrdila predmet špekulacije! Glede Slovenije je obstojala res še ena izjema, ki sem jo bil na ponovne prošnje takratne deželne vlade, v katere imenu sta pri meni -T''zboru aUSh ^ociialistov ki; ^ Bethlen pač tudi malo j zbor se vrši v nedeljo, 14. t. m. ob 14. v V/ /.UJM u ' ' I -„ ,nn,-nriitq n tem l-nlrA Ki V rf lil O f Alfi ^ImSai f V 4 V* Í, a- se je v nedeljo vršil v ljubljanski ma gistratni zbornici, prinašata «Slobod na Tribuna> in «Obzor, očividno izpod peresa enega zagrebških udeležencev (dr. Politeo?), obsežnejše poročilo, iz katerega posnemamo: Na zborovanju so bile pretežno zastopane slovenske NS - organizacije, prisostvovali pa so tudi gostje iz Hrvatske in Beogra- razgovarjata o tem. kako bi se vrnilo ^ | ono. kar je v jeseni 1918 propadlo. Pravijo, da misli potovati dr. Seip?l tudi v Beograd. To bi bilo pametno, i ker bi se avstrijski državni kancler telovadnici. Odbor. Snorf Občni zbor S. K. Primorje v Ljubi jam vsaj na licu mesta prepričal, da ne bo 1 vr§j J4 t_ m. 0b 10. dopoldne v verar,-od onega, o čenaur mu je govoril mor- j, TCStavradje hotela «Union». Tajnik, da gosp. Horthy — nič, prav nič . . . Lahhoctletična sekcija S. K. Ilirije v _______________ ^ -f- Radikalna stranka na Hrvatskem. Ljubljani. V petek 12. t m. ob 20. uri v da. Gov ornikT Tavčar, dr. Politeo. "Ju-| Akcijski odbor radikalne ^ stranke je sobi Športne zveze. Narodni dom, sesti» van, Fakin, dr. Rostohar in dr. so za- htevali. da stranka prekine sodelova nje z meščanskimi strankami m da odločno krene na levo ter povede akcijo, da celoknpni jugoslovanski prole-tari,Jat brez ozira na stranke in cnipe v edinstveni fronti stopi v volitve. imel te dni sejo, na kateri se je raz-, nek vseh lahkoatletov. Dnevni red: voli-pravljalo o delovanju radikalne stran- tev tajnika in gospodarja, zimski treninc ke na Hrvatskem. Minister za Hrvat- j in program za tekoče leto. Udeležba dolž sko dr. Gjivo Supilo je imel obširen i nost! — Načelnik, referat 0 delu radikalne stranke na j Smučarski tečaj v Bohinjski Bistrici. Hrvatskem. Akcijski odbor radikalno j Vsied neugodnih snežnih razmer po da-stranke Je votiral pol milijona dinar- Hni in slabe vremenske prognoze za bliž- intervenirala deželni predsednik Brejc in ¡Razen, tega so v>i, a posulx-j ie hrvat- j je\ za ustanovitev radikalnega volil-, nji ^čas se preloži m jp r nrečit-ala obtožnica te i7v«isl i noverienik ™ socialno itoliHko Prereluh tsl-i delegati na^lašall da ne sme in i netra lista v Zagrebu. Minister dr hiniski Bistrici ua i ;as se preloži sueučarski tečaj v Bo-uoznejši čas. Domače vesíi Novim naročnikom. Ker se nam fc 9o novem leta priglasilo nepričakovano veUho število novih naročnikov, bomo na ponovno izraženo željo priobčili v jutri' snji ^prilogi, kratko vsebino dosedanjega poteka obeh naših romanov «Krvavi Kardinal» in «Obsojenci», tako da omogočimo čltanjc romanov tudi novim na-**trtikom. * Rojstni dan kraljice v Beogradu. Povodom rojstnega dne kraljice se jo vršilo ob 11. dopoldne v saborni cerkvi svečano blagodarenje. ki so mu prisostvovali: kralj, princ Pavle, ministri. diplomatski zbor, oficirji in meščanstvo. Po službi božji se je vršil v dvornem tnaršalatu vpis v knjigo čestitanja. Kraljica je dopoldne sprejela ¡•estitke »a dvoru službujočih oficirjev in adjutantov. — Rojstni dan kraljice Marije se je skromno, a dostojno proslavil tudi drugod po državi. * Proslava rojstnega dneva kraljice Siarije v Ljubljani. Ljubljana je včeraj tiho a dostojno proslavila rojstni lan kraljice Marije. Iz vseh državnih in #evilnih privatnih poslopij so plapo-fale državne in narodne zastave. V ftolni cerkvi je ob 10 dopoldne knezo-£kof dr. Jeglič daroval sv. mašo, katere so se udeležili pokrajinski na-ainstnik Ivan Hribar ter številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Po končani službi božji ee je odp>la «riavna himna «Bože pravde». Tudi v pravoslavni kapeli in protestantski «•Avj ;e je vršila slovesna služba fcoij». * Božič v Beogradu. Na predbožio-"i dan je krenila slavnostna povorka badnjakom iz Topčidera in dospela ob 3. popoldne preid dvor. Na čelu flpvorke so jezdili častniki med njimi nekaj meščanov in dve dami. Nato je sledila vojaška godba, dvorna ekvi-)>až , podofbirska šola. vojaška akademija in oddelek dvorne garde. Bad-ujak so odnesli v dvor major kraljevske gardo, neki dijak podoficirske šole in gojenec vojne akademije. Kralj je sprejel badnjak in pogostil deputacijo. Fred dvorom je množica naroda prirejala kraljevski dvojici prisrčne ovaci-k. Povorka je nato krenila v podofi-clriko šolo, v vojaško akademijo in beograjsko vojašnico. Istočasno je pe-5-jtlo tudi sokolsko društvo svoj bad-njak, spremljano od omladine. ki je nosila jugoslovanske trobojnice. * Princ Pavle se preseli v Zagreb. h krogov, ki so v ozkem stiku z dvorom, se doznava, da se namerava princ 1'avje za trajno preseliti v Zagreb. * Ukaz o novih generalih. Te dni je drugih naravnih smrtnih »»rokov. 8 p« vsled slučajne smrtne poškodbe. Za ošpi- ekem nasipu št. 52 ▼ Ljubljani sBto prejeli dalji© pritožbo Saz çlabo ravnanje z bolniki, zlasti čez slabo prehrano. Opozarjamo na to merodajne faktorje i željo Gospodarstvo canu ie v tej dobi obolela 1 oseba, ki le , j ____ . . , ,•_..,. da razmere preiščejo ter v javnem inte- ostala v domači oskrbi 1 - - J * Smrtna kota. Včeraj je umrla v Lju- ! bljani hišna posest niča v Kolodvorski | ulici gospa Uršula Wessner v visoki sta- | rosti 92 lot. Pokojnica je bila sestra pred leti umrlega državnega in deželnega poslanca g. Frana Povšeta ter mati profesorice in nadzorovalne dame na ljubljanskem dekliškem licejn gospe Marije Wessnerjeve in nadučiteljice gospodične Wessnerjeve v Trbovljah. Oenjeni obite-lji na5e iskreno sožalje! * Ljubljansko pokopališče pri Sv. Krištofu. Prejeli smo: Pokopališka uprava ukine sporazumno z mestnim fizikatom iz tehtnih vzrokov s koncem leta 1922 brezpogojno vsako nadaljnjo pokopava-nje umrlih v grobnicah na pokopališču pri sv. Križtofu, kar izvolijo vzeti vse interesirane stranke blagohotno na znanje. V ostalem pa ostane to pokopališče si. občinstvu ta obisk grobišč pokojnih odprto do preklica. * Pogreb JoSka Berganta. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o smrti in pogrebu pokojnega Joška Berganta, nadučitelja na Grosupljem, nam Se javljajo, da je pokojnika spremil na njegovi zadnji poti tudi gospod okrajni glavar dvor. svet. dr. FerjančiS iz Ljubljane Zadušnica za Josipom Drvoto. Slovesna maša zadušnica za pokojnim tovarišem opernim tenorjem Josipom Drvota bo v sredo dne 17. jan. v Ljubljani v DRŽAVNA LEŽARINA V PRIVATNIH CARINSKIH SKLADIŠČIH. Pri posameznih carinarnicah, posebno onih v trgovinskih centrih, se carinska resu čim preje izboljšajo. * Prodaja tobaka v gostilnah in kavar- i uprava vsled pomanjkanja lastnih državnih. Pred kratkim je bila v novinah vest j ™h carinskih skladišč v svrho vskladi-da je prodaja, tobačnih izdelkom ▼ gostil i Menja carinskega blaga poslužuje todi nah in kavarnah prepovedana. Informira- j privatnih skladišč. Namesto najemnine za uporabo teh prostorov odstopa oarin ska nprava lastnikom takih skladišč en del državne ležarinske pristojbine, ki se pobira od uvoznikov na carinsko blago, ki čez določeni rok leii v dotičnera skladiiSn. Z razglasom finančnega ministra od 87. junija 1921., št. 48.653. oziroma Generalne direkcije carin od 30. ju-nija 1021.. St. 44.202. je bilo določeno, da nimajo lastniki takih skladišč pravice na ceb ležarino, ki se plača na carinsko blago v takih skladiščih, temveč samo na gotov del, to je SO par v zlatu od 100 kg brutt» dnevno, medtem ko razlika med tem zneskom in med pra-rim zneskom ležarine pripada državni blagajni. Do sedaj so carinarnice vso vplačano ležarino, torej tudi del. ki pripada lastniku skladišča, predajale v državno blagajno in šele nato so iz državne blagajne zopet izplačevale lastnikom skladišč pripadajoče zneske. Ker je tak postopek ne samo kompliciran, temveč nasprotnje tudi zakonskim predpisom, je Generalna- direkcija carin z odlokom št. 314 iz prejšnjega leta odredila nastopno: 1.) Ležarina na blago v privatnih skla- - , , , ■ „„. | ca. pol kg do največ 9.50 Din; Franck ¿'«¡h ne obračunava, in plačuje po Narodnega gledališč». li smo se ter izvedeli sledeče: Doaedaj so ¡«tare tozadevne odredbe še ▼ polni veljavi. Gostilne in kavarne, ki imajo ta-kojva.no domačo trafiko, smejo torej tudi še v naprej prodajati tobačne izdelke. • Kaj je pri nas vse mogoče. Pod tem naslovom objsvlj» «Orjuna» besedilo in podobe treh uradnih pečatov, o katerih trdi. da se is danes rabijo. Prvi pečat se glasi: K. k. Finanzwachexpositur in Krainfourg — slika avstrijskega orla — C. kr. finančne straže ekspozitura v Kranju. — Drugi pečat je od enakega urada «in TTeinitz — ua ViDici» tudi s e. kr. orlom, tretji ima baje samo nemški tekst z avstr. Orlom: «K. k. Flnanzwachabt«i-lung in Bischoflack». Ogorčeno vprašanje «Orjune» je res razumljivo. * Cene špecerijskemu blagu v LJubljani. Prejeli smo: Ljubljanski trgovci s špecerijskim in kolonijalnim blagom so na svojem sestanku dne 8. jan. sklenili, da bodo sledeče predmete od dneva razglasitve do nadaljnjega prodajali po navedenih oenah v podrobni prodaji: Sladkor, kristal, do največ 20 Din kg; t kockah 2? Din kg; v prahn 22 Din kg; milo (zlatorog, gazela, srna) kos ca. pol kg župni cerkvi Marijinega oznanenja ob 10. i do * f Din< »"«!ko* | več 6.50 Din za liter: namizno olje do i temveč po službenih pobotnicah (sitalč-• največ SO Din za liter. Z ozirom na dnev i kih priznanicah); ta ležarina s« obra-* Davek na nezazidane parcele m ne ccnei valnfame razmere m da ne pri- i6una ih P^Ča pri izdajanju Naga iz —>~ dejo trgDVcj v navikrižje s oblastjo, pri- ; skladišča, vplačane zneske pa predaja poroča gremij, da se prizadeti člani do ' skladiščnik carinski blagajni pod kon-— - . . trolo glamesa carinskega revizorja na nadal ¡njega drže določenih cen. * Slovenski fantje v podoflclrskï šoli \ «mstopni na5in: v Sibenikn Žele vesel pravoslavni Božič ! oficirjem in podofirirjem, vsem znancem in znankam p» pošiljajo srčne pozdrave: ! ljubljanska predme3tjia. Mestni magistrat ljubljanski je začel izterjevati davek na. nezazidana zemljišča na podlagi naredbe pokrajinskega namestnika z dne 21. maja. 1922 št. 64 «Ur. lista». Namen davka je, da se lastnike parcel, ki so primerna za stavMšča, prisili, da zazidajo prazna j starbišča ali p», jih prodajo interesentom . Tvan^P^T 70£"VoVk. Jankoltah^,. k, ;uh mis ijo zazidata, lako naj bi se . F(lrfo Ska1|cki Drago Draganič, Boris vsaj omeriaoe žene preprečila Spekulaci- j R Franjo Balon. Janko časi in: ja s stavbišcu ki ovim smofrenejsi razvoj t J mesta. S stališča moderne komunalne j ^ Sfflrtna ae$refa> v Mis]i je bi, dnp j zemUiSke pohtvke bi bilo le pozdravljat, 4 ^ m ](ft (lrTar j„rij Klemene : to naredbo. v kolikor so «ic» zemljišč zaposlen pri podiranju nekega drevesa, ki so izrecna stavbna. ,oda magistrat j ^ katero ii* podsekal, je Klemenca izvaja naredbo po svoje Po njegovem | (,ko negr?i5n(> I1(iari,0 da • hdihniI. Nv naziranju so stavb-šča tudi majhn, vrtič, j s]ed . dRi> M na?H K(emenca mrfve- v krakovskem m trnovskem predmest- \ ^ m1v . .. P: ju, ki producirajo rsled intenzivne obde- ; ga poleg podrte bukve. : ■ , . , - * Samomor finančnega preglednika. V lave vsako leto toliko zelenjave, da je j Kraa>ki 5C ^ dn8c £ ja\ na tam. r.a Dodpisan ukaz s katerim se ime T ^ ve^ zalozen 8 .em, neob- | ^ pokopališču ustrelil preglednik nuieb z ^eneS biv^ ^Ikovniki-! ^^ Pot-rob?,n,i T L' ^ , fil«"«ne kontrole Anton PnljU." «Infil nujejo za gene.aie poiKO>ni.