»ostnina oiafana v ootovini Leto LVII. V Uubllanl. v torek, dne 19 marca 1929	St. 66 2. izdal* st. 2
Naročnina
Dnevno izfloja
za državo SHS
mesečno 2-5 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din Bede')sha 'T.ilalo ceioie no v Jugo-slavlft 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i siotp. peUi-vrsia mali oglasi po 140 In 2D,ve£|l oglasi nad 43 mm vtSIne po Din Z-3U, veliki po 3 in 4 Din, v uredmSkem delu vršilca oo 10 Din o Pr v/eeiem □ rviro nu uopusl
Izide ob 4 ziuiral
razen pondeltko tn dneva do orožniku
l/rednUico ;e i Kopuoneu alta it. (illl Rokopisi se ne vratalo. nelrankirono o lamo sc ne «pre/emaio ^ trednlilva telefon SI. 2050. unraimlilvo il. 2328
Mehiške zanimivosti
Vedno bolj je očitna tendenca, da hočejo svetovni finančniki polagoma koncentrirati vse svetovno gospodarstvo v eni centrali. Javno priznanje tega stremljenja je predlog o ustanovitvi mednarodne Clearing banke, ki bi bila prava svetovna banka. V finančnem svetu ima Amerika danes prvo besedo, iz česar sledi, da je ona tudi glavna nositeljica gospodarske koncentracijske politike. Zato je Amerika vedno na strani one skupine, one vlade in one dežele, ki ne ovira te politike in zato je brezobzirno proti vsakomur, ki je tej njeni politiki nasproten. To gre tako daleč, da se Amerika ne pomišlja postaviti na stran tudi najfundamentalnejša načela, na podlagi katerih je zgradila svojo svobodo. Koncentracija pcmeni denar, dolar pa je od nekdaj edini gospodar v Ameriki in zato tudi načela ne veljajo, ako z njimi pride v konflikt dolar.
Amerika se je od nekdaj silno ponašala na svojo nevtralnost. Vedno je naglašala, da je v notranjih sporih ameriških držav le objektiven opazovalec, ki je na teh bojih interesiran le toliko, da varuje Monrcevo doktrino, da se v te boje ne vmeša Evropa. Komaj pa je zasedel Hoover predsedniško mesto, že je bilo tudi konec ameriške nevtralnosti v Mehiki. Energično je prepovedal Hoover vsako prodajo orožja mehiškim vstašem, zato pa je tem izdatneje dobavljal mehiški vladi orežje, municijo, letala in celo plinske bombe, da bi bil pogin vstašev tem sigurnejši. Pa ne samo to. Ko so morali vojaki mehiške vladne vojske pobegniti na ameriška tla, niso bili internirani, temveč so 'jim pustili orožje in jim celo dovolili, cla se smejo vnovič boriti proti vstašem ter jim pasti v hrbet.
Ta očitna pristranost Amerike jc jasno dokazala, da je ameriška vlada silno interesirana v mehiških zadevah in da se ameriški milijonarji dobro zavedajo, da bodo od »proletarskega« in »svobodomiselnega« Callesa dobili vse, kar bi od »konservativnih« in baje celo »klerikalnih« vstašev ne dobili Vsi pa vemo, kaj je tisto, kar hočejo imeti ameriški velekapitalisti. To je predvsem mehiški petrolej, ki ga Amerika ne more več pogrešati. 40 odstotkov vse svetovne petro-lejske produkcije kontrolira danes Amerika, a to le, ker je mehiški petrolej pod njeno kontrolo. Komaj pa je bil končan veliki petrolejski boj, ki se je vršil med ameriško Standard Oil družbo in angleško-holandskim Royal Dutch-Schell kon-cernom in ki je veljal petrolejske magnate najmanj pol milijarde dolarjev. Od 770 milijonov sodov petroleja v letu 1926 je narasla produkcija v letu 1927 na 900 milijonov, njena vrednost pa je kljubtemu padla od 1447 milijonov dolarev na 1172, Takšna razlika pa je tudi za ameriške milijarderje prehuda in zato niso hoteli, da bi v Mehiki doživeli le najmanjše razočaranje.
Zmaga vstašev pa bi mogla prinesti zelo bridko razočaranje. Kajti gotovo je, da so gospodarski vzroki glavni povod mehiški vstaji. Konservativni in agrarni elementi se upirajo Callesovi napol proletarski diktaturi, ker hočejo, da ima zemlja večjo vrednost. Iz te obrambe domače grude pa nehote vstaja nacionalizem, ki ne more biti tako prizanesljiv ameriškim kapitalistom, kakor je mednarodna socialistična politika Callesa. Naravno je, da so mehiški re-volucijonarji skušali pridobiti čim več pristašev in da so se v ta namen izjavili tudi za verski mir, da bi dobili čim več pristašev iz katoliških vrst. Ta apel na katoliška čuvstva je torej le posledica glavnega vzroka, ki pa je čisto gospodarski.
Vsled ameriške pomoči je dosegel Calles uspeh nad vstaši, toda za ceno, ki je ne more biti vesel noben mehiški patriot. Kajti čim več podpore pride iz Združenh držav, tem večja bo tudi odvisnost mehiške vlade od Washing-tona. ln prav kmalu bo prišlo do tega, da bo šef mehiške vlade samo še izvrševalec zapovedi, ki jih bo dobil od ameriškega poslanika.
