izdata»nr>wrwT nove obveznosti sprejele vse---— « S0vPOdarSke or8anizaclJe ln usta-bo f' ^ *maJo več kot deset za-■♦-*!f"ih- Ponekje so to mejo po- stavili Precej višje, vendar v Kra- ^iprave ob letošniem ^uibenem načrtu Zadrg »ovanj J^^ružbeni načrt. Okrajna go- toaslpd8^.* zbo,mica Popravlja za V4_. •'' t<*den posebna posveto-8ovntiiV VSaki oWin> se bodo poki*«" 8 Predstavniki industrije, e čase je vse več posve-°krog predlogov za letoš- Whe^^StVa' al>rti' trgovine in dru-Van *javnosti ter skušali usklajeni ŽC,ie-2* taka V kranjski občini so posvetovanja tudi v sve, - občinskega sindikalnega 6«Hn» °dgr<>VOrni Pa obiskujejo po-»a k™.a ve^a P"djetja, kjer se Jfj , aju samem seznanijo s slali-, Kolektiva in njegovimi mož-Kot je predvideno, mo-*0nIS< finski ljudski odbori **užhfn° spTe-'etl sv°Je letošnje «o*ne načrte do 10. marca. *aj© *oko tudi manjši kolektivi skrbijo za izboljšanje zdravstvenega zaščite svojih članov. Višino prispevka, ki ga bodo ustanove in gospodarske organizacije zadržale za izplačilo nadomestil, se giblje med 0,3 in 3 odstotki. Odstotki predstavljajo povprečje stroškov za nadomestila do 30 dni, ki so jih posamezne panoge izplačevale v mesecih od 1. julija 1961 do 1. julija 1962. ■ Kolektivi so sicer S tem sprejeli ■ nove obveznosti, vendar so jim H obenem dane velike možnosti, ■ da s povečano skrbio za zdrav- ■ stveno zaščito in tako z- zmanj-B šanjem stroškov prihranijo veli, like vsote denarja. Prihranek ■ bodo lahko uporabili po svoji ■ preudarnosti — seveda za zdrav- ■ stveno zaščito., Ker pa je zdrav- ■ stvena zaščita izredno širok po- ■ jem in sodi vanj prav vse, kar ■ koristi zdravju zaposlenih, bo ■ s prihranjenim denarjem na ■ primer mogoče urejevati men- ■ ze, izboljšati malico, urediti ■ sanitarne naprave in podobno. Nekoliko drugače bo, če bodo kolektivi prekoračili povprečje bile ^ *d 8ora In vi Iranske smučine no se letošnjo zimo spreme-llftiboiiPravo m«"avljišče navdušenih smučarjev, ki so prišli v naše v,ne d 5azvito zimsko-turistično središče iz vseh predelov domo-10 tudi lz tujih dežel A ~ možnostih zdravstvene zaščite je predvidena tudi možnost ,da gospodarske organizacije organizirajo lastne inšpekcije, ki bodo nadzorovale (beseda morda ni najprimernejša, čeprav dosedanje izkušnje zahtevajo nadzor v pravem pome-(Nadaljevanje na 2. str.) OfŠTIISMM OBlfflU šalter Kra« ,1 Srdačno zahvalnem na pozdravima delegata opštinske konferencije Kranja i &«lis vama i svim planovima Socijalističkom saveza radnog naroda vaše opštine mnogo uspjeha .u izvršavanju zadataka koji stoje pred vama u. daljoj borbi 2sa socijalističku izgradnju našeiz»x£$S Zahvalno pismo tovariša Tita, kl ga je pred dnevi prejel ObO SZDL Kranj Razvoj kmetijstva na Gorenjskem ružbeni sektor prevzema breme preskrbe Predvidene investicije znašajo 2.439 milijonov dinarjev Pospešen razvoj industrije je v zadnjih desetletjih močno pustil v ozadju kmetijstvo in druge dejavnosti. To pa že povzroča težave v socialni strukturi pre-bivavstva in še posebno v preskrbi industrijskih središč z živilskimi potrebščinami. Zato so letošnje in prihodnje leto predvidene precejšnje investicije za povečanje kmetijske dejavnosti, in sicer v višini dve in pol milijarde dinarjev. To je v glavnem za zadruge in kmetijska posestva, ki prevzemajo glavno breme v preskrbi prebivavstva. Prednost pri investicijah pa imajo objekti za proizvodnjo tistih artiklov, ki so najbolj potrebni oziroma iskani. Na Gorenjskem so predvidene največje investicije v Kranju, in sicer okroglo 1400 milijonov din. Glavni investitor pa je Kmetijsko gospodarstvo, ki samo za farmo prašičev bekonov in krav molznic ter za preureditev mlekarne predvideva okroglo milijardo dinarjev. Sledijo oblne: Jesenice z okroglo 630 milijoni dinarjev, Radovljica z 205 milijoni, škofja Loka z 200 milijoni dinarjev predvidenih investicij, za Tržič pa ti podatki še niso zbrani. To so namreč skupne investicije, računajoč tudi soudeležbo vseh okrajnih, republiških in REPUBLIŠKA SKUPŠČINA TABORNIKOV Na Gorenjskem tri nove „partizanske enote" Preteklo nedeljo je bila v Novi Gorici redna letna skupščina tabornikov Slovenije. Na skupščini so pregledali dosedanje delo in nagradili najboljše enote in posamezne tabornike. Ugotavljali so, da bi morali v taborniške vrste vključiti več delavske in kmečke mladine. Taborniška organizacija ima v naši republiki okoli 17 tisoč članov. Za predsednika izvršilnega odbora republiške zveze je bil ponovno izvoljen Sergej Voš-njak. Skupščine so se udeležili tudi predstavniki gorenjskih taborniških enot. V preteklem letu se je tudi članstvo taborniške organizacije ina Gorenjskem precej pomnožilo. V Mojstrani je bila ustanovljena nova »Aljaževa četa«. Skupaj s taborniki iz Mojstrane je organizacija zabeležila 300 novih članov, s čimer se je število tabornikov povzpelo na 2100. Na omenjeni skupščini so dobili najvišje možno priznanje — naslov PARTIZANSKE ENOTE -odred »Straznih ognjev« Kranj, odred »Jeklarjev« Jesenice in četa -Pod Stolom« Žirovnica. Starešina odreda »Strežnih ognjev« Ivanka Sorli je dobila naslov taboru i k a-partizan a. Razen toga je bilo 7 gorenjskih tabornikov odlikovanih z zlatimi zvezdami, 12 6 srebrnimi, 36 pa jih je prejelo pohvale. zveznih skladov. Trenutna lastna sredstva so zagotovljena samo za okroglo 30 milijonov dinarjev, če ne upoštevamo občinskih kmetijskih skladov, ki bodo dosegli nad 100 milijonov dinarjev. Naj- boljša pri tem je KZ v Dovjem, ki ima na razpolago nad 19 milijonov dinarjev lastnih sredstev za gradnjo velike farme kokoši. To bo hkrati tudi največji objekt v prizmi investicij s skupno vrednostjo 61? milijonov dinarjev. — Med velike nove objekte po predvidenih investicijah sodijo tudi — rekonstrukcija klavnice v Šk. Loki v skupni vrednosti okrog 100 milijonov dinarjev, rekon-strucija sirarne v Bohinju v predvideni vrednosti 80 milijonov dinarjev, dovršitev pitališča govedi KZ češnjica v vrednosti 26 milijonov, farma v Naklem, za katero je predvidenih 33 mili Jonov dinarjev itd. Ko so o teh predlogih razpravljali na posebnem posvetovanju (Nadaljevanje na 2. stranu Več skupnega prizadevanja BLED, 29. januarja - Včeraj je bila tu v dvorani Gozdnega gospodarstva konferenca lesnih delavcev radovljiške in jeseniške občine. Čeprav je imela konferenca delovni značaj, je bila sklicana predvsem zaradi skorajšnje reorganizacije strokovnih sindikatov in volitev delegatov za republiški občni zbor ter zvezni kongres, ki bo v kratkem v Beogradu. Referat o glavnih nalogah, vlogi in reorganizaciji je imel na včerajšnji konferenci tovariš Ko-pecki, in ker so se prisotni glede reorganizacije šele prvič seznanili, vsaj v večini, tudi ni bilo neke pomembnejše razprave. Sprejeli pa so sklep, da je za uspešnejše dlo sindikalnih podružnic potrebno v prihodnje večje sodelovanje tako z ObSS kot tudi z vsemi ostalimi družbeno-političnimi orga nizacijami. Kot smo že omenili, so bili na včerajšnji konferenci izvoljeni tudi delegati za republiški občni zbor in za zvezni kongres, in sicer za občni zbor Ing. Edvard Prevc, Rok Sitar in tovariš Ko-pecki, za kongres pa Franc Cuz-nar. —- Omenimo naj še, da je bdla le včerajšnja konferenca »kupna za jeseniške in radovljiške lesne delavce, da pa strokovni sindikati obeh občin ne bodo združeni. — B. F. Specializacija in sodelovanje SPODBUJANJE RACIOtaALIZA-TORSTVA IN PRAVILNA KADROVSKA POLITIKA — NAJ LETOS PRISPEVAJO K SE VEČJIM PROIZVODNIM USPEHOM LJUBLJANA, 29. januarja -Danes dopoldne so člani izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL razpravljali o tezah o politiki gospodarskega razvoja v ljubljanskem okraju v letu 1963. Ugotovili so, da bo moč z aktivnim delom političnih organizacij — zlasti SZDL in sindikata — zagotoviti izpolnitev obveznosti, ki jih predvidevata zvezni in republiški družbeni plan in jih na področju izvoza celo preseči. Na izvozu bi morala delati prav vsa podjetja in bi teža obveznosti ne smela bremeniti le nekaterih. Zato bo družbeni plan okraja predvidel, naj vsako podjetje prevzame obveznost, da bo izvozilo 13 odstotkov vse svoje proizvodnje v tem letu. Se nadalje bo treba dvigati delovno storilnost. Temu cilju bo treba še naprej prilagajati nagrajevanje. Zlasti bo treba nagrajevati racionalizatorjc proizvodnje, zakaj le s fizičnimi napori delovne storilnosti ne bo mogoče bistveno dvigniti. Doslej pravilnikov o nagrajevanju racionalizatorjev v podjetjih skoraj ni. Zato od neposrednih proizvajavcev tudi ni predlogov za izboljšavo proizvodnje. Izkušnje iz kolektivov, kjer racionalizatorjc