%.i. obstoajo se n starih časov m so neob- .. . . - v„,_____ potrebni sestavni deli krakovskih ! g J-^ i se je vplačala v enem dnem ali pa za določen čas, mora z računati in oddvojiti znesek, ki pripada lastniku skladišča, in ta znesek t referatom oddati blagajni, ki ga vknjiži kot depozit; ta depozit poči je carinarnica na deponiranje centralni Carinski blagajni; b) ostanek ležarine. ki pripada državni MagajnL mora skladiščnik s posebnim referatom cddnti blagajni kot reden dohodek od ležarine. ki se ▼knjiži v knjigi dohodkov kot redni dohodek; j c) na tja ki službeni pobotnici (sitnioki piiznanici), in sicer «a tergo» unikata moTa skladiščnik označiti: kolika je — Akciji sa osnovanje boni v SKop- IJn. Iz Beograda poročajo, da je Skopsko frgovačko udrulenje na svoji plenarni seji, da bo zahtevalo od pristojnih oblasti osnovanje prodoktoe in valutne borze v Skoplju. število delavstva v Bosni hi H«-cegovlni je znašalo po statističnih poda' kih v leni 1922 skupaj 64.715 (od teb 57.815 moških in 6900 Ženski, zaposlenih največ v gozdni industrij, rudarstvn in pri železnici. V gozdni industriji jih je bilo preko 20 tisoč, pri železnici okoli 12 tisoč in v rudnikih preko 7 tisoč. =■ Slavenska bank« je otvorila podružnico v Sarajevu. Na čelu podružnice je dosedanji zastopnik direktorja oen trale g. Ladislav Spasič. ^ Ponarejeni dolarji na na Sem ozemlje Nedavno je budimpeštanska policija, odkrila družbo ponarejalcev 5, 10 in 20-do-larskih bankovcev. Sedaj poročajo h Snbotice. da so tudi tam izsledili ponarejene dolarske bankovce* ki so prišli gotovo iz Madžarske. — Bilanca bivšega Steinbeisovega podjetja v Bosni, ki se imenuje sedaj «Sum-sko industrijsko d. d.», izkazuje za 192" in 1921 dobička 19,603.182.64 K na delniško glavnico 6 milijonov knm. Rezerve znašajo 8,418.980.32 K. Zadnji Izkaz Avstro-ogrske banke. Z Dunaja poročajo: Prihodnji baučni iz kaz bo. kakor je najavljeno, zadnji, ki g? objavlja avstrijsko poslovno vodstvo Av-stro-ogrske banke. Nanašal se bo na stanje koncem leta. Zadnji izkaz bo najav-ljal povečanje bankovcev v zadnjem ted nu 1922 za okoli 200 milijard, tako d* se lahko računa, da je bilo koncem leta v prometu za okoli 4050 do 4100 milijarč avstrijskih kron. Pomnoženje bankovcev v zadnjem tednu 1922 gre večinoma ne račun eskompta. Padec nemške marke zaradi aeuspe ba pariške konference. Neuspeh pari Rt» konference je povzročil ponovni znateti padec nemške marke. Obenem je nazadoval tudi francoski frank. e Nazadovanje konkurzov v NemilJL Čeprav je v decembru število konknrzot v Nemčiji naraslo (42 novih konkurzov proti 23 v novembru), je rendar v celeni letu 1922 beležiti izredno nazadovanje Finančni časdpis «Die Bank» poroča, dr je bilo v letu 1922 967 konkurzov proti 3042 konkurzom v letu 1921. Ogromen primanjkljaj poljskih železnic. Iz Varšave poročajo: Proračun poljskega prometnega ministrstva pred videva za leto 1923 610 milijard poljskih mark izdatkov in 462 milijard mark polj skih dohodkov. Primanjkljaj znafe toreá vsota, oddana drîavni blagajni, in na- ¡ 14s milijard poljskih mark i — fc. , ? I -. 1. a . . .. •.Af.wnln ¿ Aa» 1" a1 11- Il ! .a__i _— 1__1 M « ■■ a ■ ¿S«, temelju katerega referata, ter kolika Trgovinska bilanc» Švice pasivna. Milorad Ristic Mijat-Fflipovié Dragu- ¡ in tTnovskill gospodarstev. Sedaj pa pri-tm Lztin - Mirkovic. Dušan Pesie. Dre- j haja magiStrat :i-Uga ubogim Trnov •zutin Kušakovič, Milan Milovanovič, Danilo Kalafato vič. M¡jat Jovanovič, j čanom in K.rc.kov&inom na njihove vrtiče r. . _ ... „ ... ogromne zneske kot. davek na nezazida- i . Dragutm Koshč. _ DraguUn Okunoyic, : J parMlP) kakor da ne bi bito že dr;^ih ¡ ¡ se je branil oditi na svoje novo službe- j : no mesto. Ker so je. Mhajal v težavnem . : gmotnem položaju, je še! prostovoljno v ' vsota in na temelju katerega referata : p0 izkazu švicarskega st-atističnega ura stavljena v 'lepo/it v svrho izročitve j ¡e izvozna trgovina Švice v prvih 1(> lastniku skladišča. ; mesecih 1922 sicer narasla, vendar še ni Aca Slojšič, Miloš Jovanovič in Mili-voje Nikolajevič. * Predavanja jugoslovanskih učenjakov v tujini. Zagrebškega vseučili-gkega profesorja dr. O. Frangeša je 'Zemedelska jednota češkoslovaške republike» v Pragi povabila, da predava tamkaj o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Dr. Frangeš odpotuje v ta namen prihodnji mesec v Prago. Kakor doznava «Obzor-», bodo povabljeni v Prago tudi nekateri drusi naši učenjaki, v zameno pa bi prišli v Jugoslavijo češki znanstveniki, da se na tu tlačin čim bolj pospeši kulturno •.'.bližanje obeh narodov. Prof Frangeš jo pozvan tudi v Berlin, da informira nemške gospodarske kroge o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. * Sima Marko vič v ječi. Na dve loti ječe obsojeni komunistični poslanec dr. Sima Markovič bo danes izročen beograjski policiji, da ga odvede v ječo v Požarevcu, kjer bo odsodil ['risoieno mu kazen. * Madžarski vizum. Madžarsko poslaništvo v Beogradu objavlja, da znaša od Novega leta 1923 dalje pristojbina za vizum za. enkratno poto vanje na Ogrskem 5 švicarskih frankov sedaj torej 90 dinarjev. Porto za fdgovor in upravni stroški pa znašajo 3 dinarjev. * Iz «Uradnega lista». «Uradni list» pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v i-rev. S zakon o prepovedi odsvajanja in obremenjanja veleposestev in naredbo o izdajanju deviz uvoznikom in izvoznikom * Imenovanje v zdravniški službi. Za okrožnega, 7. rt ravnika s sedežem v Ma-remberkn je imenovan dr. Fran Smrdu. * Razpisana zdravniška služba. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrajnega zdravnika za okrajno sanitetno upravo v Slovenjgradcu v 9. fli-novnem, odnosno v 8. Sin. razredu. Prošnje je vložiti do dne 1. februarja. Prosilci, ki še nimajo fizikatnega izpita, se nastavijo provizomo ter se morajo zavezati, da opravijo ta izpit v Iveh letih. * Sanitetni avtomobili za Vojvodino. Iz Vojvodine poročajo, da dobi zdravstveni odsek za Vojvodino od mir .strstva m. narodno zdravje 6 sanitetnih avtomobi-iov. ki se bodo uporabljali za pobijanje nalezljivih bolezni. Novi Sad dobi 4, Subotica in Veliki Bečkerek po 1 avtomobil. * Zdravstveno stanje v Ljubljani V dobi od 1. do 6. januarja se je v mestni občini ljubljanski redilo 26 otrok, umrlo pa je 9 moikih in 7 žensk, torej skupaj . . , ,, . , , .... ; Volk povozil lisico. O zanimivem davkov dovolj m kakor da b: lmenova- , . . „„„ ,.,,.„-„:„ :„ x-»i-; ,. .. ,r . , ,. ,. smcaju nam poročajo iz Krškega, f^ekt ni mali ljudje špekuliral; z zemljišči.____ ', . v„„ ■ „„„ — ,, TT . .. . . r . ,. ■ gospod iz Nrske vasi, po imenu volk. Vojnih dooickarjev ni bilo mogoče pri- •" 1 ' * • 2.) Na koncu vsakega ineseoa izplača i dosegla predvojne višine, tako da je tr-i carinarnica lastniku skladišča po pobot- ! gorinska bilanca še vedno znatno pa-' niči priijadajoči mvi del ležarine, ki je 1 ■ v depozitu. Znesek se izplača iz državne blagajn» na pobotnico, pobotnica pa se íivna. merno obdavčiti, a tu se odreja ravno#; donJu v. s» je vračal na kolesu iz Krškcsra proti I 9 posebnim poročilom pošlje Centralni 1 ___ V 1 , I___- - _ ___ïk, J. ... sem 'opera mu je prišla pod za najrevnejše sloje, ki imajo še košček ; ^ zasledovala kokoši. Zal zemlje za preliv lanje naravnost premo- , „M ; Volk pa d je celo kolo ženjska oddaja. In vrhutega je bila lam mi]o ¡^^ Jovai tako slaba letina, da jo ponekod komaj j \ Volkovi oko krila obdelovalne stroške. Tako obdavčenje je soeklno-političn» popolnoma zgrešeno. Ponavljamo: odobravamo ener- okoll Skopi ja. Kakor poro- ajo iz Skoplja, so se pojavili tamkaj olkovi trumoma te; napadajo živino in -rcbivalstvu ve- it^ciii'. L 1/1141 i vam,», miui'tanuuii çun- , . . - . .. ... __...... . drobnice m povzročajo pr gično pobijanje špekulacije z zemljišči, j j., gkodo obsojamo pa odločno, da bi so kar pav- ¡ šalno vsako nezazidano parcelo smatralo ■ carinski blagajni z označbo, da se ta vsota nahaja pri njej ▼ depozitu. Centralna carinska blagajna vknjiži sprejeto vsoto po dnevniku državne kase, na temelju sprejet« pobotnice pa razknjiži postavko depozitnega dnevnika-Te določbe veljajo samo za privatna crrinska skladišča, ki jih na t«melju po-' sebnih pogodb uporablja carinska upra- I - Borza dne 9. jan. Zagreb. Na današnji befzi je vlaost silen baisse. Vse slabe devize so močne padle in so potegnile s seboj tudi težki valute. Notirali so: Dunaj 0.1335 — 0.1342 Berlin 0.92 — 0.95, Budimpešta 3.65 — 3.70, Bukarešta 49 — 51, Milan 457 — 460. London 436 — 437, Newyork ček 93.75 — 94. Pariz 625 — 640, Praga 25; - 255, Sofija 65. Švica 1775 — 1785, Var- Drzna železniška tatvin, je bila iz- j va, nimajo pa veljavnosti ! ^.^¿fne olS^M « ' ir^ i Pc -I _ t-li . T Z ..Ulj šalno vsako nezazidano parcelo smatralo ¡ Zagre'b-Maribor. : «privatna smestiSta». to je privatna skla- . bank? /a stavb,Sče. ccprav je v resnic, obde- , pne ^ . ^ ? ^ { ki v n]ih privatno osebe vskladi- 4=3 - 455. efekti. Ljubo, kreditna bank?. lan vrt ali njiva in tvori povsem ali j xaklenienini in" s"kljnč*vnicami za- j 3čajo neocarinjeno blago za svoj račun deloma življensk, vir lastnikov. Davek 1 - - 1..... - ---- -- na nezazidana zemljišča v Ljnbljani jo ucscu uuva c u<,ll()l,T kvaren z narodno-gospodarskega, social- > ""V;"', t^""1"4 H* ' ' .. . •• , . .... pazili da je bil voz odprt in okrsden. -političnega m hitrijenskega stalisca... 1 , . .. f " * ." : \ lomilo! *r> tt.piI rn-/j» (Ive. hali «li. varovanim priklopnim vozom. Ko je ob i z dovoljenjem in pod nadzorstvom ca-desetih ponoči prispel v Maribor so za- ; rinarnice. , . . „. ,. : Momilci so vzeli iz voza dve. bali ma ter ca v treba nemudoma reformirati. — i , ,. ,, • T • ™ t > u nufaktumega blaga, namenjenega za Lju pri Semiču Pu F. S. M. _•*.„«! tomer. Vrši se preiskava. • povišanju stanarine nam p,še ma- j . ^ ^ ^^ nborsko Udruzenje tobačnih trafikantov. | . ^ p,ot ukradena Pr, protestnem zborovanju najemnikov , ^ xq] > % m m kron _ Na Kf). stanovanj dne 4. jan je nastalo mea , rogki mi je bilo lovrelk. h Ambrožičn zborovale, hudo ogorčenje zaradi pov,- ^^ ^ oWeke T vr^no(lti 53n0 fen^a stanarine in v resolucij« je bilo , kron_ v gt Vjda Lukorid iz veže sklenjeno, da se ne sme povišati stana- , u k vredno kron. _ y nne, dokler se drzavmm nastavljescem ,{4BOranje maj0rjs pl. Lukanca v Ljublja kakor tudi železničarjem njihovo gmot- n, so n„nani l!ikoTcj no stanje ne izboljša. Za b^edo so pro- , razae obleke tudi veliko s,li tudi naš, zastopniki, med drug-.nu g. ; ^ ^ K op: na kot- zastopnik invalidov in trafi- . 1 _ kantov, M je jasno opisal naš položaj in . y ^^ ^ so isiavfl proti kakrsnemkoh i ,5. t m. trimcseenl kuhinjski tečaj pol stananne. dokler se nase «i j vodstvom strokovne učiteljice za meščar,- stram države koncnovebjvno «dovo ?