Trenutno bo zato Hooverjev nastop za mehiško vlado ameriškim kapitalistom zelo koristil, vprašanje pa jc, če bo ta korist tudi trajna. Ze v Nicaragui so spoznali narodi južne in srednje Amerike, kako nevaren je zanjo wa-sliincrtonski dolarski imperalizem Takrat je tudi nastalo mogočno gibanje med latinskimi državami Amerike, cla osnujejo svojo zvezo, ki bi izpolnila Monroevo doktrino tako, tla bi bili varni tudi pred premogočnostjo Washingtona Hooverjev nastop za Callesa bo to spoznanje še poglobil in polagoma razblinil v nič vse sentimentalnosti o skupnosti narodov Amerike. Mesto tega sentimentalnega mnenja pa se Im uveljavilo praktično spoznanje, da so tudi latinske ameriške države za Washington samo eksploa-tacijski objekt, če gre za dolar. Samo za to po-
Lipraua /e uSopuaiievi ui.si.6 ^CekouU račun: C/ubl/ana ilev. 10.0 SO ln W.34f xa Inaeiaie. Sara/et o St. 7363. Zagreb il. 39.011. Prana ln nuna' il. 24.797
Število oblasti bo znižano
Kompetenca velikih županov ho povečana - Vzpostavitev zgodovinskih enot
Belgrad, 18. marca. (Tel. »Slov.«) Načrt o vrhovni upravi vsebuje veliko znižanje števila velikih županstev in oblasti. Dosedaj smo imeli 33 oblasti, ki so opravljale svoje posle nekako dve leti. Dosedanje delo teh oblasti v praksi je dokazalo, da je premajhen teritorialen obseg oblasti vplival tudi na njih notranjo ureditev in da je bil radi tega predvsem splošen uspeh slab. Prav tako se je pokazalo tudi pri velikih županih in njihovih referentih, da je bil njihov delokrog premajhen. Okoli teh dveh točk se je stalno sukalo vprašanje državne uprave, zlasti od č. januarja 1929. V zvezi s tem so se obravnavali vsi momenti, ki so se tekom let nabrali, pa tudi tisti, ki dajejo smer sedanji vladi v prvi
vrsti, v kolikor pride v poštev predzgodovina in interes druge državne instance, da se vrhovna državna uprava razbremeni na velike župane. Težišče uprave bodo torej prevzeli veliki župani, katerih delokrog se bo znatno razširil tudi glede samouprav in izvrševanja njihovih poslov.
Glede vzpostavitve zgodovinskih enot se v zvezi navaja: Slovenija, Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Vojvodina, Bosna in Hercegovina, črna gora in pet srbskih oblasti, katerih središče bi bila naravno dosedaj usposobljena mesta, ki so se stalno imenovala v zvezi s temi pokrajinami.
Seja vrhov. zakonodajnega sveta
Zakona o šeriatskih sodiščih in sodnikih sprejeta - Sprejet je tudi zakon o pregledovanju parnih kotlov - Zakon o neposrednih
davkih pride na vrsto danes
Belgrad, 18. marca. (Tel. »Slov.«) Ker je večina članov vrhovnega zakonodajnega sveta dopoldne zaposlena, bodisi da so člani državnega sveta, bodisi da so vseučiliški profesorji ali državni uradniki, se bodo seje vrh. zak. sveta vršile popoldne. Današnja seja se je pričela ob 3 popoldne in je trajala do pol 7. 0 seji je bil izdan ta komunike:
»Današnja seja Vrh. zak. sveta se je pričela ob 3. Najpreje se je prečital zapisnik. Na dnevnem redu je bil zakon o šerijatskih sodnikih in šerijatskih sodiščih. Za pravosodnega ministra je poročal o tem načrtu dr. A j-z n e r. Načrt je bil sprejel z manjšimi in manj važnimi spremembami v celoti. Predlog zakona o neposrednih davkih pride na dnevni red jutrišnje seje, da se ta predlog lahko lažje pregleda.
Nato je prišel na dnevni red zakon o praznikih. 0 njem je poročal Vasa Petro-v i č. Vrh. zak. svet je sklenil, da se razprava o tem zakonu za par dni preloži, ker je v
zvezi z zakonom o sodnem postopku.
Nato se je obravnaval zakon o pregledovanju parnih kotlov. Za ministrstvo za soc. politiko je poročal ing. Momirovič. Zakonodajni svet je zakon sprejel v celoti.