nagrajujejo (Sava, Železarna Jesenice), so precej spodbudne. V tem lotu bo treba nadalje bolj razvijati sistem medsebojnega sodelovanja med podjetji in specializacijo. Bolj energično kot doslej bo treba tudi reševati kadrovske probleme v gospodarskih organizacijah. Analiza je namreč pokazala, da je od preko 3000 visoko strokovnih delovnih mest le nekaj nad 500 ustrezno zasedenih. Iz dela Zavoda za napredek gospodinjstva Boljši časi za kranjsko družbeno prehrano Uspehi pri vzgoji kadrov za prehranske obrate Pri razgovoru o delu zavoda za napredek gospodinjstva v Kranju jc nanesel pogovor tudi na to, da zavodovi strokovnjaki sodelujejo pri razporeditvi in nabavi opreme za nov obrat družbene prehrane v Kranju in da bodo že pred otvoritvijo obrata poskrbeli za ustrezno izobrazbo in strokovno izpopolnitev osebja, ki bo v njem zaposleno. Ker je vprašanje družbene prehrane pri nas precej pereče in vsako izboljšanje težko pričakovano, se pri tej novici nekoliko poni udi mo. V6e tako kaže, da bomo v Kranju že letošnjo jesen dobili novo samopostrežno restavracijo. Ure- dili naj bi jo ob vajenskem domu ob kinu Center, kjer bi adaptirali kuhinjo in dogradili jedilnico. Načrti so pripravljeni, z deli bodo začeli takoj, ko bo vreme to dopuščalo. V samopostrežni restavraciji, katere kuhinja bo opremljena kolikor mogoče sodobno, se bo lahko hranilo okoli 1500 ljudi. Razen tega pa bo po vsej verjetnosti letos usposobljena tudi restavracija v samskem domu v Stražisču, kjer se bodo lahko hranili vsi, ki bodo v njem stanovali, otroci iz otroškega vrtca in še okoliški prebivavci. Letošnje leto bo torej pomenilo precejšen pre- obrat pri urejenosti (do sedaj skoraj neurejene) družbene prehrane. Da bi dobili osnove za reševanje problematike mladinske prehrane v Kranju, je občinski ljudski odbor naročil zavodu za napredek gospodinjstva, naj izvede ustrezno anketo. Ilozultate ankete prav sedaj obdelujejo. V preteklem letu je zavod prav posebno veliko naredil za vzgojo kadrov, ki so zaposleni po obratih družbene prehrane in mlečnih kuhinjah. Tako ugotavljajo, da je po šolah že 65 odstotkov kuharic s potrebno kvalifikacijo, kar je glede na precejšnjo fluktuacijo kar (Nadaljevanje na 2. strani) TE DNI PO SVETU # ZAGATA V BRUSLJU Ministri šestih držav, članic evropskega skunne^a trga, so poskušali prepričati Francijo, hal pristan«.« na integracijo Ve'ike Britanije. Vedno bolj prevladuje mi**'er»!e. da ne bodo našli o«no-Ve in se bodo pogalan'a rn/bila. g ffM^LTl *">TCAKUJF.TO SPORAZUM Ameriški zunanji minister Dean Rusk ie povedal, da bo mogoče doseči učinkovit sporazum o prepovedi nuklearnih poskusov. A INDIJA S»^ETFT.A NACRT Indjlsk! premier Nebni je izjavi', da Ind''i v celoti spre'ema predloge šestih neveran'h drž*v jra rešitev mejnega spora s Kitajsko. 4 MONw'"r} * *«»<-t I „ J~, f 3t"4*,o i*y ~~ "M"! ® I ?7» r*"- — —,f-a SPs * Skorat sto pe»d«"*et let no r«o-dov'n<»M waterioo!sk! bi*1-!, k!se, *e konxr»'i s no""'n'-n lV-«~«'«n. novini r««>'~»-""-i, m~<\ An«*-**! In n<-n-' nt U*lr\ \\rM nan»»tn f»d--"»l*"*!>*~'l »»»""ns ZVO'C«, -♦c,l/»tna 7r,ya-ry*i%tirn _ ;iVonn<» 7W- **e in T»**no«'ed k<%nee m^enih X->r;nv. V tem. -r«»n-*'w|n»V.»»»* 7a- nore'"'! '" de O«?«'"^ nr?1 T7«-an- frv? Jrf r,x'»v«»tf p^^n'«1. n«v r»or**z z e**m«»*«»»»'»»n. 'p p*>M- «1*-»*-«^ pm«Al<^ ^n"'-"-^'. So-i^x»„^ ni«^ /J^^^lr*—-.1 »>«» «*->t»«««» r»e .(...,,-".<>" \/ c^,i«t,v,^.», *v,»ti] v j*««-«—t--i»n gtn^^^lh. ki nn. galanla "»a pristop v«»n»-«» Prfta-nije k Skupnemu evropskemu tr- žišču. Gen°ral de Ganile ni spnin novedal, da se ne strinja z britanskim pristopom, temveč je iz celotnega vedenja razvidno, da bo skušal ta priston preprečiti. V Bruslju so predvčeraJSnilm postavili zopet na rešeto pristop voina, ki te te dpl izbruhnila v diplomatski nošti in na stolpcih evropskega tiska, je samo potr-di'a, da bi se moral zgoditi pravi čudež, če bi v Bruslju hoteli naj-ii skupni imenovavec za Francoze in Angleže. Prerokovanja, da VeMke BritanHe k Skunnemu tržišču. Po splošni tfVPi ho to zad nji nosk"s. da bi VeMko Britanijo snrav"! sko-1 t^r»''H šivankinn ušesa v Evropo. V«»nHar na se je že nr^d te«! zf^niim srexini°»n raz*''"*'* sodb^, da v Pnisl'u pH-r»rav''ajo sedmino, sa I je de Gaulle no'"»zal zelo malo fM***'!* do »an^Ie^ke^a mrliča«. Živčna bo v Bruslju »volk sit in koza c<»'fi« so osam1'ena in 7»lo samonikla. Tisti, ki politične stave snre'env^'o na nodlagi nripravlie. ne in skrimo zbrane dok'»menta-clie rneniio. da ver'etnost! račun |nr«»t napoveduje polom kot uspeh. Desetdnevno nremirje, ki je sledilo po prekinitvi pogajanj, sta obe strop! po svofe izrn7"i. De G5*"'!« !e v tem č>««i no»1al pot>"«j'*«o "T>T"sVi, dq s« ts^^o kot nr'-'m^eni č'-»n1 t<-^if p»'M /Fete! !zo izdate v tem stnWn.« Fr-mcn«M m-ed«<>dntk naj bi britanski vladi govoril ne- ka! č'oto drugega, kot je za hrbtom delal. Tudi britanska vlada v deset-dn<*vn<"p nrem'^'u ni d-^-^la nre- kriŽnnU« rnte. N''",<» aV»l«rrr«^t SC te ujmr**^'^ na dlniomntoV«« stike. An**Te*t so z dWr>m»,',w,1i rtrpnrtfjvn'«"! •*^a!^»'," n«—*«'! nd d»7>'*»h Bene'tiva. vendar ta di-nTom*»*«,T'''' nri^oMtev •»•»""■^ ne bo ndt«XHt.a 7a it^me*-*««'« ob-novtten'b no««''««! v •»'»""'"otia drn<*o smer. Va br»*«»»"ot">m re* jSeru mn^ ♦«•*, d«»*e! n' t«kxn-,. da b! nnv7rox!ta nov veter. V Tiru-5aft«t1r!b noTaton"^. k! «»<1'»! vi* sito na re« 7eTo tanVI n!t! !n sc TanV0 vsak ča« nretrge'o. ho od-Tr»*Une>»a nomena onre^e'iteV Ponna tn P*ma. Z«» *e tež- ko nr!xakovatl. da h! nod^^ra britan^tcernn vstonu Inhko n"^0' mestila veT!. k! so sotete"« v telil xa«?ii med P7>ri7orn !n P-onnom. Pod takxn'm! okr%U8X!npm! nri* prav"a V«uica prt«on"a fe ukrepe. W b! "h nared"^. če se n'ena pri/^^r., a,-.:, 2a pristop dokonS* no^zjalovtjo. ZDRAVKO TOMAZEJ Plamen in Veriga potrebujeta kredte Vreme Vremenska slika Podro?'f vi •'■ri,;^rra zračnetja pr't'«ka nad ■srednjo Evrooo 8l-»b', naih^^ne*35' 7T?\ na se jjadržule nnd Balkanom. V tem xafu Je nad Skandinavijo ori'lo <^o otonlitpv. tako da de*n'e. Nov val h'adnef'a Z'*aVi ca r,rAi-o T^i^n^a pomi-Jrtl r>-oti Be^ve^rni Fvropi. zato 5o n^ftTte prevladovalo hladno vreme. N<"v»-r«>ij za prihodnja dva dni Po vse' SI oven i 'i bo zmerno do pretečo oblaSno. V V^^nl 'n o"'-^''"'! S1«^ iljl m 'o -rm~s p-A^no t"di rabin sn»xAnlVTa'n'*'e fo^nfi fcmip"',''Kfi so V>odo piha1« moi -T) in -13", v kraVh brpr ob1^xno<*? ria hodo padle na -90. Na*vi*'e dnevno tem*«"—ture se bodo dvignile na —S" C. Sn«*ne razmere. tTek ob 7. url Ktoj«I"!i —2°. ""Ocm nrši-cn: Tqmar —170«"1. 160 om; dom P^ipa —1«. 110 cm: Rateče- P'in!ea - 16, R4cm: Vrši^ _|4 -oo m* žičn'ca V!-trtne ROr-m - vrb, ?oo c^.nf'm«*--ov: Komna —14. 170 ce«*!metrov: Lesce —l?.n 7oxtu —14, 4"rm: Velika P1f,n'na —14. 3 cm novega na na "m •ood'«"*?1: Klavec -10. 160 mn; t.*A|r« koxa na ej^r^m vrtm -rlS. 140 -m; L'nbl'ana -1R. lBcm: - žičnici na Krvavat in Vitrancu obratii'efa. V netek se bosta seš'a v Ra-f'ov'Mcl oba zbora obx'nskewa '•udske-^a odboja na ločeni In «kupn! se!!. Na dnevnem redu 'mata vrsto odlokov in nredloerov "oipo^^rcVe«*« !n upravne**« 7**«-ča'a. Tudt to not so Pred'o*!Ta nekfter^ no't'atta s*rote zahtev, ke. d-^ !im Hndskl odnor Izda a'l -'O'taH*^ n«ro5tv*ne fz'ave za n»-'et'e kred'tov. Prn«>!vca za nat-več'e zneske sta Plarrien Krona tn v*»i-»«a Lesce: oba n»merav"»ta nabavit! novo ooremo in strote. — Svet 7a koinui*»'Tie 7-»deve in "radben'xtvo je nrinravtl 7a petkovo se'o dva odtoka v obravnavo zboroma: s prvim nredlaca, tat t»f nod'ettu P'eVtro-^lrovnlca !zrox''! v »'pravfante vse nanra-ve, k' st«t*'»o za Javno r*»78vet"a-vo. Vrednn«t i»o oceni'! neka? man! kot 40 mili tonov d'nar!ev. T»o«ebna po"odha bo urefala od-n««» j«a pn>vr*"t favn« ra7*vet« "ave v ohmox,,h b!vx'b obMn P'ed tn P^-'ov'tfca, mo^+enTj |ro te to vpr»x«n*e za P^Mnf Je »"•edila n«*kdan!a t"mVatxn!a občina. Z drugim odlokom pa bo dokončno razčiščeno vprašanje •dede uporabe !n vzdrževan'« ce-Iotoeora e'ektHčneoa omrežia v ohx!nl Pndov'Mca. Ta odlok nošene! ureja tndl n!ačeven««» nrlsto!-bine 7a e'ektrične prikl!uxke zasebnikov !n dni"ih Inve'-ftorlev. ki bodo -»radii! zup*M ož'lh j-rad« henih okolišev, to te izven mest !n naselij z mestnim znača'em. kier se* ne nlax«!e kom""5«^! prispevek. Pristoibina za priključek v takem obmnčtu bi po ored-loon znaša'a 1 odstotek od inve-st!"'