- | Predavanj, bodo trikrat na vo ne reši. V debati je bilo tudi omenje- j " no, da si vsak obrtnik, branjeveo. trgo- vec in podjetnik svoje stanje sam lahko izboljša s povišanimi cenami, le državnim nastaviiencem, železničarjem, invalidom In trafikantom to ni mogoče, ker so naverani na svoje fiksne prejemke, trafikantom pa zaradi tega ne. ker so za njihove prodajne predmete določene fiksne cene s 6 odst, dobička. Trafikant je šc pred par meseci pri vž;ga!icah in cigaretnih papirčkih lahko nekaj zaslužil, sedaj sta pa tudi ti dve vrsti monopolizi-rani in ima za svoje velike izdatke samo 6 odst in 1 odst, režije. Trgovec, branjevec, ima lahko pri prodaji živil 25 odst." čistega dobička, dočim se mora zadovoljiti trafikant s svojimi 6 odst., oziroma 1 odst. kosmatega dobička * Kaj je z nočnim davkom? Iz gostil-mčarskih krogov v Ljubljani nam pišejo: Prosimo ta pojasnilo, zakaj se š« vedno pobira davek na nočni cbisk go- " Plesne vaja akademikov-kolegijašev se vrši v sredo 10. januarja ob 20. uri v I 23, II. 21. prašički 17 — 17.50. Mast je TRŽNA POROČILA Zagrebški žitni trg- Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja je notirala v pondeljek (v dinarjih): pšenica 432.50 — 437.50, turščica žolta nova 225 — 230, posušena 295 — 300, rž 375. ječmen za pivovarne 350, oves 295, fižol pisani 375 — 390, beli 375, moka pšenična «0» 625 — 660, «2» 600 — 635, «6» 575 — 610, za krmo 225 — 230, otrobi drobni 170 — 190, debcii 180 — 200. Tendenca mirna. Zagrebški živinski trg. Cene debelim svinjam zopet popuščajo, ker so bile prs tirane. OlavnI vzrok temu je padec češkoslovaške krone, zaradi česar ne kon-venira izvoz v Češkoslovaško. Cene sro-veji živini so se učvrstile, ker so se pojavili zopet italtjanski kupci. V pondeljek so rotirali za kg žive teže v dinarjih: voli I. 10.50 — 11.50. II. 7 50 — 8.50, III. 5.50 — 6.50. Svinje so se tržile: I. 22 — 200 — 205, Prašiediona 1070 — 1075, Trboveljska prem. družba 420 — 450. Beograd: Borza je bila včeraj zaprta. Praga: Dunaj 4.95. Berlin 31, Rim 173.25, Budimpešta 1.39, Pariz 235.25. London 161.75. Newyork 34.80, Curih 660.75, Boograd 38.75, avstr. brone 4.95. Curih: Berlin 0.05. Newj-ork 529.25. London 24.50. Pariz 35.25, Milan 25.65. Praga 14.50, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.80, Beograd 5.60, Soiija 3.50. Varšava 0.03, Dunaj 0.0075. avstr. kroni 0.0076. Berlin: Dunaj 14.06, Budimpešta 3.59. Milan 481.29. Praga 263.33, Pariz 665A?. London 458.85, Nevvvork W5, Curih 1870.31, Beograd 100.74. Odcovorfl urednik Fr. BrozovlC. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij «Jotra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani. 16 oseb in sicer: 3 osebe za jetiko, 1 z« j s:i!n in kavarn, ki jc bil do vol "en le do pljnčnico, 1 za življensko slabostjo, 1 za j 31. deeembr». o ka!;«« p^hlj'a.ih' ni «rčno hiboi 1 za rakom 1? oseb vsled ; t--, Mb »¡trier citati. kolegiju. — Odbor. * Plesni venček pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani se vrši v sobot v, dne 12. t. m. v veliki dvorani Filharmo-nične družbe ob 8. uri zvečer. Oodba Dravske divizije. Vstop proti vabilom. — Predprodaja vstopnic se vrši od srede dne 10. t. m. naprej v društveni sobi pevskega zbora od 5. do 7. zvečer. Vstopnina za nečlane 15 Din. Odbor * Društvo *Sočf> v Ljubljani vabi svoje člane, prijatelje in drugo občinstvo na predavanje, ki se vrši v soboto, dne 13. t. m. v salonu «Pri levu». — Predava gosp. profesor dr. Čadež o «tajnosti radija». — Začetek ob osmih in pol zve- I čer. Vstop prost. * Pozor! V Ljubljani, Karlovska cesta 12, so b!!i v nedeljo dopo'dnc ukradeni | ženski čevlji, visoki iz rjavega usnja, i Kdor bi opazi! kje kak? podobne, sumljive čevlje, naj bte£ov-'i ]sv!t! to ra rave-i ¿¡eni r.tlreso. stala 33 — 34 Din kg. = Pristojbina za vizum pri potovanja na Madžarsko. Pristojbina vizuma za eno potovanje v Madžarsko znaša do nadalj-n!ega 5 švicarskih frankov odnosno 90 Din. Pri poš:ljanju s pošto se poviša pristojbina za 5 Din za stroške. Kožuhovina u svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila po znižanih cenah ; li. nasl. R. Soft 1 Ljubljana, Mestni trap štor. 19. Vremensko Mnhljana. 9 jann rjs 1923. poročilo Ljubi jaita 306 ra nad wsrier. i Kraj ; opszoTaoja ob Zračni tlak Zračna tempsratnra Veter Oblačno 0—10 Padavin t mm 'j ; Ljubljana Ljubljana ! Ljubljana . 7.afrel> . . ! Beoerad nrmj , , i'raga . . iiiomost. . V Ljabija»! 7. 14. 21 7 7. 7 7 >7. risrojT!' 765*9 766-8 767-0 765 9 765 1 764 5 763-4 <67-7 "er riSii te ?! 1 3-7 6-7 4-2 3-0 3 0 4-0 4-0 1-0 jer. tržia So! brezretra 3«t. zapad „ brezTetra « zapad «ev sap. breiretr» ice vrhai» nb dež roi obL jasno obla<*n* dež n oblačne *u 7-43 *akaia p • 3_i 2-0 ; 8-0 4-0 4-0 6-0 irfy - »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman «Torej vam povem, zakaj sem odstopil svoje prvorojenčeve pravice bratu Armandu in povem vam tudi, zakaj sem zapustil svet, da se raklo-nim za zidovje... Ljubila sva se. Bila sva tajno zaročena. Ona mi je bila vse, jaz njei vse. Sirota je bila in gospodarica sebe same ln svojega premoženja že z osemnajstimi leti. Stanovala je na svojem gradu de Lešpars, tri milje od našega gradu Richelieuovih. Nekoliko so jo osumili, ker je bila svobodnega obnašanja in nekoliko samosvoja. Ljubila je samoto, šume in konjske dirke. Vajena je bila vsakega športa, tudi v mečevanju. Samo jaz sem vedel, kakšna plašna in iskrena dušica se skriva za navidez raskavo zunanjostjo. Imel sem