Prihodnja seja bo jutri ob 3 popoldne. Na dnevni red pride zakon o neposrednih davkih. Glede zakona o pregledovanju parnih kotlov je ministrstvo za soc. politiko podalo daljšo obrazložitev, v kaeri pravi, da bo ministrstvo samo izterjevalo takse, ki se bodo znižale za 40 do 50 odstotkov. Da bi se omogočilo redno pregledovanje parnih kotlov v državi, je potrebno, da ima ministrstvo dovolj sredstev za potovanja inšpektorjev. Dosedaj so se radi nezadostnega nadzorstva pojavljale eksplozije parnih ko lov, kar je žali-bog zahtevalo več smrtnih slučajev. V obraz-loženju nato minister razlaga zakaj je bilo potrebno določiti takse in zakaj so se znižale, in zakaj so se inšpektorjem določile dnevnice v višini stavljenega predloga.«
Solunska pogodba
Atene, 18. marca. (Tel. »Slov.«) Grški tiskovni urad je izdal dolg komunike o podpisu solenskih protokolov, ki odgovarjajo v bistvu načelom, katere je proglasila grška vlada neposredno po strmoglavljenju Pangalosove diktature. Ravno tako se ta rešitev popolnoma strinja z duhom temeljnih obljub, ki jih je dala Grčija 1. 1913 Na železniški progi Solun— Gjevgjelija je popolnoma ohranjena grška suverenost. Naglaša se dobra volja Grčije, da bo vpoštevala na tej progi trgovske interese Jugoslavije. Meje jugoslovanske svobodne cone v Solunu, ki jih je Pangalos zelo razširil, ostanejo v podpisani pogodbi take, kakor so bile svoječasno določene. Jugoslovanske la-
dje morajo pri vhodu v solunsko pristanišče izvršiti iste formalnosti, kakor druge ladje. Tudi zdravstvena kontrola ostane v rokah grških oblasti, sanitarne formalnosti pa so precej poenostavljene. Velike ugodnosti pa so dovoljene v jugoslovanski svobodni coni za tranzitni promet s tretjimi državami. Kar se tiče železniške proge, tvori odcepek proge v jugoslovansko svobodno cono del skupnega železniškega omrežja Gjevgjelija—Solun. Jugoslovanska vlada je odstopila grški vladi za 20,000 000 francoskih frankov pravice, ki jih je orientalska železniška družba odstopila Jugoslaviji 1. 1923. Proti tej vsoti bo Jugoslavija prepustila Grčiji svoje zahteve iz tega naslova.
Da bo grafična obrt na višku
Belgrad, 18. marca. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se mude zastopniki tiskarnarjev in grafičnega delavstva iz vse države. Bili so dosedaj pri prometnem ministru dr. Korošcu, pri Mažuraniču, dr. Drinkoviču, Maksimoviču in Šverljugi. Najavili so se ludi pri predsedniku vlade Petru Zivkoviču.
Ministrstvu so predložili zastopniki tiskarnarjev in grafičnega delavstva spomenico, v kateri pravijo, naj sc koncesije razširijo na vso državo in naj se ne izvzame Črna gora in Srbija, kjer je bila liskarniška stroka prosta obrt. Opozarjajo, da se državna in tiskarniška podjetja omejijo, da naj bo njihova bilanca in njihovo delo v tiskarskih pogledih pod javno kontrolo. Državna tiskarniška podjetja so povečini pasivna, kljub temu, da nc plačujejo davkov in da so si nabavila svoje stroje na račun reparacij. Njihove bilance so vedno pasivne. Zastopniki so opozarjali tudi na proizvode državnih tiskarn, ki nc morejo konkurirati z zasebnimi. Zahtevajo, naj se ne dopusti, da bi se vajenci nastavljali v državnih tiskarnah. Predlagajo, da se grafika v kaznilnicah opusti, da se naj tisk«rsltr nntrehe pri posameznih oblasteh prepustijo tamkajšnjim tiskar-
litiko pa imajo smisel gospodarji Zedinjenih držav in to so znova potrdili mehiški dogodki.
nam. Šolske knjige naj se ne monopolizirajo.
Deputacija je opozorila ministrstva na tehnične nedostatke pri opremi knjig. Predpisi zakona glede opreme se razen v Sloveniji dosedaj praktično nikjer drugod ne izvajajo.
Večina ministrstev se je strinjalo s predlogi zastopnikov tiskarnarjev in grafičnega delavstva. Obljubili so, da jih bodo po možnosti podpirali ter uresničili njihove predloge. V deputaciji so zastopniki tiskarnarjev in grafičnega delavstva iz Slovenije, Hrvatske in Srbije, torej vseh srbskih, hrvatskih in slovenskih tiskarnarjev.
V	državni upravi ostaneio pošte s
Belgrad, 18. marca. (Tel. »Slov.«) Poštni minister je odredil, da se razveljavi odredba od 7. februarja, ki sc nanaša na razdržavlje-nje poštnih in brzojavnih uradov v Sloveniji.
V	državni upravi se obdržijo: Beltinci, Brezno, Cerknica, Črna, Guštanj, Jesenice-Fužine, Kostanjevica o. K., Kranjska gora, Medvode, Mengeš, Mežica, Rajhenburg, Ruše, Žužemberk, Lukovica. Nova vas, St. Jurij o. 5„ G. Sv. Kungcta, Sv. Peter; Dohrenolie. V pogodbene pošte sc pretvorijo Cerklje o. K., Dobrov-nik, G. Lendava, Hoče, Kozje, Križe, Loka p. Zid. m.