!ske vrednosti ob'ekta. Zboroma je nredja<-ana tudi obravnava o pripojitvi podjetta Union Lesce k Vinu Kranj. Ko- lektiva prizadetih delovnih orca-ni-»aci! sta o privolitvi že skle-pa'a. V Lescah naj bi osta'o 'e še z^'o*no sklad'*xe po^'et'a Vino Kran| s prodn'o vseh teh vrst »""-oholnih in brezalkoholnih pijač. Na dnevnem redu bo tudi skle-nanle o u,5t5>novite"skih nrav!e»n kme*"sko-ž!vino*-e'ske šo^e Polj-če. Upravni odbor gosno^arske zbornice Kran! je namreč pripravi lep prevzeti ustanovlte"ske dolžnosti in pravice te šo'e. Svet za šolstvo je s tem soglašal, vendar predlaga ObT.O. na! osnovna sredstva te«»a z«voda 5e naprej ostanejo last občine. — J. B. Nadaljevanje s 1. strani Jubilej planinske organizacije TIK MAP»l?ni?.K V ^■r"Tn*»7v *^qTVA. P-ADOvt.ttca — c^ebe'^rsko <*<-iiZtvo P-^doviiica 'e 25., 2fi. in 27, fatwtntfa organiziralo tečat za nrH»^nH->. Q zdravstvenem sta-n?u č<»beliih d'-^in, in si<*er na ■oohndo renn>»i'x1^e Vom^ciie za za tiran ie ČeVUih kužnih b^1e7ni nri seVretarJatn Tq -ra kmetijstvo tn "ot^r,rstvo Linhliana. T>»xaia se te u^aXeva1o 17 te-ra'nlkov ?z ohmox?a radovi tiske Abč'ne iry V te^n'nikOV IZ ObmOČ- la oh*!n<» Jesenice. Texain'ki — rebe'ar?i so se se-7j>i>n!lt i nevarnimi kupnimi čebel iimi boleznim? predvsem o nosem^vosti tn nrš'"čavosti čebel ter o škroniijnin sa^ne<*a drev?a in s predo'si. ki ure'a'o in do'o-Oip nnoraho za čebele škodljivih škropiv. Ker ie čebelarstvo važna panoga naSežno predvsem za oplojevanje sadnea drevja in drugih važnih kmetijskih " kultur. A V nedeljo. 27. januarja, je bi« A la v Ljubi tani izredna skunščl-#1 na Planinske zveze Slovenije, * ob njen! 70-letntc?, kt se je je i** rpren 165 delegatov PD in 8te. m vllnih gostov udeležil tudi m nredsednik PZJ dr. Marijan # Brecelj. V pozdravnem govoru Je predsednik PZS Fedor KoStr orisal zgodovino gornfStva v Slovent-it, predsednik PZJ dr. Mariian Brecelj pa je med drugim pose- O COS^TjBiTVU TR*IC — Za včeraj ob 17. uri !e bila skuhana skupna seta obeh zborov OM.O Tržtfi. Natnomemb-ne'ša točka dnevn-^a reda Je bt-Ir raznreva !n skt«»nan!e o ukinitvi pri«"ne uprave v Gostinskem nod!et*a Tr*'x. O-'hnm'H so br»kone nostuxe'l obš!me!xe norox!'o o d»h| nriM'ne imr>ve in imet! verjetno tudi Sterilne nrinombe tn predloge f'ede na-da'lnte 1rho'!šave gostinske de-tavn«>«t|. Pa»en te«ra so o^bnm!-ki sklepali xe o r»rt-\««ltid «rrad-h«ne<*i pod'«t»a Gradite"! Kamnik k sn'oKmox'a. Gorentski KO vk1!i«xu!e nTnn'nska dr«txtva — B'ed. Pob. »*!strica. Rrednta vas. Dov'«.lvIo!. strana. Gor'e. Gozd-Mf»rtul!ek. Ja-vorn'k-«Cor. "eta. Jesenice, Knn j. *k. Lok«. Kr?»ntska **ora. R»dov-"!ca, Z!ri, že'eznlki. Jcersko, Križe hi Tržič. 7a predsednika te-"a odbora so d^'e^ati navedenih društev izvo'ili Franta K'o'xn!ka. V iuhileinem letu bodo tudi go-reniski planinci izved'i vrsto ak-cit na svo?em nodročiu in sode-lova1? pri rennbltšV'b ter zveznih akciiah. nadaljeval? bodo s tečaii 7a planinske vodnike in člane GS. Posebno skrb pa bodo posvetili mladim članom. — M. S. Skrb za zdravstveno zaščito nu besedel ljudi na bolniških dopustih, će bodo delavca, ki ima bolniški dooust, dobili pri delu in tako ugotovili, da ne upošteva zdravnikovih navodil, da bi člmnret okreval, bodo organi nod'etta izva'"»M najstrožje materialne sankclte. Zavod za socialno zavarovanje je že sam pripravil več nadnre-pledov ?n pri tem ugotovil, da so preštevihii liudie. ki niso upravičeni umivat? bolniški donnst. ker so že zdravi ali na bi morali biti invalidsko unokojeni. Gospodarske organizacije same doslei tem zadevam n>so posvečale po-sehne norornosti. Naiveč?? odstotek sredstev za 7dravstveno zavarovance bodo zadržale pekarne. Od 8 3 odstotkov um bo osta'o kar 3 odst., ker do-sedanii izračuni kažeio, da pre tolikx-n delež izdatkov 7a nado-me«ti1a. Za n??m? so z 2.70 odst. oodietia za izdelovanle pamria, lesovipe. cehdoze. kartona in lepenke in z 2.1 odst. n»zne komunalne d»iavnosti (pastvska služ ha, ure'an'e in uooraba mestnega zemliišča itd.V Po 2 odstotka nai bi ostala ind"str??i pume in pod?et'em za izdelovanje perila ?n obleke. Na?man'ši odstotek —» le 030 — bodo dohi'e osnovne 5o1e. zavodi za socialno zavarovan ?e na 0 40. Man?še ?zdatke za bo1n?ške dontiste in zato n'^ki odstotek ''O.eO) im^io tudi hidroelektrarne m nodet?a za distr?bnc?io električne enerpi?e, trgovska pod?et-?a, servisi stanovanjskih skupnosti itd. — M. S. Družben* sdkor nrev^^ma breme preskrbe v Kranju, ki ga je organizirala okraina gospodarska zbornica Liubliana, so u<*otavltali, da je notrebno izdelati precizne elaborate in ustrezno doknmentariio ■*a vsako investiciio ozir. obiekt. Razen dru^'h. že omenienrb prednosti bo pri dodelievaniu investi-c?isk'h kred;tov imel prednost tisti, ki ima že izdelane načrte. Druga odgovorna naloga zaiO' teresiranih kolektivov in občin« nasploh pa je splošna usmeri«* nost oziroma potrebe ?n možno* str na določenem območju. V fe-sen?škem ?ndustri?skem središč so na primer problemi preskrb« precei drugačni kot v Skofii \& ki, kjer ima še vsa okolica m<>* čan pečat individualnega kmetij' stva. Kot so na posvetovanju ligo* tavljali, po vseh krajih individ* alni kmetovavci zelo ponujaj zemljo. Toda v dosedanji praks; se je pokazalo mnogo nejasnost1 glede prevzemanja teh zemlii^ Sklenili so, da bodo za vse km? tijske organizacije in zainteresi" rane uslužbence na Gorenjske**1 organizirali poseben seminar 0 konkretnih oblikah arondacij* zakupa in odkupa zemiiišč & vsega pravnega in finančnega Jrtj* slovanja s tem v zvezi. — K. M' Bolši časi za kranjska družbeno prehrano zadovoljivo. S takim izobraSev*j' nim delom bodo nadaljevali ^ letos, ko bodo pripravili Še P^s^jT ne tečaie za kuharice v <>tr0Š*l| letoviščih. Izmed ostale dejavno^ naj omenim pomoč obratom drtf*' bene prehrane in šolskim mlečn'1': kuhinjam, pomoč pri organi"^^ gospod i n'skeea pouka in servis** dejavnosti, pri tečaiih za hišno fl* go bolnika, organizacijo <*'k1«s^ predavanj za vzgojo potrošnika ^ rnv'ohno. ^ m Zavod za nanređek s'^*****^!^ m stva v Krantu je bil okr*^ m ustanova, sedat pa te dome** "J * no. da ustanovttel'ske P1*^ m nrev7»me oh^fnskt UndsTd v tr Kranja. ^ Naše zastopstvo b«Wa na niadi vodita Leon fJnohv t* ftjn n'a in BogMjub Vukobratov Sombora. - R. Odgovor Pekarne Kranj * »PEKARNA« KRANJ nam je nn in slabosti, k? se noraia'o v ko'nktivu kot sub-Jektivnt sinite'?. Toda ■nrr'^<"'č-mi srno tudi o nasnnotnem, da vca oh«sirna kritika, ki ie b?M "'nišana na rax"n kolektiva, ni po'"""n objektivna. Padec proizvodnje še zdaleč in predvsem v zadn':b m^^cih nre-teViprra 1«ta ni odraz s'abe kvalitete temveč ie to po?av. ki 99 bele?''o v zimsV:h m«c«civ, prav vse n^Varno v ^'oveniji že vsa teta na7ai in tnH} t?ste, ki tih v vaš°m članku hvnltte, Osnovnt vzroki na so nas'"dn;;: v 7?mskih roescrih ie op***dtt doka'Šen odliv sezonske delovne sile pred ▼sem iz «radbenih podietit. ki na je sa]v«čjl dnevni potrolnik kra- ha, v mrzlih zimskih mesecih, ko se po gospodinistvih mno^o več kuri in naiveč prostca časa prebije tudi v stanovanjih, se krch za vsakdan ;o potrebo vex peče doma. Kmečki ?n po'kmečki potrošniki iz okolice mesta so n^Ši odiemavet te v po'etn?h mesecih, in to iz en*k?h ali še boli oorn vič';:vih razlogov kot m*stna r*o-snodim'stva. zimski turizem na obmo*ht oh.":ne pa še zdaleč ni enak letnemu. Zakliuček: notroxn?.a knihn in noriva v zimskih mesecih ie ob-'•kttvno mn^^ia niž'a kot v osta-i;v, |etp"Vi ^-i.s'h in podatek o nadcu ""'Hrvodnle. k? nai hi bil 'e poslpd'ra po^'ab.š^ne Vva'itete nr? nas. ne ustreza stvarnost? ter nostavlia nr>d?»f|e krivično V s'a-ho hič. *>odatk' o pro?Tvodntt oz. reatf/ac?" naših ?zd*'kov Teta to«! tn 196? rna naj iih primerjamo za po«ameme me«ece ?>11 v Mnem mT"'«! d^Vnzu'eio. da se »e naša nro?zvodn?a kvant?tat?v-no in po asort?menrti mneo dvignila in ne na^fjdovala. To te znsk. da si na5 kolektiv te prizadeva in da ie v flavnem od prehoda na lndustr!t«ko proiz-vodnjo opravil izpit s uspehom. kar je razvidno iz naslednJ'h prim«-iav proizvodnje v letu 1961 in J962: —■ v letu 1961 smo nanekli 2.517.976 V, 8.77-»^ potic in 6.468 k;'""rimov keksov. Očiten ie torej nanređek in ne nazadovan ie. Ze samo ta porast proizvodne ?n proda ?e tasno kaže, da ie naš ko'ektiv mno»o b'i»?e osnovnemu c?'iu — zadovo-Hiti potrošnika — kot je bilo to kdatkoli. Da pa imamo v sn'ošnem pri »adovo!