deset dvobojev s podeželskimi plemiči, ki so si dovolili govoriti slabo o njej in njeuem samotarskem življenju. Videval sem j» vsak dan. Moj brat Armand je vedel za to mojo ljubezen in mi jo je sku- 8*i nora b glave. Pravil ml ie, da ona ne more biti istovrstna z nami. Ne more postati članica rodbine Richelieuovih. Bil je moj brat in z njim se nisem mogel biti. Nekega dne pa sem bil ves iz sebe, in kliknil sem mu: «Preizkusi jo, pa boš videl! Ce ne, te ubijem!» Moj brat se mi je strašno nasmehnil, kakor zna le on, in mi odgovoril: «Poizkušnjo? Prosim, po želji!» Nadškoia stresajo dolgi, globoki vzdihljaji, vzdihi grenkih spominov. Obujeno je sovraštvo dolgih let, iz-nova zaplapolajo zublji izpod pepela dolgotrajnih verskih vežb in srednjeveških filozofij in mističnega razmišljanja. Trencavel prisluškuje goreče, roke ima prekrižane na prsih, prsi se mu zatikajo v rame, znoj mu stopa i:a čelo. Pater Jožef ostaja nepremičen, mrzel, kakor kip v svoji brez-čutnosti. «Nekoč...» nadaljuje Alojz Richelieu, «se prične zbirati na našem gradu velika družba. Čast in slava gradu rodbine Richelieu! Kralj Henrik IV. is počastil s svojim obiskom Tureno in Anžu in je že dospel v Chinon. Sedaj prihaja na naš grad, » manjšim spremstvom. Tukaj ostane dvanajst dni. Tačas nisem vide! Lui-ze niti enkrat samkrat. Se le po kraljevem odhodu hitim na Lespars. Najdem Luizo, zlomljeno. Nesreča jo* jc pohodila. «Bože!» krikne Trencavel, tiho, pri sebi. Pater Jožef se ne makne. Alojzij Richelieu zamahne z roko, kakor za napad. Toda nekaj je zlomljenega v njem, njegovo razburjenje ni opasno. 2« se samo polega. «Tri mesece je tako venela Luiza pred mojimi očmi. Nisem jej mogel izvabiti tajnosti, niti spoznati te strašne bolesti, ki jo ubijo. Samo to mi je ponavljala vedno, da je med nama vse končano. Nekega večera jej kriknem ves obupan, da sem že vse pripravil za najino poroko. Tedaj se dvigne in mi proži roko. In mi reče: «Jaz ne morem postati članica rodbine Richelieu». Iste besede, kakor pri mojem bratu Armandu! In naenkrat mi razodene vso grozno,; vso strašno, neverjetno istinc. Nekega večera je zaslišala udarce na vrata svoje spalnice. Moj brat jej klikne: «•Naglo... brž... brž ... Alojz je tukaj in vas/želi takoj videti...» Vsa' prestrašena jc revica odprla, in nekdo ' vstopi. Boj je bil strašen, dokler ni dekle izgubilo zavesti. Zavedla se je še Ie, ko se je že delal dan. Tistega moža ni bilo več pri njej... toda spoznala ga je bila. Bil je Henrik IV., kralj irancoski...» Nadškof prestane govoriti. Sika, sope. Grenkoba spomina mu je prehuda. «Potem?» vpraša kapucinski prior suho. «Luiza mi je to pripovedovala, ne da bi prelila eno samo solzo. Le zgrozila se je od glave do pete, od časa do časa. Bleda je bila, kakor mrlič, in z mrtvaškim glasom mi je rekla: «Zbogom, Alojz... najine lepe sanje so končane ... upala sem, da bom umrla in sem vkljub temu še živa... Hotela sem se ubiti... toda začutila sem... oj, Alojz, začutila sem, da bi ubila s seboj tudi ne rojeno bitje, ki se mi javlja pod srcem! Zbogom, Alojz! Niti ljubica, niti žena, bom sedaj mati... živela bom za nedolžno bitje, za dete kraljevo ... dete zločina...» Ne vem vam povedati. gospod, kaj je bil ta zadnji najin razgovor. Vprašujem se včasih, kako. da nisem zblaznel. Zaman hem pozneje poskušal, da bi jo še kdaj videl. Izginila je ii domačije. IzgM je tudi moj brat... Bog bodi zabva« ljen ...» dostavi nadškof v svoji glo« boki iskrenosti, «tako sem vsaj ob4 varovan zločina... Tri mesec« sera Armanda zaman iskal...» Nadškof iztegne tresoče svoje ro* ke h Kristu, h kateremu jih je popre/ iztegoval oče Jožef. «Vstopil sem v Grande Certosč. — t' ialjuje Alojzij Richelieu. Čas j« dovolil, da se je rana zarasla. Sprejel sem nadškofijo v Afera .potem ono v Lyonu. Zopet sem se hotel vrniti v prosVetnjaško življenje in se izno-va približati Luizi, da jej pomorera. Izvedel sem, da jej je kralj Henrik pisal nekaj pisem in jej tudi poslal nekaj pergamentov. ki priznavajo pravice njene in njene hčerke An-nais. Luiza mi ni nikdar odgovorila .« Od daleč sem čuval nad njo... ic nad njeno hčerko...» TrencavcI skloni glavo in žalostno zamrmra: «Kraljeva hčerka je.» (Dalje prihodnjič.) ZAHTEVAJTE «JUTRO-» PO KAVARNAH. HOTELIH, GOSTILNAH. BRIVNICAK IN VSEH JAVNIH LO KALIH! Objave * Brezplačen pouk srbohrvatskega jezika. Jutri, 11. t m. od pol 7. do pol S. ure zvečer se vrši vpisovanje iu prva ačna ura javnega srbohrvatskega učnega fečaja v šoli na Grabnu. Podučevalo se -o po dvakrat na teden v večernih urah. Dneve iu ure se natančno določi pri prvi liri pouka. Tečaj je brezplačen in vsako-rrrur dostopen. Priredi ga šolski odsek »Bratstva» v Ljubljani. * Današnji Svengalijev večer v Narodnem doma v Ljubljani se vrši, kakor že objavljeno, ob pol 9. zvečer. Pri zanimivih poskusih sodeluje oddelek dravske iivizijske godbe. G. Svengali bo nastopil danes t mnogimi novimi eksperimenti, kt nudijo poleg zanimivosti in poučnosti tudi mnogo zabave. Blagajna je odprta danes i>d 2. popoldne naprej v Narodnem domu. Vsi sedeži so Dumeriranl, tako da Je izključena vsaka zmešnjava. * Elektrotehniki v Sloveniji. V LJubljani se ie ustanovil pripravljalni odbor kott-Disijoniranih elektrotehnikov % namenom ustanoviti si zvezo koncesijoniranih elektrotehnikov v Sloveniji ter vabi vse kon--•ssljonirane elektrotehnike Iz Slovenije na -ostanek, kateri se vrši v nedeljo dne 14. ianuarja t. 1. ob 10. dopoldne v pisarni--kili prostorih tvrdke Stebi hi Tuječ, Res-Ijcva cesta 4. Sestanek je velevažen In \ sled tega je dolžnost vsakega koncesijo-niranega elektrotehnika, da se ga zanesljivo udeleži ter s svojo navzočnostjo 'jokumentira svojo stanovsko zavednost. * Plesna vaja bančnega uradništva v J.