Iz časov borbe za svobodo
Dr. Belovučič o pogajanjih s Seidleriem
Zagreb, 18. marca. (Tel. »Slov-«) »Slo-bodni glas« prinaša daljši članek, ki ga je napisal dr. Zvonko Belovučič. V njem se bavi z prizadevanji avstrijskega ministrskega predsednika Seidlerja 1. 1918 za izvedbo tri-alizma. V članku pravi, kako je prišel po dr. Korošcu k Seidlerju in mu razložil svoj načrt, ki je šel za tem, da bi se vsi Hrvati, Slovenci iu Srbi na ozemlju bivše Avstro-Ogrske zediniii v eno državo, ki bi bila z Avstrijo v osebni zvezi. Dr. Seidler je po razgovoru s cesarjem Karlom v Badenu pristal na to, da se zedinijo v to državo vsi kraji, ki so zastopani v avstrijskem parlamentu in en del Bosne in Hercegovine. Ničesar pa ni hotel slikati glede krajev, ki so spadali pod Ogrsko, ker bi to pomenilo za Madjare casus belli. 0 tem sestanku piše Belovučič med drugim: »Trije smo sedeli pozno zvečer: dr. Seidler, dr. Korošec in jaz. Obrazložil sem ves načrt. Dr. Korošec je z veliko pozornostjo poslušal moja izvajanja. Ko je Seidler dejal, da je nemogoče vse to združiti radi Ogrske, je nato dr. Korošec izjavil: »Ali vse. ali nič' Drobtinic nočemo. Vse bomo dobili, vse in še več I«
Vprašanje odpiranja
in zapiranja trgovin
Belgrad, 18. marca. (Tel. »Slov.«) Delavska zbornica za Vojvodino v Novem Sadu je poslala ministrstvu za soc. politiko spomenico, v kateri razlaga svoje stališče k delov-nemu času. Pravtako je poslala belgrajska trgovska zbornica ministrstvu za soc. politike spomenico k uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin. Belgrajska trgovska zbornica zahteva, da se odredbe, ki veljajo za Srbijo, Črne goro, Bosno in Hercegovino, razširijo na vse državo. To je potrebno radi malih mest. Glede omejitev delovnega časa pa predlagajo to-le:
Poleti naj velja delovni čas v malih mestih in vaseh od 4. do 20. ure. Poleti v mestih od 5. do 20. ure. V trgovinah s kolonijalnimi delikatesami od 5. do 20. in pol Pozimi naj se zu vasi vpelje delovni čas od 6 do 20-Pozimi za mesta od 6. do 20. Za trgovine s kolonijalnimi delikatesami od 6. do 20. in pol ure. Izvrševanje teh odredb naj se prepusti okrajnim glavarjem.
Belgrajski trgovci opozarjajo, da je njihovo stališče, da se glede časa odpiranja in zapiranja trgovin zaslišijo izključno delodajalci in da ne bi bilo treba razen delodajal-j cev zaslišali nikogar. Potrebno je, da se ta odredba izvede v sporazumu z ministrstvom za trgovino.
Učiteliska imenovanja
Belgrad, 18. marca. Tel. »Slov.«) Z ukazom so imenovani za učitelje, oziroma šol. upravitelje: Franc Mercina v Grahovem, Albert Ivančič, v Mekinjah, Avgust Trepež-Ret v Šmarju pri Jelšah, Katarina Sušelj v Čentibi, Josip Pahor na I. 1. š. v Ljubljani, Leopold Paljk na II. d. 1. š. v Ljubljani, Gabrijela Ber-buč v Zagorju, Josipina Mozetič v Starem trgu.
Belgrajske vesti
Belgrad, 18 marca. *
Zagrebški nadškof dr. Bauer in krizeva-ški škof Njarady sta prispela v Belgrad. Zgla-sila sta sc pri ministru za vere, pri prometnem ministru, pri predsedniku vlade, pri prosvetnem ministru in pri zastopniku patriarha, in sicer v zvezi z zakoni, ki se izdelujejo in ki so moraiično verske vsebine.
V 0UZD je vse v redn. Pravosodna ko-misija v ministrstvu za soc. pol. je pregledala poslovanje belgrajskega OUZD. Komisija je našla vse v redu. Zato bo ostala stara uprava.
Delovni čas v državnih uradih. Predsednik vlade Peter Živkovič je v sporazumu z | vsemi ministri izdal naredilo o ureditvi delov-j nega časa v državnih uradih. Od 1. maja daljo i bodo državni uradniki delali od pol 8 do pol-i dveh, v popoldanskih urah bodo prosti. Tn I delovni čas traja do t. oktobra.
Lateranska pogodba
od katere smo bili objavili samo konkor-dat, ki ureja razmerje med cerkvijo in državo v Italiji, vsebuje še druge važn« akt« in sicer ;e odreja v
uvodu, da sta Sveta Stolica in Italija sklenili, da smatrata rimsko vprašanje na defini-tiven in brezpreklicen način za urejeno; da se je spoznalo za neobhodno, da je treba v svrho zasiguranja absolutne in vidne neodvisnosti, Sveti Stolici garantirati nesporno suvereniteto tudi v mednarodnem oziru; da se je zato ustanovila Citta del Vaticano, v kateri ima Sveta Stolica kot polna lastnica izključno in absolutno suvereno oblast in jurisdikcijo. Zato sta papež Pij XI in kralj Viktor Emanuel III. sklenila v duhu predidočega sledeči traktat (v kratkem izvlečku):
Čl 1—3. Katoliška, apostolska in rimska vera je edina vera države. Italija priznava suvereniteto Svete Stolice na mednarodnem polju kot lastnost, ki je svojska njeni naravi, tradiciji in njenemu svetovnemu poslanstva Italija prizna Sveti Stolici popolno suvereniteto nad ozemljem Vatikanskega mesta v posebič označenih mejah, vendar bo trg Sv. Petra odprt občinstvu in pod italijansko policijsko oblastjo, ne da bi s tem prenehal biti del in last Vatikanskega mesta.