*evan?u potrošnikov nešteto povsem ob'ektivn?h težav, kt tih moramo premagovati tn za katere potrošniki natbrz ne vedo in jih zato tudi ne upošteva io, je več kot lasno! Naj i?h samo neka t navedemo, ker vseh Jaradi prcobieinosti al mogoče. Obtekt. ki ie zrriti7ir,a enostransko in tolče no cedanipm vodstvu, ki na dokazano vlaoa ogromno tnida za 'bol'šante stan ta. Pravilno bt ht-'o. da naše potrošoike se7nanite tudi s temi pmbtemt, da bodo v svo?? kritiki do nas lahko ob-iektivni. za kar pa bomo vsem le hvaležni NESREČE TRČENJE NA SLABO OPLU2ENI CESTI ^ V nedeljo ob pol devetih cesti I. reda Kran 1-Jesenje oj' ei Brezje trčila avtobu« KR .ev (voznik Janez Topo^efl ;*i f ni avtomobil LJ 173-57 ki *J \c upravljal Janez Pirst. Avto^i ^ vozil z Jesenic nroti Kranin ^ le zaradi preozke in slabo ^ žene ceste zaneslo v osebni ^ mobil. ki ie vozil iz Krania- ^ terialna škoda na oseHnern § mobilu znaša okrog 40 tiso« narjev. POJASNILO ^ V ooneđel'kovi S^vtlki ročali, da sta minu'i pe^k ^ domom JLA v Krantu trčila / bus KR 14-38 !p osebni flV „/ bil KR 31-69. Pri tem sm« $ t^r*1 v resnici sta se vozili le op. salt, da se te v osebni *v zaletel za nUm vozeči avt""^-vozili le opl^ Pri srečevanj il ». TamiarTa 19«3_ »virHrslff« organizacije in nove obveznosti do socialnega zavarovanja Kaj opažajo in predvidevajo v IBI Brez tovarniškega"zdravnika je vplivanje na pravilnejše dodeljevanje bolniških dopustov skoraj nemogoče — Kljub boljšim pogojem več izostankov (lmdUStri!° hombažnih izdelkov Y ■) v Kranju radi prištevamo • n,aJhnim podjetjem, čeprav se Vn,st.evil° zaposlenih od prvih pošte ,Ct' ko ni dosegal° nitI vila 100, vztrajno povečevalo n sedaj že občutno presega šte-Vn° :0!),..V Pogovorih o različnih ^Prasaniih zdravstvenega varstva doh podJet'u naletimo na po-««. »gotovitve kot po drugih ie*n''nih podjetjih. lanskem letu je od dela po-zan i0 i/ostajalo 7,9 odstotkov dPoslenih. Od tega gre 6,4 odst. 0tvoritey Predvidena za 1. maj minuli seji Planinskega največ raz- KKA.NJ _ Na Kavnega odbora Prav!' • Kran) so sS°.iankah na Krvavcu in rtanetril gori Gre predvsem za '!n.'a gradbena dela na obeh Na Krvavcu i o bil za že nacl:'i,.., Na Krvavcu je bil dolca" °dprt "°vi dom in da JJ dobro Posluje. Znano je, 2aSe[i Vsa mesta v novem domu Med r"? ?e do konca februarja. Šlo n^°^kirnj P^imicami je pri-zim'!a Krvavec toliko ljubiteljev lavo v š.porta- da so Ie s te* h0 !n f.e ]Judi spravili pod stre-obicj Jlm 'nudili prenočišče. Med Prcdv°VaVCi ie tudi več ^icev, Nemc!,ein_AvstriJcev. Italijanov, AjneruV' Francozov, Angležev in so že iancev- Mno«i izmed teh t0( v'rl men-iati tudi tujo valu- či,' ker 3r 'im niso mogIi ustre" itiajo Za zamenJavo valut še ni- »Biadbi18-116™683 dovoIJ"eriJa- pri obrtni^-]6 SC nek:aJ nedovršenih tudi * dc1. Potrebna pa bodo dela v nekatera preureditvena ^erava-51^6"1 domu' ki 8a na" n°vim t° i primerno povezati z treba , ak.tom- Prav tako pa bo Ho zacan- -Ui okolico> J° primer-Gledp i1 O7jirorna ozeleniti itd. stojah dok°nčne izgradnje poda bi morali z deli 50 skl^-i-na šrnarjetni gori pa nadali« V da bi morali z deli dani J!!atl..takoj, ko bodo za to ^tvorit maj 1 m da naj bi bila ev na delavski praznik — na račun bolniških dopustov. Pri skupnem številu izostankov je precej občuten tudi delež porodniških dopustov, saj je v IBI zaradi tega odsotno povprečno vsak dan 6 do 7 delavk, kar je glede na to, da je v kolektivu 80 odstotkov žensk seveda razumi j j-vo. Tudi v IBI opažajo sicer splošen pojav, da kljub temu, da vlagajo precejšnja sredstva v razne oblike zdravstvtene zaščite, število obolenj le narašča. Tako so na primer pred leti delavci ob vsakem vremenu morali peš ali s kolesom na delo, in to tudi iz precej oddaljenih krajev, prehrana v podjetju ni bila urejena, sedaj pa sc od povsod vozijo z avtobusi, veliko denarja gre tudi na račun boljših obrokov (malic in kosila), vendar to ne vpliva na zmanjšanje bolezenskih izostankov. Mimo splošnih vzrokov za (naraščanje obolenj v IBI navajajo tudi delo v tretji izmeni, manjšo zdravstveno odpornost žensk in podobno. Pri pregledu zdravstvenega stanja vseh članov kolektiva je bilo ugotovljena dokaj dobra zdravstvena slika, obenem pa tudi to, da posebno mlajši člani vse premalo skrbijo za svojo prehrano, s tem pa se zmanjšuje tudi odpornost. V tem podjetju nimajo svoje obratne ambulante, vendar so že večkrat ugotavljali, da bi bilo zelo koristno, če bi imeli svojega zdravnika, ki bi dobro poznal delovne pogoje in skrbne je odmerjal bolniške dopuste. Preteklo leto so imeli 44 nesreč pri delu, ki pa so bile vse lažjega značaja:-praske, udarci in SPUST 4^c5... °r»an,vart,1Zan Preddvor - Kamziralo — nedeljo je Bela ^dicion*!0 na možjanski cesti »je »&B,aIno sanka.ško tekmova-hodnj «f 2 M°ž.iance« za pre-lllačih Preddvor. Razen do- Jli tudSo sc tekmovanja udele-drUštev l5kmovavci sosednjih Sokega IT 0,ževka, Prcdoselj, Virilo 55 vj1 drugih. Na startu je Se lX>m«l?"0v in Pionirjev, ki so *c Pomeri« Pionirjev, dolgi w . na okoli 2 kilometra tnetrov Z viš'nsko razliko 300 Vili Tomat ponovno predsednik ObO SZDL KRANJ — V ponedeljek so se. prvič sestali novoizvoljeni člani občinskega odbora SZDL v Kranju. Na seji so izvolili nov izvršni odbor, za predsednika pa ponovno VILIJA TOMATA. Razen tega so člani občinskega odbora SZDL na svoji prvi seji ugodno ocenili nedavno občinsko konferenco, katere zaključki bodo vodilo za nadaljnje delo So-rialističnc zveze v kranjski občini. Formirali so tudi nove komisije občinskega odbora. vbodi, še med temi je bilo največ takih, ki bi lahko prešle brez vsakih težav in bolovanj, če bi rano takoj razkužili in obvezali. S problematiko higiensko-teh-ničnega varstva v podjetju se ukvarja posebna komisija, ki analizira nezgode in bolezni, redno pregleduje obrate in ugotavlja potrebe za izboljšavo zaščite. Z novim letom so zaposlili tudi referenta za HTV ln zanimivo je, da se člani kolektiva kar sami obračajo nanj s predlogi za razne izboljšave. Kljub temu da so v IBI v zdravstveno zaščito vložili precej denarja in truda, menijo, da bodo nove obveznosti (predvsem plačevanja nadomestil do 30 dni) terjale nova prizadevanja pa tudi precej iznajdljivosti. — S. Poročali smo že o uspeli sobotni TRIBUNI MLADIH v kranjski Iskri, ki jo bodo mladinci te kranjske tovarne odslej večkrat priredili. Na »liki vidimo prizor iz drugega dela "premiere«, ko so mladinci deklamirali Prešernove pesmi, o katerih je govoril profesor Stane Šimenc Nekaj misli s posveta prosvetnih delavcev občine _ komunistov radovljiške Samostojnost in ustvarjalno Vse to lahko zagotovi samo dober odnos med pedagogom in učencem Pred dnevi so se zbrali na posvetovanju prosvetni delavci-ko-munlstl iz območja radovljiške komune ln člani šolskih odborov. Z dobro pripravljenim poročilom o stanju šolstva ter s tehtno razpravo so opozorili na nekaj problemov organizacijske ter vsebinske narave. Izrazili so potrebo po sestavljanju novih statutov, go-vorlll so o odnosih šolnika dO učenca zlasti na šolah prve ln druge stopnje. Končno so se zavzeli za dosledno uveljavljanje načela — navajati mladega človeka na samostojno in ustvarjalno delo. V sedanjih prizadevanjih za zboljšanje vsebinskega dela v šolah je zelo važno, kakšni so medsebojni odnosi, predvsem pa še Krvodajavska akcija Posamezn So7tekrnovali ekipno in >avca Pri%iZa- ekiDncSa zmago-Urističnr, jlanih in Pionirjih je mcni]0 i drui5tvo Preddvor na-na)bolj^Cpa Prehodna pokala, za Hrih in i ko,ekt'vi (LIP, Grad Praktičnik gl) Pripravili nekaj Wui» nagrad-Sij 2a5sTč,anl: ]- Janez Vre-l S,anc vf! (,"0vj rekord Pro*e>' ¥-WrJ^M 2:41'4' 3. Viktor tkW ,i\ 1 reddvor) 2:46,2 itd.; i1- 3 " ni* rccIdv°r I, 2. Preddvor ja3.vck itd.; pionirji: 1. V^dvorV V - ez Reja (vsi PreddvorT3:,42'2 itd-: eklpno: *' ter*°žc itd P-eddvor "« 3- H°- JESENICE - Najbolj izrazite dneve pri tej akciji smo zabeležili 17., 18., 21. in 22. januarja, na katerih je bilo prek 200 odvzemov krvi dnevno. Mod najboljšimi so bili razen kolektiva Železarna Jesenice še Ljudska milica Jesenice, JESENIŠKI KOVINAR podjetje Kroj, Intertrans, zavod za zaposlovanje invalidov, podjetje Universal, trgovsko podjetje Rož-ca, zdravstveni dom, zavod za socialno zavarovanje; dalje skoro vsi pismonoše pošte Jesenice in Javornik, Gozdno gospodarstvo Bled, SGP Sava, gradbeno podjetje Gradiš in Gorica. Ker imajo gradbena podjetja zarndi ostro zi me več kot polovico delavcev na zimskem dopustu, ni mogel biti odziv večji. Od krajevnih organizacij RK se je najbolje odzvala Kranjska gora na čelu z zdravnikom dr. Turkom, ki daruje kri pri vsaki akciji. Teren Žirovnica in Elektro Moste se pripeljejo vsako leto s svojim avtom. Tudi teren z Blejske Dobrave in z njim se je odzvalo obrtniško podjetje ►>Cokla«. Pogrešali smo le tri podjetja, od katerih se ni nihče odzval. Upamo, da bodo v prihodnje tudi ti našli pot do te socialne in humane akcije. Pri nekaterih skupinah je bilo slišati, da bi bil odziv