¡ubijani ta sredo edpade, ker Je dvorana oddana telrpatu g. Svengallju. Prihodnja vaja se vrši naslednjo sredo, t. i. 17. t. m. Zamujeno vaio bomo skušali nadomestiti še tekom tega mereča, * Darila. Naše upravništvo je sprejelo iz Brežic od gg. okrajnega zdravnika dr. Hudelisia in tel. učitelja Otokaria Žagarja znesek 3500 K s sledečo namembo: novoletni darili CMD 2000 K in 7.a Go-sposvetski Zvon 1000 K kot del od tvrd-ke LSschnig &. Schmi-d izplačane nagrade za rešitev pred katastrofalnim poža- rom v trgovini: dalje 250 K za CMD in 250 K za Jugosl. Matico, oba zneska nabrana na odbodnici sodnika g. Bariševiča. Denar naj se dvigne v naši upravi. Tvrd-ka Loschnlg & Schmld Je iz omenjenega vzroka skupno darovala 800U K. cd česar sta dobili še dijaška kuhinja in dijaško podporno društvo v Celju po 1000 K, do-čini se je ostanek 2000 K porabil za lo-kaine dobrodelne namene. Poslano/ Odprto pismo g. rud. svet. in». Igo Pehaniju hi obenem Trboveljski družb«. Oba naslovljenca odgovorila sta tia moje «Poslano» rudarskemu glavarstvu na način, ki bi me utegnil spraviti celo pri svojih somišljenikih v slabo luč, da sem prenagljeno ia nepremišljeno jamo nastopil proti ravnanja Trboveljske družbe in rudarskemu glavarstvu. Primorau stan k «¿govoru, prič^fkom katerega na povdarjsm, da me jezi le to, da se moreni boriti še danes za one cilje, o katerih sem misli?, da so že davno doseženi, da sem torej v onem položaju, v katerem sem se nahajal v predvoinih in voinih časih. O korektnosti postopanja g. r. sv. Pe-banija, ki ie moie, kakor povdarja, privatno pismo odstopil v uporabo (ta odgovor sem pričakoval) rudarskemu glavarstvu, in postopanja rudarskega glavarstva, ki ie moj privatni dopis obravnavalo kot uradno vlogo, so že sodili vsi oni, ki so čitali obe «Poslani». Takega postopanja smo bili vajeni vsi Slovcnci pred In med vojno. Iz množic« nelogičnih zaključkov rudarskemu glav. podrejenega rud. svetn. g. Pehanlja ugotavljam z veseljem dvoje: prvič, da smatra zadevo nastavitve inž. Kocha za važno dovolj, da se o nji Javno razpravlja in drugič, da Je rud. glavar g. inž. Stergar državni komisar Trboveljske družbe, ki je v prvi vrsti interesiran na nastavitvi nameščencev te družbe. Jaz bi sc sicer ne ogreval za njegov mterev * Zs vsebino odgovarja uredništvo le, v kolikor to določa aakon. Najpripravnejša darila ia angfležki Singer šMm stroji. Sinp igla i s nadomestil! iff!. Sfcggr ei]2, sokanes. s?!!s ill Lastna mehanična dslavnioa, —— Prodaja na obroke. Singer šivalni stroji Bourne & Co., New-York Centrala za SRS: Zagreli, Harofe s!iu brej S. Podružnice: Ljubljana, Šelenburgova ulica ¿>? Maribor, Zagreb, Karlova«, Var&ždin, Osijek, Vinkovei, Bjelovar ia Brod na Savi, Subotiea, Nori SaS, Sarajevo, Most», Banjaluka, Tuzli, Dubrovnik, Podgoriea, Beograd, Kraševae, Niš, Skoplje* Veles, Bitolj, Kragujsra», Zajeiiar ia Štip. 96/L Zastopništva v vseh večjih mesiib. Naša draga mamica, oziroma soproga in stara mama 5, roj. nas je zapnstila 8. januarja 1923. zjutraj in 66 preselila v večnost Pogreb pokojne bo v sredo 10. januarja ob 4. uri popoldne it kapelice novomeškega pokopališča. Mir blagi duši! Prosimo tihega sožalja. Rodbini: Otmar Skale in Viko Kob6. Noro mes*o, dne 8. januarja 193S. S» ' ampak /a njegovo dolžnost, ki Jo ima kot državni komisar napram državi. Ne gre tu za interese g. dvornega svetnika, temveč za hi^crese države, kateri ni vseeno, v čcgavlh rokah so vsa vodilna mesta dražbe, ki ic vitalnega pomena za njo v sreči fet nesreči. Ta zadnji, mogoči, nesrečni položaj domovine v vseh oblika'« imejmo v mislili, pa bomo Imeli vso težo odgovornosti, ki jo mora imeti državni komisar rlasti pri nastavitvah vodilnih organov podjetja, ki so, kakor pravi g. rud. svetnik, važne. Klii±> vsej važnosti pa si g. državni komisar nI preskrbel vpogleda in ingerencc na razpis, vložene prošnje in kvalifikacijo kempetentov ter vabi mene, naj mu datn le podatke, mine. ki nisem s Trboveljsko v irtkakih stikih, češ, meni morajo biti Imena in sposobnost prosilcev znana m to zato, ker sem ga po znancu I« otročjih tet hotel opozoriti, da pri tem imenovanju ni vse prav. O. državni komisar se je namreč, kakor pravi g. rud, svetnik, zadovoljil s poročilom Trboveljske, da z a mesto obratovodje v Hudijami ni bilo razen itiž. Kccha sposobnega prosilca. S tem prehajam na meritorni cdgovoi obema naslovljeticema in rud. glavarstvu. Od msrodajne (ne rudniške) strani sem pred nekaj tedui zvedel, da se vrše pogajanja za to mesto z nekim Cehom in da bo ta imenovan. Pozneje je nek rudniški uradnik pripovedoval v javnem lokalu, da je bilo več prosilcev Cehov, da se jih pa ni mogk> sprejeti, kir so stavili pretira ne zahteve. Nato sem slišal z merodajne-ga mesta od tretje osebe, da sta tudi 2 prosilca Slovenca in ne najmlajša. Ce so te informacije toinr, o tem lahka poizveduje g. drž. komisar. Ako so. potem naii anulira imenovanje, ako pa niso, ga mora isto-taka, ker inž. Koch m obvlada našega jezika niti za službeno potreba. Z malenkostnimi osebnimi premembami bi se v zadnjem slučajo dalo irogniti take rru imenovanju. Klavern je tudi zagovor Trboveljske. Res je, da ¡e dražba daleč od tega. da bi protežlrala kakega talca. Pač pa so pri družbi nekateri gospodje, ki se n; morejo odreči cd bivšega Volksrata stavljeni nalogi, podpirati in krepiti nemštvo na jugu. Nekaj časa je bilo v tem cslru pri Trboveljski bolje, sedaj