Čl. 4—10 V Vatikanskem mestu ni nobenih oblasti razun papeških. Sveta Stolica bo mesto zatvorila izvzemši trg Sv Petra. Italijanska vlada bo na svoje breme oprostila teritorij Vatikanskega mesta vseh vinkulacij in okupacij. Italijanska vlada bo na svoje stroške oskrbela mesto z vodo in zgradila v njem železniško postajo. Istotako bo oskrbela telefonsko, radiotelegrafično, radiotelefenično in poštno zvezo mesta z vsem svetom in v teku enega leta. Italijanska vlada bo podrla okoli vatikanskega mesta one objekte, ki so na poti in ne bo dovolila zidati novih. Polet aeroplanov čez vatikansko mesto je zabranjen. Oseba sv. Očeta je sveta in nedotakljiva, atentati proti njemu ali snovanje istih se prav tako kaznuje, kakor če bi bili naperjeni proti kralju. Istotako se kaznujejo vse žalitve, govori in spisi proti papežu na italijanskem ozemlju, kakor če bi bili naperjeni proti kralju. Vse osebe, ki imajo v vatikanskem sedežu stalno bivališče, so podrejene suvereni-teti sv Stolice.
Čl. 11—14. Italija priznava Sveti Stolici pravico aktivnega in pasivnega poslan iškega zastopstva po vseh normah mednarodnega prava. Tudi v slučaju vojske smejo s Sveto Stolico prosto občevati vse države, tudi one. ki se vojskujejo z Italijo, in imajo vsi Škofje prosi dohod do papeža, četudi bi bili iz Italiji sovražnih držav. Poslaniki, akreditirani pri papežu, uživajo vse svoboščine in pravice, ki jim gredo po mednarodnem pravu. Italija ima pri Sveti Stolici poslanika. Sveto Stolico pa zastopa pri Kvirinalu nuncij, ki bo doven diplomatskega zbora. Italija priznava Sveti Stolici polno poses: patriarhalnih bazilik sv. Ivana Lateranskega, svete Mariie Maggiore in sv. Pavla. Italija priznava papežu polno last palače Castel Gandolfo z vilo Barberini in vsemi posestvi.
Čl. 15—21 določajo imunitete, katere bodo uživale gotove palače, uradi, centralni sedeži in višje cerkvene ustanove ter razne osvoboditve od ekspropriacije in davščin, ki ae priznavajo drugim važn'm institucijam in zavodom cerkve. Umetnoslni in naučni zakladi v vatikanskem mesu so slejkoprej dostopni. Kar se uvaža v vatikansko mesto, je prosto carine. Vsi kardinali uživajo v Italiji časti, ki pritičejo princem krvi. Italija bo skrbela, da se konklavi in koncili ne motijo in neovirano ter svobodno vrše.
Čl. 22—23. Italija bo kaznovala delikte, ki so bili izvršeni v vatikanskem mestu, ako bo Sveta Stolica to zahtevala, na svojem teritoriju. Ce se pa tak zločinec nahaja na italijanskem teritoriju, se kazen izvrši eno ipso od strani italijanskih oblasti. Sveta Stolica bo izročila Italiji osebe, ki so zbežale v vatikansko mesto, ako so krive po postavah obeh držav.
Čl. 24, 25. Svela Stolica izjavlja, da se ne bo vmešavala v svetne spore med državami in tozadevne mednarodne kongrese razun če sporeče stranke nanjo apelirajo, da posreduje v smislu miru. Zato se bo vatikansko mesto vedno in v vsakem slučaju smatralo kot nevtralno in nedotakljivo ozemlje.
Cl. 26. Sveta Stolica prizna italijansko kraljestvo pod dinastijo Savojo z Rimom, glavnim mestom italijanske države.
Podpisana:
Peter kardinal Gasparri. Benito Mussolini.
De Valera pride na krmilo
Pariz. 18. marca. (Tel. »Slov.) »Journal« poroča iz Dublina, da pričakujejo na Irskem pt prihodnjih volitvah vlado De Valere, voditelja opozicije, ki deluje na to, da se Irska popolnoma leči od Velike Britanije. Tajna organizacija, ki se imenuje »Fantome, je zapisala v črno listo vse anglofile in z grozilnimi pismi prisilila mnoge angleške državljane, da so se vrnili v Anglijo. Cela vrsta umorov, ki so bili izvršeni v zadnjem času, se pripisuje tej organizaciji. V zadnjem tednu je bilo aretiranih 150 ljudi.