in uspeh akcije večji, če bi se nekateri sindikati bolj pobrigali za to. Vsem, ki so darovali kri — med njimi Elza Cegnar 40-krat, mnogokrat Marija Ažman in Jože 8a-■ vinsek ter še mnogo drugih — molj [ramo izreči prisrčno zahvalo. -- Marija Pikon odnosi pedagoga do učenca in obratno. Ce so pozitivni, humani in pristopni, ustvarjajo najugodnejše pogoje za delovno razpoloženje, hkrati pa dramijo v mladi naravi samozavest in širino, skratka, pomagajo oblikovati sa- RADOVLJIŠKA KOMUNA mostojno mislečo osebnost, bodočega ustvarjavca in graditelja naše socialistične skupnosti. Tudi mladostnik je osebnost, živa in misleča narava, zato bi vsaka ozkost, nehumano postopanje z njo ali celo meidejnost pouka povzročila nepopravljivo škodo pri oblikovanju osebnosti mladega človeka. — širina pedagogove osebnosti se kaže tudi v odnosu do snovi, ki jo podaja učencem. Verbalizem in učenje od strani do strani dajejo le lupino znanja brez vsebine in trdnosti. Uporabnost takšnega znanja je minimalna. To pa omejuje mladostniko-vo samostojnost pri delu. Današnji čas in skupnost zahtevata ljudi s širokim in temeljitim W* *ako lfCMi rCda Nak,°—Tržič Je bila za promet v zadnjih dneh v precej slabem stanju. Že tako ?a ^katerih prece^ OJtko izplužena, kar Je bila velika ovira za srečavanja, razen tega pa je veter *J*k cest« rae»tlh cesto zasul s snegom precej na debelo. Zaradi tega so morali pretekli ponede-w Ponovno plužitl POLLETNI USPEH JESENIŠKIH ŠOL TE DOBER JESENICE — Na jeseniških rednih šolah z 2.826 učenci in dijaki je bil ob prvem polletju letošnjega šolskega leta uspeh kar dober. Po izračunu skupne srednje ocene ie znašal 3.29. po posameznih šolah pa je bil dosežen naslednji uspeh: osnovna Šola »T. Cufar« srednja ocena 3.25, podružnica na Blejski Dobravi 3.31, osnovna šola »P. Voranc 3,29, podrUžnica na Hrušici 3.62, podružnica na Planini 3,74, poklicna železarska šola 2.92, tehnična srednja šola 2.93, gimnazija 3.16. Najslabše ocene so dosegli na strokovnih šolah, kjer delajo učencem posebne težave strokovni predmeti. V pregledu ni poklicne gospodinjske šole, ker ne deluje paralelno z ostalimi šolami. — U. SKRB ZA RAZVEDRILO V POČITNICAH JESENICE — V letošnjih semestralnih počitnicah je ObZ DPM na Jesenicah poskrbela za izvedbo izletov in zimskošportne tekme pionirjev posameznih področij jeseniške občine. V minulem tednu se je udeležilo 120 otrok izleta v Rateče, kjer so izvedli s pomočjo domačega smučarskega društva sankaške tekme. Na Mesarjevem na Jesenicah in na Koroški Beli so izvedli smučarske tečaje, v tekočem tednu pa bodo organizirali za otroke terena Sava izlet v Rateče, medtem ko bosta terrnska odbora DPM v Žirovnici in na Hrušici prav tako organizirala enodnevne izlete s sankaškimi in smučarskimi tekmami. — P. znanjem, razgledane in sposobne za samostojno akcijo ter sproščeno delo. V večini primerov so prosvetni delavci pravilno .razumeli vsebinske zahteve v reformnih prizadevanjih. Ne gre torej zgolj za nekaj administrativnih aH zunanjih sprememb, čeravno včasih slišimo mnenja, kakor da so prizadevanja nekaj deklarativnega ali formalnega. Ne, važnejša je vsebina, odnos do dela, do snovi in učenca. Na posvetu so menili, da je trenutno zelo aktualno vprašanje priprava statutov šol in drugih zavodov. Ponekod so v šolah že obravnaval in sprejeli pravila, ki so doslej urejala notranje odnose in razmere v kolektivih. Tako so naredili v šolstvu že prvi korak k samostojnemu upravljanju in vodenju. Z novimi statuti pa bo lahko dokončno in tudi bolj dosledno urejeno vprašanje pristojnosti kolektivov in njihovih samoupravnih organov v vseh vprašanjih. Prav ta zadeva je 'marsikdaj povzročila omahovanje pri odločanju ter nejasnosti, in to v odločanju pri tako važnih stvareh, kot so sprejemanja na delovna mesta, odpuščanje in podobno. Prav zato se ponekod še vedno vsiljuje hotenje po administrativnem urejanju stvari, čeprav se hkrati čedalje bolj uveljavlja tudi praksa, da kolektivi sami sporazumno s šolskim odborom urejajo vse pomembnejše zadeve. S sestavljanjem novih statutov pa bomo lahko dosegli še večjo enotnost ln doslednost pri upravljanju. Potrebno pa bi bilo razčistiti nekatera osnovna načela, ki bi določala okvir bodočim statutom. Vsekakor so najboljša osnova zanje sedanja, že sprejeta pravila. Pri vsem pa bi se morali ogibati zlasti dveh škodljivih skrajnosti; da bi slepo povzemali ait kopirali drug od drugega aH pa da bi zabredli v preveliko samovoljo, ne opiraje se na neka splo/.no veljavna in uzakonjena načela. — J. B. Na kratkem valu 0 BLED - Minula nedelja je bila od vseh v letošnji zimi na Bledu najživahnejša. Že dopoldne se je zbralo na ledu veliko domačinov in gostov, ki so spremljali kegljaško tekmovanje med ekipami Iz Koroške ln Bleda. Zmagali so domačini. Ker je bilo vedro ln sončno vreme, so ta dan prispeli na Bled tudi številni enodnevni oblskovavcl s svojimi vozili. O HUD MRAZ, A LED NI NAJBOLJŠI — Letos je ledena jezerska plošča zasnežena, zato ne nudi najboljših možnosti za drsanje po celotni površini. Drsavci so se morali omejili na manjša območja., ki so jih seveda prej očistili. Podobno je tudi s kegljači. — Najbolj živahno jc bilo na ledu pred hotelom Toplice in pred Kazino, prav tako pa na ledu pred gostiščem Mlino. Mnogi obiskovavci so lahko obiskali tudi otok, blejski gfad in Stražo, kamor so se lahko popeljali tudi /. žičnico. V blejskem kinu so ta dan vrteli jugoslovanski partizanski film KOZARA. Na vseh štirih predstavah je bil obisk zelo dober. Številne obiskovavcev jc film zelo navdušil. # KROJNI TEČAJI — Delavska —univerza Radovljica pripravlja na svojem območju organizacijo krojnih tečajev. V nekaterih krajih je precej zanimanja zanje, in če bo kandidatk dovolj, bodo pričeli že v februarju. Program (70 ur) obsega izdelavo 29 različnih krojev, kril, oblek in perila. Tečaje jc z denarno pomočjo podprl tudi občinski ljudski odbor, posamezniki bodo prispevali le pet tisoč dinarjev. TRIDNEVNI SEMINAR — Zavod za prosvetno-pedago-ško službo Jesenice priredi v dneh od 31. jan. do 2. febr. tridnevni seminar za razrednike od prvega do vključno petega razreda osnovnih šol. — Obravnavali bodo Številne probleme te stopnje izobraževanja, predvsem pa bodo zajeli nekatera predmetna področja, kakor pouk slovenskega jezika, glasbene, poklicne, likovne vzgoje in podobno. Zadnji dan si bodo v gledališču na Jesenicah ogledali Tavčarjevo delo PEKEL JE VENDAR PEKEL. »Tehniko mladini« JEKENICE — V ponedeljek zvečer je bila v dvorani delavskega doma na Jesenicah letna skupščina občinskega odbora Ljudske tehnike. Predsednik Uroš Zupančič je v svojem poročilu seznanil navzoče z doseženimi uspehi LT v minulem letu. V programu za tekoče leto je IV. zlet LT Gorenj, ske, ki bo v maju na Jesenicah, III. jugoslovanske pionirske Igre pod naslovom »TEHNIKO MLADINI«, tradicionalni mladinski festival in teden mladosti itd. V okviru zleta Ljudske tehnike bo loto razstava, razstave šolskih krožkov LT, razstava za usmerjanje mladine v poklice, modelarske in druge. Iz programa je bilo posneti, da bo ObO LT Jesenice tudi v prihodnje skrbel, da bodo posvečale organizacije, društva in klubi LT glavno skrb načrtni, kvalitetni in množični tehnični vzgoji najmlajših ljubiteljev tehnike in znanosti. Tudi objektivna razprava je dala mnoge predloge za šc boljše delovanje Ljudske tehnike na področju jeseniške komune. Za predsednika ObO LT je bil ponovno izvoljen Uroš Zupančič, ki predseduje že pet let. Razen odbora so izvolili tudi štiri strokovne komisije. — U. ZAKLJUČEN TEČAJ CIVILNE ZAŠČITE V novembru in decembru so organizirali na Jesenicah tečaj« za odrede civilne zaščite. Predavanja so bila v petih skupinah, in sicer v vsaki skupini po 70 ur teoretičnega in praktičnega pouka za izvežbanje članov odredov civilne zaščite za elementarne, množične in druge nezgode in primere. Predavali so jeseniški zdravniki dr. Vilman, dr. Turk, dr. Trampuš, medicinske sestre in drugi strokovnjaki. Vseh 140 udeležencev članov odreda civilne zaščite pri ObLO in odreda pri Železarni Jesenice je oprav* ljalo zaključne izpite. SRTTiA, januar ?a 1963 Iz obeh dolin © NORMALNE POČITNICE — Pred kratkim smo poročali, da bodo zaradi pomanjkanja kurjave podaljšane zimske počitnice v kranjski občini do 10. februarja. Zanimalo nas je, kako bo preskrba s kurjavo vplivala na zimske počitnice v šolah v škofjeloški občini. Zvedeli smo ,da šole nimajo posebnih težav s kurjavo in da se bo pouk pričel normalno 4. februarja, zakaj v šolah v sami škof ji Loki je premoga še za mesec