pa je začela slediti ostali Industriji v našem okraju. Iz Hrastnika in Trbovelj dobivam poročila, da se je tamošnje nemško urad-ništvo in delavstvo pomnožilo zadnje mesece na število, ki presega predvoino število. A to ni najhujše: Nemci, ki jih ne odklanjamo, dokler so lojalni državljani, postajajo cblastneiSi kot so bili kda] prej. V Zagoriu n« bo boljše, v Pajhenburgu še mani, čakam pa še na tamošnja poro čila. Trboveljska pravi, da ma inž. Kocl---za silo* slovenski. Kaka pa je ta «sila»" Ali je namenjena našim uradom, ali naše- i rnn delavstvu, aH pa le omalovaževanju! ali sramotenju našega državnega j-iika? j Pest se krči. ko ve čita v sedanjih časih i kal takega. Oni ravnatelji, ki niso Slovan? ;n ne r.a- j ii državljani in ki imajo slovenske rodfci-; nc, ss repenfiio s temi rodbinami kot s! pevovtel perjem, ki bi ga hitro poskrili, j če bi prišli v stare razmere. Mumlrug je. I kar se pripoveduje n 27 višjih uradnikih Slovencih in Hrvatih. Vsa vodilna mesta v centralnem ravnateljstvu so zsseder:= z Nemci, menda z edino ir.ismo kom;rci-jalnega ravnatelja. Še prav pred kratkim bil ie imenovan za - lesnega-» ravnateiia v central» g. Htiber. ki ga Trboveljci po- i sebno dobro pognalo. Tudi za taka mesta ! menda ni naiti sposobnih domačinov, p--' sebno če preseja njih kvalifikacijo, ki je! jako elastičen pojem. Trboveljska sama j brez državnega komisarja. Ostalih 26 j cvišjihs uradnikov so pisarniške moči i brez vsakega vpliva na značaj družbe.; Ta mesta so drobtine, ki so se nsni po-1 medle 7 bogatin miz v sramoto in za- ! smeh. Sedaj se ae br*m več prepiral po listih, j dokler ne dobim cd svojih prijateljev in j somišljenikov gradiva dovolj, da udarim j in dokažem na vse srr3ni. da ni vse zla-1 to, kar se sveti. V Laškem. 5. januar?» 1523. N 217 Pr. FranRc?.! GUMENE PETE IN GUMENE POTPLAT1 ceneje In trajnlj« se kakor usnenel Kejfce'Ja varstvo preti «ianl I mrssal «!»«{• «• 90 bnadl Oto. S*—, ott» udal|ii|lt> 8 um t Ola. — TrgcmK «glast. toptMml« m> »!*ro:;«!n» t, eo G Ot», nrtlti i«daljn!>* S t»*«* 9 Ola. - Plate u *asr«|. (latik* tntS « — cfttffikMh) N* »Pratau)» a» adgorarla «ka la aprila*]« «rl;otaaa tnamta ca ad9«TOT. - ■ ■ Trgrovski pomočnik *a i'če z» tako'enii vstop. Ponudbe na Franjo Drohniča, tr^orca 7. mešanim blagom. Lu&ko. Hrana, stanovanje in perilo * hiši. 94 Sama z maturo isce za par popoldanskih w pisarniškega po«la na dom ali izve a do ; a. Ponudbe na «pravo «Tira»» rod «Učiteljica Ž8». 101 Sprat&a prodaja ka išče mesta ▼ Spenrijski tr- govini. Nastopi lahko takoj. Pismeua ponndbe pod = Prodajalka» na opravo «Jutra*. Slažb« l£6e kakršnekoli gi bodi, mlad samee. Najraje pri kakem podjetin. Veič je slovenskega, hrvatskega, netnikega in italijanskega jezika v govora in pisavi ter vseh pisarniških poslov. — Naslov v upravi «Jutra». 100 Takoj (prejmeta mlajšega mirarskega pomočnika, ki ima veselje se priučiti polapnja parketov. — Sprejmem tnd: vajenca. Ferdo Primožič, mizarstvo in par-kete, Ljubljana, Trnovski pri stan 4. 105 -1. JHladeald, 109 star 20 let, išče ?Ia*be kot sluga. Naatopi lahko takoj. Pisaiene ponudbe pod «Slnga> upravo «Jutra». Absolvsûtlnja gospodinjskega teča a ter ve-§ča floveDîkega, nemilega in srbrhrvatskega jezika, išže glui'-e k ntrokxm, cventnaluo dopoltine v eni biši, popoldue pa r drugi. Ponndbe pod «Absolventinja» na npravo «Jutra». 110 Službo občinskega redarja razpisnje županstvo občine Bled. Be tlektauti naj poiijejo svoje ponudbe t zahtevo plače na županstvo Bled. 83 popolno opravo za trgovine z mešanim blagom. — Kje, pove uprsva «Jatra». SS Knjigovodja, btlanolat s prima referencami, veič slovenske, nemške, srbo-hr-vatske in italijanske korespondence, želi prim.rnega mesta, po možnosti na Hrvatskem, v Slavoniji, Hercegovini. Bosni 6 takojšnem nastopom. Cenjene ponnJbe pod «ferfekten knjigovodja» na npravnigtvo «Jutra». 85 Sprejme se 8 L gospodična na stanovanje. Naslov pove uprava «Jutra». Kupim cltre. 107 Naslov pri opravi «Jutra». Valvasorjeve 12 «Ehre dés Herzogtums Krain» (Krajcevo iz ajo- se kupi. Ponudbe na upravo «Jutra». 3000 famelovlh drogov pO 7 n» dolge, kupim. Po-nadb* os gospo Antonijo Schwab, Celje, Cankarjeva ulica 9. 91 Rov, örn damskl pleJS se ceno proda. Naslov pove uprava «Jutra». 200 Ceno prodam! Kompletno iziožrono okno, vfaoïîna vra a z «Rollo> in Pee, čist» volčje pasme, sttf tri mesece, se proda. Naslov pri upravi «Jutra». Sg Klavir (Minion), tvrdke «Busendor-fer», prodam vsled pomanjkanja prrstora. Ogleda ti lahko vsak dan od '/j2 do i' popoldne. Naslov pove upiav^ «Jutra». 111 ' f Hj '-»V» ■ Soliden gospod išče sobo, plača dobro. Ponudbe ua: Zupančič za M. X, Ljubljana - Grad. K: Velika kila, hotel in proda alna, elektrilas in vodovo i, 13 oralov s&J-nega vrta, njiv in gozda, 10 minut od postaje na Gorenjskem, se proda. Ponudbe pod «3.0.000 Din» na upravo «Jutra». 102 Klad fant, kije rsmo olslužil vojalčina, se želi seznaniti t gospodičn« ali vdovo, ki bi imela svoj» biio na deželi. Le resne ponudbe s si ko pod «Sre«'-a 9999» na upravo «Jutra» Sva mlada, obrtnika se želita * svrho Jenitv« seznaniti z mladima gospodičnama ali vdovama t nekaj premoženja. Lo reses ponndbe s sliko pod šifra Škarje», poštnoležeče D"' pri Hrsitnika. 103 ukno Iss^upstne uiznje za protuenadce in športne obleke j sprejme po najnižji eem » ^ bogati ^ tgrdlia 3oslp in Rajho Tarif I. i i. SkObErnB «sstn. frgaio Ljubijani, ildoidaiiata (Radechtga) cisia i ¥ESTi! lÉWlíijiliÜp um u«iyv8ži Cd navadne do najfinejs opreme. Cene dnevne Hi/l Llufeliana. Gosuosvetska cesta 13 (Kollzej).