Mednarodna klirinška banka
Pariz, 18. marca. (Tel. »Slov.«) Današnja plenarna sej« odbora strokovnjakov je trajala samo kratek čas. Načrt klirinške banke zadeva še vedno ob nekatere tehnične težkoče, posebno kar se tiče ugovorov delegacij, ki protestirajo proti prevelikim pravicam banke. Smatrati je, da bo ta banka stopila v življenje vsekakor z mnogo skromnejšim delokrogom kakor se je prvotno nameravalo. Omejena bo
samo na prevžem, upravo in oddajanje nemških anuitet, na financiranje nemških stvarnih dobav, na transakcije za transfer in na del mobilizacije nemškega dolga. Prepustiti pa bo morala osrednjim emisijskim bankam in privatnim bankam izvrševanje čisto bančnih in kreditnih nalog, ki dajejo možnost za zbiranje velikih kapitalij.'
Zavezniške reparacijske zahteve
Celotno vsoto od 17*9 milijard bo treba znižati za 2 do 3 milijarde
Pariz, 18. marca (Tel. »Slov.«) »Echo de Pariš« javlja, da se je angleški finančni minister Churchill v Parizu razgovarjal z angleškimi str; kovnjaki o stanju delovanja pariške konference. List računa, da znašajo za enkrat reparacijske zahteve Francije 8 mili-
jard mark, Angleške 3.8 milijarde, Belgije 1.4, Jugoslavije 1.7, Italije, Japonske in Romunije pa po 1 milijardo. Skupaj 17.9 milijard mark. Vse te zahteve se morajo zmanjšati za 2 do 3 milijarde, da bo mogoče priti do sporazuma.
Poslanstvo katoliškega pisatelja
Odločen nastop hardmala Pilila proti sramotenju verskih in
moralnih vrednot
Dunaj, 18. marca. (Tel. Slov «) Včeraj je bilo slavnostno zborovanje Zveze katoliških pisateljev in pisateljic, na katerem je govoril kardinal nadškof dr. Piffl, ki je energično nastopil proti nameri Reinhardovega gledališča, vprizoriti Hasencleverjev pamflet »Zakoni se sklepajo v nebesih«. Prosvetni aktivizem katoliškega pisateljevanja je tem potrebnejši, ko dekadentna skupina literatov ne opušča ničesar, da ne bi v literaturi in umetnosti omajala verskih temeljev. Hasencleverjev igrokaz stav-lja Boga in svetnike v smešno situacijo in poskuša pri gledalcih izbrisati zadnje iskrice verskega čustva. Če se bo igra vprizorila kljub vsem protestom, bo katoliški narod kot en mož vsem merodajnim faktorjem kategorično zaklical: Do tu in ne dalje. Kot Skof se v imenu stotisočev dunajskih katoličanov zavaruje proti temu ciničnemu izzivanju vernega ljud-
stva, s katerim se sramoti gledališki oder kot moralična ustanova in smešijo najsvetejši m najvzvišenejši ideali katoliške vere. V misijonskih igrah na stolnem trgu v Salzburgu se predstavljajo božje podobe z nebeškim nim-bom, tu pa se hočejo nekaznovano iste osebe smešiti in vlačiti v blato kot sramotilne figure. Dalje je izjavil kardinal, da pozdravlja, da je aktivistična propaganda katoliških pisateljev odstranila staro krilatico: Catolica non legun-tur. Po srečnem premaganju materijalizma v znanosti se je pojavilo ravno med izobraženimi krogi mnogo iskalcev Boga, ki dvigajo svoje oči zopet k zvezdam večnosti. Pozdravlja tudi da je katoliško krščanstvo začelo obravnavati kočljivi problem o zavarovanju pred otroki in umoru otrok, ki gloda na življenskem živcu naroda Tudi zvezni predsednik Miklas je poslal zborovanju pozdravno pismo
Strahovita letalska nesreča
13 potnikov in 2 pilota zmečkanih in ubitih
Newyork, 18. marca. (Tel. »Slov.«) V nedeljo zvečer se je na letališču Newark v državi New Yersey pripetila dosedaj največja letalska nesreča v Ameriki. Veliko letalo s tremi motorji se je dvignilo s 13 potniki, da poleti okrog letališča. V višini 70 metrov pa ao
motorji odpovedali in veter je potisnil letalo na tla. Pilota sta poskušala pristati, toda ko je letalo udarilo na tla, se je kabina s potniki zmečkala in vsi potniki so bili mrtvi. Oba pilota sta težko ranjena, eden od njiju smrtno nevarno.
Kaznovani francoski oficirji
Posledice triershe afere
Pari«, 18. marca. (Tel. »Slov «) Vojni i minister Painleve je s pristankom ministr- \ skega sveta kaznoval tri častnike porenske j armade. Mestni poveljnik v Trieru general Partouneaux je bil stavljen na dispozicijo, ker je v kritičnem času zapovedal ples z maskami, poveljnik armadnega kora v Mainzu general Goubeau je dobil ukor, ker je pri-
redil parado, poveljnik lovskega bataljona v Diirenu polkovnik Marminia pa je bil kazensko prestavljen, ker je v najhujši zimi odredil vojaški pohod. Razen tega se je sklenilo, da se zviša število vojaških zdravnikov, katerih je že več kot deset let bilo manj, kakor predpisano.