dni (do takrat bo menda že vse v redu), medtem ko šole v dolinah, zlasti v hribovitih krajih, kurijo predvsem z drvml. ©KO SZDL BUKOVŠCICA Si je med drugim zadala nalogo, da bo v letošnjem letu postavila oglasne deske in čakalnico (streho za potnike) na avtobusnem postajališču, dokončala cesto, skupno s KUD pa uredila klubski prostor. Od MLIP Cešnjica so že dobili klubske mizice, medtem ko so magnetofon kupili sami pre-bivavci s prispevki. Lepe želje in načrti, samo da ne bo na realizacijo le-teh preveč vplivalo pomanjkanje sred-stev(!). « SEMINAR ZA PROSVETNE DELAVCE — V petek 1. februarja se bo v' dijaškem domu v Skofji Loki začel trodnevni seminar za prosvetne delavce, ki ga bo priredil ObSS Skofja Loka. »Vloga družbenega upravljanja v šolstvu, Stanje gospodarstva v občini in njegov predviden razvoj, Osnovne značilnosti našega ekonomskega sistema, Vloga sindikatov javnih služb na sedanji stopnji družbenega razvoja, šolstvo v ustavnem sistemu, Boj za zpanstvenost pouka in Delavsko irt družbeno upravljanje« — so naslovi predavanj na tem seminarju, za katerega se je prijavilo 60 prosvetnih delavcev. g Pred sejo ObLO Škofja Loka i i 8 I jg I H I s Prvič v letošnjem letu Danes popoldne se bodo prvič v letošnjem letu sestali odborniki obeh zborov na seji občinskega Ijud. odbora šk. Loka, ki bo ob 15. uri v dvorani AMD. Najpomembnejša točka dnevnega reda skupne seje je nedvomno poročilo Inšpekcije dela pri ObLO, zakaj ostalih 6 točk je pod naslovom: razrešitve in imenovanja. Na ločenih sejah pa je med 10 točkami dnevnega reda pričakovati živahno razpravo v zvezi s predlogom odločbe o reorganizaciji šolske mreže. Ostale točke zadevajo namreč na sklepanje o spremembah raznih odlokov itd. Iz poročila inšpekcije dela povzemamo, da je bilo njeno delo v minulem letu bolj izrazito kot v letu 1961. Lani je bilo opravljenih 45 pregledov in raziskanih 16 obratnih nezgod več kot v 1. 1961. Na to povečano dejavnost inšpekcije dela je vplivala med drugim tudi razbremenitev od ostalih , poslov referata za delo. Vendar inšpekcija dela še izdaja odločbe o določitvi kategorizacije delovnih most pri pokojninskih zadevah, pripravlja seje komisije za priznavanje delovne dobe ter izdeluje odločbe o priznanju le-te in sodeluje v komisiji za ugoto- 10ŠKI ' DELAVEC vitev delovnih mast za zaposlovanje invalidov. S tem pa se je dejavnost na področju higiensko-tehnične varnosti povečala, zakaj Med polletnimi šolskimi počitnicami Šole za smučanje Veliko zanimanje najmlajših za prve smučarske korake — Starši premalo upoštevajo želje svojih otrok — V kranjski občini nad 400 otrok v smučarskih tečajih — Neuspela akcija medobčinskega centra za letovanja Ni bilo še konec prvega polletja letošnjega šolskega leta, ko so se po nekaterih šolah smučarski učitelji že dogovorili z otroki, kaj potrebujejo za smučarski tečaj, ki bo v počitnicah. In ko so se začeli tečaji, so si otroci vsaj v večini sagotovlli najnujnejše, vendar pa večjih krajih smo zadnje dni lahko naleteli na skupine pionirjev in mladincev, ki so z velikim zanimanjem spremljali pripovedovanja smučarskih učiteljev. V kranjski občini je bilo kar 12 tečajev, v glavnem za začetnike (obiskovalo jih je okoli 400 otrok), ste- Otroci so takrat na resničnem oddihu in se lahko posvetijo le smučanju, obstajajo pa tudi vse možnosti, da trajajo tečaji več ur dnevno. Bržkone so zaradi tega tečaji zelo dobro uspeli v Tržiču (dom pod Storžičem) in na Jezerskem. Opoldanski počitek na letovanju med dopoldanskim in popoldanskim odmorom v šoli smučanja v Dražgošah Je bila smučarska oprema večine celo pomanjkljiva — slaba. Kljub temu pa so tečaji, ki so v večini že zaključeni, dobro uspeli. TEČAJI PO VSEJ GORJENJSKI I^etošnje polletne šolske počit-I mice so imeli otroci veliko srečo — zima jim je bila naklonjena kot že nekaj let ne. Ugodne zimske razmere pa so uspešno izkoristile občinske zveze za telesno kulturo, društva prijateljev mladine, šole in drugi, ki Bo v tem času priredili številne smučarske tečaje. Skoraj v vseh vilni tečaji pa so bili tudi v ostalih občinah. V PLANINAH VEČJI USPEHI Ne gre samo za letošnje izkušnje, saj so bile tudi prejšnja leta podobne ugotovitve. Smučarski tečaji v domačem kraju, kjer so otroci že tako ali tako vsak dan, nimajo najboljših uspehov. Zanimanje med otroki je precej manjše, kot če obiskujejo večdnevne tečaje v planinah, kjer se tiste dni otroci tudi hranijo in prenočujejo v planinskih domovih. KAJ PA V DRAŽGOŠAH Medobčinski center za letovanja, ki ima sedež v Kranju, si je že jeseni močno prizadeval, da bi zainteresiral za zimske počitnice, združene s smučarskimi šolami čimveč otrok oziroma njihovih staršev. Toda letos o nekem vidnejšem uspehu ne moremo pisati, temveč le o skromnih začetkih. Organizacija omenjenega letovanja v Kamni gorici sploh ni uspela, v Dražgošah pa je ta teden že druga izmena otrok. Toda če ne bi iz prve skupine ostalo okoli deset otrok še za en teden, bi bila šola v Dražgošah že prazna. Omeniti pa moramo, da so v Dražgošah otroci iz vsega ljubljanskega okraja in ne le z Gorenjskega. Zakaj tolikšno nezanimanje? Ali si morda otroci ne želijo počitnic? Bržkone starši premalo upoštevajo želje in potrebe svojih otrok, če morajo zaradi tega nameniti nekaj stotakov.Za enotedensko bivanje v Dražgošah morajo plačati po 4000 dinarjev. Prav gotovo ne gre za velik znesek, če vemo, da imajo številni starši za silvestrovanja, pust ovan j a in druge zabave dovolj denarja. Ce bi tam malo izdatke zmanjšali — kljub temu bi imeli še mnogokrat dovolj — bi bile v počitnicah tudi želje otrok lahko izpolnjene. DOBRA OCENA IN SMUČARSKA 7 MAČKA Pretekli ponedeljek so bili v Kranju v Torki j i nadvse zanimivi izpiti. Otroci — tečajniki — so prvič opravljali izpite za smučarske značke, k jih je pripravila občinska zveza za telesno kulturo. Izpite so opravljali tisti otroci, ki so pred tem obiskovali osnovno šolo za smučanje. Podeljenih je bilo petnajst značk modre barve, kar pomeni uspešno zaključeno osnovno šolo. Mladi so bili značk zelo veseli in bodo prav gotovo z veseljem startali na osvojitev rdeče značke, ki jo bodo dobili, ko bodo z uspehom končali »srednjo šolo«, marsikdo med njimi pa si bo morda kasneje priboril tudi mojstrsko značko, ki je črne ba",r" GLJIVI POGOJI ZA KVALITETO Smučarski učitelji pravijo: Smučanje je na Gorenjskem že od nekdaj množični šport, že nekaj let pa je problem kvaliteta bodisi turističnih smučarjev ali pa vrhunskih" tekmovavcev. Zanimivo je, da so že v začetnih tečajih mnogi otroci, ki imajo veliko nadarjenost za smučanje. Tudi kasneje, ko se pojavljajo kot tekmovavci — pionirji ali mladinci, obetajo najboljše, ko bi morali dosegati najboljše rezultate, smo največkrat razočarani. Takšna kvalitetna krivulja je vsekakor posledica dokaj slabih pogojev za smučarski šport. V ospredju pa so predvsem trije problemi: draga oprema, pomanjkanje kvalitetnih trenerjev in žičnic na terenih, kjer bi se lahko izpopolnjevali v alpskih disciplinah. Za tekaške discipline pa jc bržkone med mladimi premalo propagande. © Po vsem tem je torej razumlji-© vo, da še tolikšna skrb za mno-© žični smučarski šport ne more © dati tudi zaželenih vrhunskih © tekmovavcev. Ker so podobne © ugotovitve stare že nekaj let, bi © končno vendarle že morali tudi © za smučanje zagotoviti vse po-$ trebne pogoje, ki bi bili najšir-© šemu krogu ljubiteljev smuča-© nja dostopni. — B. Fajon Prvič za oceno — — lx osooraega*znanja o smučanju. — Na sliki: priprava pred startom dejavnost inšpektorja za delo se je glede na značaj administrativnega odmerjanja raznih ukrepov zelo spremenila. Primerov, da gospodarske organizacije same iščejo sodelovanje inšpekcije dela, je vedno več. V minulem letu se je tako sodelovanje utrdilo predvsem z naslednjimi gospodarskimi organizacijami: LTH, obrat GRADIŠ, TERMIKA Bodovlje, LIP Cešnjica, SGP Tehnik, Komunalnim podjetjem in Gorenjsko predilnico. V zvezi z reorganizacijo šolske mreže: Nekatere dosedanje samostojne podružnične šole se ukinjajo kot finančno in administrativne enote. Po predlogu naj bi bile centralne šole: Železniki, škofja Loka, Trata, Poljane in Gorenja vas. Izpostavljene šole pa: Zali log, Martinj vrh, Pod-lonk,, Dražgoše, Gabrk, Lenart, Bukovščica, Reteče, Malenski vrh, jHotavlje, Trebija in Stara OseliC* I Podružnične pa: Sobica, Selca jn Bukovica. Izven te šolske mreže pa naj bi bi ostale šole: Sovodenj, Lučine, Leskovica, Javorje in Dav-ča. Le-te obdržijo 8 razredov z 2—5 učitelji. Učencev iz teh šol n1 bilo moč navezati na centralno šolo zaradi oddaljenosti ali pa ker centralna šola nima prostora, da bi sprejela otroke višjih razredov. Te Šole bi ostale finančno in administrativno samostojne. Reorganizacijo šolske mreže so narekovali zlasti pogoji, ki so onemogočali uvajanje sodobnejšega pouka-S tem bo potrebno urediti tud» določena kadrovska vprašanja ifl težiti, da se bodo vložena sredstva v šolstvo res smotrno trošila. Glede na to je izkazana potreba P° organizaciji ustreznih močnih P°* polnih šol, kar pa se s sedanjo reorganizacijo v celoti ne b° zmogla. To bo možno, ko bo v Železnikih in Gorenji vasi na voljo dovolj šol. prostorov. — St. > »Knjigarna škofja Loka« ima tudi med počitnicami velik proni*j Seveda pa ljudje ne kupujejo šolskih potrebščin ali knjig. Ta* kot Je imelo pred kratkim v tej prodajalni razprodajo podJe'J »Kroj« iz škofje Loke, ima te dni razprodajo tovarna obutve Pe,L iz Tržiča. Že mnogo prej, preden se odpro vrata prodajalne, Pa ' pred trgovino in na ulici skoraj nepopisna gneča čakajočih Slabo pripravljeno gradiv* - zato bo potrebna ponovna seja TRŽIČ — Že za prejšnji četrtek je svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Tržič sklical razširjeno sejo, na kateri bi se morali podrobneje pogovoriti o zelo Koordinirano delo PODLJUBELJ — Preteklo nedeljo so se tu zbrali predstavniki vseh terenskih organizacij na posebnem posvetu, ki je bil sklican na pobudo krajevne organizacije SZDL. Namen posveta je bil, da bi se vse organizacije skupno pogovorile o delu za prihodnje. Glede tega so bili sprejeti nekakšni okvirni zaključki, sprejet pa je bil tudi sklep, naj vsaka organizacija čimprej sestavi svoj program dela, in ko bodo imele vse organizacije svoje programe, bodo sklicali spet podoben posvet, kot je bil preteklo nedeljo. Takrat bodo skupno pregledali predvidene načrte in jih uskladili tako, da bo vsaj za večje akcije ali prireditve zagotovljeno sodelovanje vseh tamkajšnjih družbeno - političnih in drugih organizacij. Razen tega so precej razpravljali tudi želji Podi jubcl jčanov glede poučnih predavanj o živinoreji, sadjarstvu in podobnem. Zelja se jim bo kmalu uresničila. ObO SZDL se jc glede predavateljev že dogovoril s tržiško delavsko univerzo, in ko bo KO SZDL v Podljubelju izdelal program zaželenih predavanj, bo želja Podljubeljčnnov Jahko tudi uresničena. aktualni zadevi za nadaljnji razvoj kmetijstva v tržiški občini — o interesnem območju zemljiških površin, na katerem bi kmetij- ska zadruga Tržič lahko uve<* ekonomično in sodobno Prč in Pavlin 6, Zorko 5, Jan Krajnik 4,5, Pongračeva 2,5 ter '"»fke 0,5 točke. s'*bo & ta uspela Zorko ln Jan, SaJ smo Jih bili vajeni videli v Sinjem delu tabele. — V. K. Slovensko prvenstvo v namiznem tenisu Priložnost za obračun V soboto in nedeljo bo v Kranju prvi del slovenskega prvenstva za sestavljena moštva, v katerem imajo pravico nastopa Igravci naslednjih klubov: Olim-pija - Ljubljana, Fužinar - Ravne, Ilirija - Ljubljana, moštvi Ljubljane in Jesenic ter Triglav iz Kranja. Letos velja za to tekmovanje sprememba v sistemu igranja. Republiško ligo sta zamenjali dve, prvenstvi, na katerih bodo moštva v medsebojnih borbah obračunala za prvo mesto. Z ve- mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam tellco, brejo 7 mesecev. "-Okroglo 6 293 Ltobro ohranjene lahke vprež-c sani — zapravljene, prodam. „ra.izar, Kranj, Cesta Staneta Za-Saria 32 299 Prodani hišo z vrtom. — Moše p; 1 Smlednik 300 j^odam zazidljivo parcelo na mokrici. — Janez Jereb, Golnik 55 P * 301 rrodam 3 trodelna okna z l°lno zaporo. — Naklo 100 302 j.f1"°dam 2 prašička po 6 tednov ia/a- — Lahovčc 37, Cerklje 303 te*iT°dam Prašiča za zakol 200 kg 7ZiCega in kobilo 5 let staro. — Za> H 304 tet 8m a,i zamenJam starejše-fftn, n^a za mlajšega z doplači-°5" - Voklo 45 305 , /rodam kravo, ki bo v krat- cm teletila. — Suha 31, Kranj %. 306 "odam prašiča 130 kg težkega. jjAhovče 42 307 j^fjodam otroško posteljico. — jtA^s. Vrhovnik, Kranj, Cesta p 10 308 buir am 6 kuI'- metrov suhih "; \ : Braniselj remi, Misjak : Longet remi. Koren : Zbil 1:0, Simič : čopič 1:0, Bertoncelj : Djordje-vic 1:0. Bukovac : Berčič remi. Končni vrstni red: 1. Bertoncelj 9. 2. Bukovac 8,5, 3.-4. Misjak, čopič 7, J. Simič 6.5, 6.-8. Zbil. Branjselj, Koren 6', 9. Djor-djcvie v. 10. Longer 5, 11. Berč.ič 4,5, 12. Fnjon 4, 13. Drev 3 točke. Li.Dj. predstavnik TLA podpolkovnik Miha Zupančič sta poudarjala potrebo po tesnejšem medsebojnem sodelovanju družin in velik pomen strelske organizacije za obrambo domovine kakor tudi za vzgojo mladincev pred odhodom na odsluženje kadrovskega roka. Podpredsednik Strelske zveze Slovenije Edo Vončina je govoril o vlogi strelskih odborov po reorganizaciji okraja ter o formiranju občasnega medobčinskega organa strel stva, ki bo v okviru Gorenjske izvedel razna tekmovanja, tako tekmovanje Furlani-ja - Koroška - Gorenjska, tekmovanje za pokal narodnih herojev Gorenjske, dalje za pokal »Iva^ Slavca - Jokla«, žensko tekmb^ nje ta Rlemorial Rezke Dragane' ve itd Skupščina je sprejela vrst« sklepov, pomembnih za delo družin to občinskega odbora samega Družine BRATSTVO - ENOT NOST, ISKRA. SAVA. TABOR CERKLJE in »TONE NADIIZAR« i/ c.irč so prejele priznanja Za posebno uspešno delo v zadnjih dveh letih, od posameznikov pa so prejeli priznanja Stane. Koš-nik, Peter Matokovič. Franc ličar in Milutin Radojčič Končno so i/volili nov odbor, ki mu bo ponovno predsedoval \lojz Lak-ner. — R. C. Prinrave košarkariev Triglava Triglav: Svoboda 89 : 77 (41:44) Danes se prične na GR v Ljubljani tekmovanje v zimski košarkarski ligi, v kateri, bo skupaj z ostalimi najboljšimi vrstami v Sloveniji sodeloval tudi kranjski Triglav. Pod vodstvom trenerja Kandusa Kranjčani že dalj časa marljivo vadijo v telovadnici. V okviru priprav so a nedeljo odigrali prijateljske! tekmo s članom republiške lige Svobodo i/ Ljubljane in jo premagali z rezultatom 89:77 (41:44). TRIGLAV: Belehar I 25, Jeral 22. Rus II 20, Stružnik 10, Lam-pret 9, Klavora I 3, Rus I, Belehar II, Klavora II, Todorovlć; prosti meti 24:9. SVOBODA: Re-panšek 34, SeŠek 17, Lesjak 10, Zalar 6, Omahen 4, GaberŠček 4, Ahčan 2; prosti meti 24:15. Sodi* la sta Brinovec iz Kranja ln dr. D. Pctrič iz Beograda (JLA). afera 36 ^in......e gp*Se tudi veselijo, ker sc milostljiva gospa vrne domov, go-^ "olden?« ^^imal sem in naglo pogledal skozi okno na vrt, ker nisem ^adl0 °8€l strmeti v fotografije. Zrelo, rumeno jabolko je pravkar °đkotanStarega drovesa- Videl sem, kako je padlo in sc po pobočju ^do proti lesketajočemu so jezercu. 11. Sedsia^^iuj^m LSe vam 551 vrtnice.« je rekla Nina Brummerjeva. krtljag ^e v P^telji v svoji bolniški sobi. Sluga je pravkar nesil blatne!0 V avt°mobil. Bila sva sama. Nina je tisto jutro nosila belo l«ne ba° 0blelco' očitno poslikano s cvetovi modre, rumene in ze-^akoj. n?'6" Nina ^ bila zeI° bleda iT1 zel° lePa- Govorila je tako v, "»Kak P°gIed ~* Priiazno in zaskrbljeno. ^ -»ste K6m ogovoril. stoje pred njo z vozniško čepico v ro- *K Vedeli, da sem jaz poslal vrtnice?^ k vrt^1" ni DiI° nobenega pisma ali odpošiljatelja.« Pogledala o^Peljg^6' ^ ko stale v vazi pri oknu. ^Gospod Holden, preden se beserf dornov» vam moram nokaj pojasniti. Težko najdem pra-?*a8ali t Vas ne bi žeIe!a ra*žaliti. Poskrbeli ste zame. Po-jluz.be. Zdaj me potrebujejo. In kar zadeva spoštovanje vašega zasebnega življenja, milostljiva gospa.. »Oprostile, izbrala sem napačne besede. Zame... zame je težko .. •'• Kakor otrok, ki meni, da bo premotil učitelja z nenadno domislico, je naglo vzkliknila: »Pravite, da me ljubite. Potem mi. ljubezni na ljubo, pusiitc moj mir!-< -Mislim, da V&a pravzaprav ne briga, če vas ljubim.* Naglo se je obrnila in odšla proti vratom. »Vzemite, prosim* moj- kovček z- nakitom.« Nisem se zgani! -Torej?« Pri vratih se je obrnila Ln me poskušala ošabno pogledati, zakaj oba sva dobro vedela, da pjsmeni ta kovček pno preizkušnjo, kdo bo zmagal. »In vrtnice?« sem vprašal. »Ne morem ee. vrnit] domoV a tridesetimi rdečimi vrtnicami, gospod Holden. Ne bodite naivni.* »S tridesetimi ne, zato pa a «.no,- »Ena sama bi bila še nevarnejša. Pomislite na osebje.« »Osebje je odpovedalo službo. Ostala je samo Mila.« -Prosila sem vas. da bi odnesli moj mali kovček.« >-Da,« sem rekel. »Saj sem slišal.