Španske odškodninske tožbe zaradi napačnih vesti
Madrid, 18. marca. (TeL »Slov.«) Primo de Rivera je izjavil, da se imajo v državah, kjer so se širile napačne vesti, vložiti odškodninske tožbe. V Franciji se je poročalo, da je bilo na madridskih cestah ubitih 10 študentov, v Angliji, da je kraljeva telesna straža za republiko, razen tega so se objavljale ponarejene fotografije, tako da so mnogi inozemci odpovedali svoja nameravana potovanja po Španiji. Ker študentke in ostale šolarice niso mirile študentov, temveč jih še hujskale, misli Primo de Rivera na to, da bi se sprejem žensk v državno in upravno službo omejil.
Ibero-ameriška razstava v Sevilli se po programu otvori dne 9. maja, razstava v Barceloni pa dne 19. maja.
Obsedno stanie v Španiii?
Pariz, 18. marca. (Tel. »Slov «) Pariški listi poročajo iz Španije, da namerava vlada proglasiti obsedno stanje, ker je radi študentske stavke postal položaj nevaren tudi v provinci, kjer je prišlo celo do spopadov s častniki, ki so proti vladi.
Proslava godu Pilsudskega
Varšava, 18. marca. (Tel. »Slov.«) Varšava stoji v znaku jutrišnjega praznovanja godu maršala Pilsudskega. Organizacije poljskih zvez bojevnikov iz časa ruskega napada, legi-jonarjev, strelskih zvez itd. so na svojih zborovanjih sklenile, da odpošljejo svojemu staremu voditelju izjave zvestobe. Zveze bojevnikov so sklenile, da bodo zbirale vsoto, ki jo je parlament odrekel Pilsudskemu za dis-pozicijski fond. Jutri bodo v vseh delih glavnega mesta in po deželi velike slavnosti ter je tudi sejem, katerega večina je v opoziciji, sklenil, da jutri ne bo seje. Državni predsednik je podelil Pilsudskemu veliki zlati zaslužni križec.
18. praški vel esejem
Praga, 18. marca. (Tel. »Slov.«) Danes je bil svečano otvorjen 18. praški velesejem. Organizacija razstave je veliko bolj izvedena, ker se vrši razstava prvič v novi velikanski velesejmski palači. Število razstavljalcev znaša 2904. Velikega pomena je mednarodna razstava morskih pristanišč in kopališč, v kateri so posebno zastopana nemška, francoska, jugoslovanska in belgijska pristanišča in kopališča. Obiskovalcev je bilo prvi dan skoro 100.000.
Z vsega sveta
Ženeva, 18. marca. (Tel. »Slov.«) Na današnji popoldanski seji odbora juridičnih strokovnjakov, ki je trajala do poznega večera, je bilo sogLisno sprejelo poročilo o vstopu Združenih držav v mednarodno sodišče.
Pariz, 18. marca. (Tel. »Slov.«) Stanje maršala Focha je resno. Dopoldne so ga zdravniki na novo pregledali. Nato je izjavil telesni zdravnik, da deluje srce le zelo slabo. Ledvice pa so odporne, kakor prej. Angleški finančni minister Churchill, ki je na potovanju in se nahaja danes v Berlinu, je prišel popoldne v maršalovo stanovanje, da se informira o njegovem stanju.
Dunaj, 18. marca. (Tel. »Slov.«) Dunajska »Reichspost« poroča, da se verski pokret v Sovjetski Rusiji stalno Siri Ravno iz vrst delavstva prihaja zahteva, da se verske naprave obnovijo. Ponekod je pri poskusih, zapreti cerkev, prišlo celo do krvavih spopadov.
Praga, 18. marca. (Tel. »Slov.«) Pri Bratislavi se je led na Donavi tako nakopičil, da tvori veliko nevarnost poplave. S,pomočjo vojaštva in policije so izpraznili ogrožene kraje. Svoje domačije je moralo zapustiti 2000 oseb.
O aru i te v radiiaki
fond za slepce
trocki dobi nemški vizum
Berlin, 18. marca. (TeL »Slov «) Odločitve o prošnji Trockega za bivanje v Nemčiji je pričakovati še tekom tega tedna. V kabinetu je sedaj večina za dovolitev skoraj gotova .Tudi v pruskem kabinetu je pričakovati, da bo dovolil bivanje Trockega.
Vesti iz Hrvatske
Sestanek jugoslovanske katoliške dijaške lige se .je vršil včeraj in danes v Zagrebu. Udeležili so se ga zastopniki kakih 40 dijaških organizacij. Na dnevnem redu je bilo sprejetje novega poslovnika, ki naj poživi delo v organizacijah, v soglasju z organiza-tornimi formami katoliške akcije.
Promet med Zagrebom in Splitom se je danes otvoril po dvomesečnem prekinjenju. Iz Dalmacije sta odpeljala dva potniška in več tovornih vlakov. — Zagrebški železniški ravnatelj je odpotoval v Split, da uredi razna vprašuja, ki so v zvezi z obnovitvijo prometa.
Primorske vesti
Brunnerjev koncem. Iz zanesljivega vira se doznava, da znašajo dolgov Brunnerjevega koncema okoli 4 milijone funlov šterlingov (370 milijonov lir). Poleg italijanskih bank jc prizadetih 23 angleških zavodov z zneski, k' gredo od 10.000 do 500.000 funtov. Italijanske vlada bo prispevala za sanacijo podjetja 60 m< lijonov lir.
Za dvig tujskega prometa. Italijanska vlada je odredila, da dobijo brezplačni vizum tujci, namenjeni v Opatijo in Lovran. Od 1. maja dalje se bo dovolil tujcem, ki pridejo v Italija preko Reke, Postojne, Podbrda, Trbiža in Brennerja ter so namenjeni v eno izmed kopališč med Reko in Ancono, 50%, popust na železnici; od 16. junija dalje bodo uživali iste olajšave tujci, ki se podajo na letovišča n« Južnem Tirolskem in v zgornji Italiji.
Posojilo na vino bodo dajale posojilnice v Pazinu, Linadru in Bernu. Kmet bo prejel 75 lir posojila na vsaki hektoliter neprodanega vina, ki leži še v kleti, in sicer za dobo šestih me secev.
Nesreča ali kaj? Tolminski zdravnik j« našel na cesti proti Podmelcu težko ranjenega Luko Kendo, bivšega orožnika. Kenda je bil še pri življenju. Zdravnik mu je ugotovil težko rano na čelu. Kenda je bil prepeljan v goriško bolnišnico, kjer je v sredo zjutraj izdihnil. N? še jasno, ali gre za nesrečo ali zločin.
Izpred sodišča. Goriško sodišče je obsodilo v kontumaciji Alojzija Jakina, starega 18 let, doma iz Kojskega, na šest mesecev ječe in 180 lir globe, ker je zapustil Italijo brez potnega lista. — Iz istega vzroka je uvedlo K.zenfko postopanje proti Avgustu Krpanu iz Štandreža.
Komorni koncert Ševčikovega kvarteta
Snoči 18.,t. m. je bil v Filharmoniji koncert Ševčikovega kvarteta (gg. Lhotsky, Pro-chazka-, Moravec, Pour), ki nns skoro redoma vsako leto obiskuje in nam da vedno enega najlepših koncertov sezone.
Na sporedu so bili kvarteti D v o f a k op 34, Ravel (f. dur) in Schubert. Dvorakov zgodnji opus kaže zdravo harmoniko in pristno češko ritmiko (Alla Polka, Fincle) v romantični formi; nežen, eteričen je Odagio, markantno ritmičen Pnicle z dvogovorom violine in viole. Ravel se kaže v tem kvartetu za naslednika Debussyjevega; znatna je njegova kolaristika,' fantastično pestra je menjava občutij — žal, sodobnost tega stila ne more več tako napeto uživati kakor je bilo to mogoče pred 15 ali 20 leti. Sehubertov kvartet je veliko delo, za svoj čas drzna novotarija, ki še danes imponira po svoj elementarni eruptivnosti (zlasti Scherzo, Presto). Purkrat je vsaj posijala senca velike Sedme Beethovnove, toda brez škode za Schubertovo osebno noto.
Ševčikov kvartet je kos vsem tehničnim naporom — odlično je pokazal to Sehubertov končni Presto — v interpretaciji mu velja umerjena agogika, zmerno kontrastna dinami-Ka. Zdi se, da tem umetnikom ni na poudarku detajla, nego celotne arhitektonike. Primist je korekten nosilec najjačjega bremena, cellist in sekundist sta inteligentno podrejena, violist ima toplino, vsi skupaj pa ogromno muzikantskr znanje, vajo in disciplino.
Koncert je bil zal, samo srednje obiskan. _V.
Občni zbor gremija trgovcev
Greinij trgovcev v Ljubljani je imel snoči v sejni dvorani Zbornice TOI lepo uspel in dve uri trajajoč občni zbor. Zborovanje je vodil g G r e g o r c, ki je podal lepo predsedniško poročilo. G. Šmuc je podal izčrpno in zelo pregledno tajniško poročilo, iz katerega izvleček prinašamo v gospodarskem delu. Govorili so še predsednik zbornice TOI g. Jelačin ml., tajnik g. Mohorič, podpredsednik Zveze trgovskih gremijev Kavčič, g. Železni-k a r in drugi. Med najvažnejšimi sklepi občnega zbora naj navedemo le dva: I. da se votira v proračun 500.000 Din za zgraditev gremijalne trgovske šole in Trgovskega doma tik bodoče
Calače Trgovske nkademije in 2. da se osnuje clniška blagajna za samostojne trgovce. Ta blagajna bi bila osnovana zaenkrat na prostovoljni podlagi ter bi po potrebi obseg«la tudi podeželske gremije, pozneje pa bi postala splošna in obvezna. Izčrpnejše poročilo priobčimo prihodnjič.
Zamenfani sliki
Na današnji 8. strani sta zamenjani po neljubi pomoti dve sliki. Slika v prvi koloni koloni bi morala biti v drugi in predstavlja vojvodo Yorškega. Slika v drugi (brez pokrivala) koloni pa predstavlja veleposlanika D a w e s a. Naj nam cenjeni bravci to neljubo pomoto oproste.