-' Pet minut sva zrla nepremično drug drugemu v oči. Kinine •zenice so se znova stemnile in čutil sem, kako m; razbija srce Se kot otrok sem se na poti v «š*olo vselej igral podobne igre: če bom do prihodnje svetilke prišel v štirih korakih, bodi! vas čas po kamnih in nikdar ne bom stopil na Špranje med njimi, me v šoli na bodo vprašali pri računstvu. Tisto poletno jutro pa je bila Iffa drugačna: če Nina vznmo vrtnico, me bo ljubila, da ljubila neko* Sest Sekund. Sedem sekund. Osem sekund. Potem jc počasi, prav počasi stopila k vazi pri oknu. Njen obraz jo imel enako barvo kakor vrtnica, ki jo je utrgala tik pod cvetom in položila na zlato, platino in drage kamne v svojem majhnem kovčku. Klik, je rekla sponka, lep Je sp^tstila pokrov, Nina me je še enkrat pogledala. Zdelo sc m! je, da jo je prizor vznemiril. Ustnice 60 ji drhtele, oči je na pol ?apr!a. »Boste zdaj vzeli kovček?« »Da,« sem rekel, »zdaj ga bom vzel« Kranjskogorski prospekt ..i Vitranške smučine so mravljišče domačih in tujih gostov — »Se danes bo odprt« bife v novem upravnem poslopju žičnice — Prenočišča v Kranjski gori so oddana do 5. marca Občutek sem imel, kot da je praznik. Po glavni cesti skozi Kranjsko goro sem se s »fičotom« komaj pripeljal med pisano paleto domačih in tujih gostov do parkirnega prostora. Lepo sončno vreme pa je dajalo temu zimskoturističnemu centru še posebno podobo. Zagledal sem se v množico najrazličnejših ljudi, v majhne in velike, najmlajše in starejše, ki so bili na smučeh ali pa so jih nosili na ramah, medtem ko so za drugimi drsele sanke. Ob tem pogledu sem bil posebno zadovoljen — letošnja zima je ljubiteljem smučanja in sankanja res naklonjena. Ustavil sem se v pisarni TURI- I privatnih sobah pa je poskrbljeno STIČNEGA DRUŠTVA v KRANJ- | za čimboljše počutje vseh gostov. SKI GORI. Hitro sem bil v živah- Nato pa sem se hotel o vsem še sam prepričati in ugotovil sem naslednje: # HOTEL RAZOR, ki so ga lani obnovili in modernizirali, je zaseden. Po jedilnem listu sem lahko zaključil, da si lahko privoščim hrano ali pijače vseh vrst po dokaj solidnih cenah. S prijetnim občutkom pa sem ugotavljal — solidna postrežba. nju velik promet. Skoda je le, imel občutek, da je pod menoj da motelu kvarijo ime odprte ga- pravo mravljišče smučarjev Zve-raže, ki za taksno zimo in mraz . del sem, da je dnevno na vitran-kot sta letos res niso primerne, j ških smučinah po tisoč in tudi več Ker nimajo drugega izhoda, jih j smučarjev, uporabljajo le tuji gosti. 0 BIFE v upravnem poslopju žičnice bo »še danes odprt«. Toda ta »še danes« je star že nekaj tednov, Res je nerazumljivo in škoda za gostinski promet, da omenjeni gostinski lokal še ni na razpolago številnim smučarjem, ki nem razgovoru s tajnikom društva tovarišem SANCO. Zvedel sem, da so vse zmogljivosti v Kranjski gori oddane do 5. marca. Sedaj je v našem največjem zimsko turističnem centru 1200 gostov, domačih in tujih, od tega jih je nastanjenih 610 v hotelih, ostali pa imajo privatna ležišča. Z zadovoljstvom pa mi je tovariš tajnik povedal, da gostje nimajo nobenih pripomb (kakršne so npr. imeli za Dan republike in ki so Kranjskogorčane prikazale v najslabši luči.) Vlečnice in žičnice so i POTRPEŽLJIVOST NI ZAMAN Po dolgi vrsti smučarjev ob podnožju žičnice bi marsikdo sklepal, da je zmogljivost »FVelikokrat' *zažeiijo"Ts^ Toda tak«no čaj mišljenje je zmotno. Samo nekaj ' 1 pdi iti'11/tvr^ri i - minut potrpežljivosti in vsak lah- #»PRI BEDANCU«, v okrepoe- ko pride na ^ Potrpežljivost valnici, sem se počutil kot doma. pa n, zaman Vožnja z ^ Topel čaj in klobasa z zeljem sta čudovita mi močno teknila. Gostje so "car drug za drugim obiskovali prijetno gostišče, kjer so si lahko privoščili razna hladna jedila, šolski otroci pa so najraje segali po topli enolončnici. Zvedel sem, da je »Pri Bedancu« dnevno najmanj sto gostov, ob sobotah in nedeljah pa je ta številka dvakrat večja. MOJCA na Vitrancu je za- za smučanji pa je na vrhu Vitranca prijeten občutek, ker ve, da ima pred seboj dolg spust. 2500 VOZNIH KART Čeprav se zaradi pomanjkanja časa nisem utegnil še enkrat peljati z žičnico na Vitranc, sem se vseeno iz radovednosti po- DOM NA VITRANCU. V domu je razen restavracije tudi posebna jedilnica z veliko izbiro hrane in pijač. Omenjeni novi objekt obišče dnevno ok. 200 gostov, ob sobotah in . nedeljah pa preko 500. Najštevilnejši obiskovavci doma O V MOTELU, ki ga upravlja' na Vitrancu so gostje iz bratskih »Tavčarjev hram« iz Ljubljane republik, ki jim sledijo domačini, prta. Morda je komu zaradi tega mffal mS£ *akaJ<*e ob vznožju - ali pa vsaj zaradi prijetnih f Z1*?,ice- ,ftl blaSaJnl «m opazil spominov - hudo. Toda, nič hu- V**Jf lupino mozemcev Bdi so dega, v zameno je odprt novi ^V*311 m Avstrijci. Vsak je go-nnM m a vttramcit v «wv„ I vonl v svojem jeziku, zato se imajo 80 ležišč, od tega jih je samo 20 prostih za prehodne goste. V restavraciji je opoldne, zvečer v pogonu ves dan, v hotelu in in popoldne po končanem smuča- prišla še ena nevšečnost. Čuvaji koles imajo nekakše hišice, kamor se zatečejo v primeru slabega vremena. Prav nič čedne niso, pa se tako so postavljene, kot bi bile na razstavi. Živijo! Vse za lepo podo bo mesta. • Ondan sem se na vsem lepem # Tale ie tudi posrečena! Posta spri s sosedovo Polono. Pripove- venomer poudarja, da je za pra dovala je o nekom, ki so ga pri vilno dostavo postnih pošiljk po-gostilniški »debati" malo zabodli, treben točen naslov prejemnika, pa je v bolnišnici dobil transmisijo Vselej pa le ni tako. Pri razdelje-krvi. Ker je pri tej tujki spodrsni, vanju pošte po poštnih predalih na la, sem jo seveda poučil, češ da se kranjski pošti pride kljub natanč-tistemu pravi transfuzija krvi. In nim naslovom do različnih zame kaj je bilo hujšega. Dejala je: »Kaj jav. Pošiljko, ki je — denimo nase le vtikaš v medicino, ko se pa menjena Gorenjski turistični zvezi, nanjo figo razumeš.« Seveda je dobi Turistično društvo, pošto tevta dobila s tem dober povod za prepir društva podtaknejo Zavodu za ražin razna namigovanja. Pa sem ji voj turizma in tako naprej. Če ie zabrusil v zobe: »Najprej pometaj na ovitku pošiljke napisana beseda pred svojim pragom! Imaš kaj!« Pa »turizem«, potem pošiljka kaj rada je ženska preveč dobesedno razu- zaide na »kriva pota«. Natanko mela moj nasvet. Prijela je za lo- tako kot naš turizem! Razlika je le pato in metlo in do čistega počedi- v tem, da se na pošti lahko pobolj-la prostor pred svojo hišo. Le to šajo, nad našim turizmom sem pa je bilo nerodno, da je ves sneg čisto in nepreklicno obupal, zmetala pred mojo bajto. Če bi vsi • Ko se že spotikam ob turi-lastniki hiš počedili pred svojimi zem.. . Zadnjič sem si ogledal hišami in če bi še z nekaterih kranj- motel v Kranjski gori. Koliko go-skih cest postrgali umazano snežno varjenja, jeze pa nevšečnosti je kašo, bi se pešci in avtomobilisti bilo, preden so ga spravili pod halje počutili. streho. Najbolj me je pa zanimalo • Pred dnevi so me iskali Prt- tisto, kar je spremenilo HOTEL v dosljani. Bili so razdraženi kot ose. MOTEL. Odkril sem garaže za av-Kar pozelenel sem od strahu. (Ve- tomobile. Čisto v redu so, le na ste — tudi zastran njih nimam naj- vrata so pozabili. Vse garaže so bolj čiste vesti!) Pa sem se brž namreč odprte. Hja, veste, jaz pa pomiril, ko so mi povedali, da so svojega fička le rad čez noč zase nakuhali zavoljo kranjskega ki- klenem ... nematografskega podjetja. — Pred Človek, ki se na stvar razume, kratkim so namreč »nasankali«^ m'i je celo zadevo ročno pojasnil: (zelo akutna beseda pri sedanji ,5 tem, da nimajo garaže vrat, je obilici snega), ker so preveč zaupali vsak poskus samomora z ogljiko-nespremenljivosti filmskega spore- vim monoksidom onemogočen.« — da. V glavo so si vtepli neki film Strela skrtačena, v tem hotelu pa in prišli v Kranj. Kateri film je bil zares skrbijo za svoje goste. Pa to, sem pozabil, važno pa je to, tudi za tiste, ki radi stikajo po da so gledali povsem drug film. tujih avtomobilih... Skratka - bili so potegnjeni. Čud- 7qU ^ jg %lo m j-j^ Ne_ no, da si kinematografsko podjetje M $em w neko vMo na gasiv. dovoli take potegavščine le z ne- skf) veseUco, Med drugim je pi-napovedanimi filmskimi sporedi. sah. za --^ jMo ^krblje-Mar ne bi bilo imenitno, ce bi si igra jo veseli godci, KOZARCE lepega dne privoščilo tudi »pote- PRINESiTE S SEBOJ. V prospekt gavsetno« z znižanimi cenami. kranjskogorskega motela pa bodo • Odkar so se po Kranju raz- mQraU ^ foU: Ce fc^,, M. pasle kolesarnice so -kolesarji ob ^ v ^ M samomor 2 ves užitek. Pred časom st lahko monokiidomi prinesite prisloni kolo kamor si hotel, ida) vrMa s seyoj, pa je koj narobe, ce ga ne oddaš v hrambo. S kolesarnicami pa je Vas pozdravlja vaš BODIC AR! številni pa so tudi Italijani, Avstrijci, Angleži in Francozi. V domu je na voljo tudi 20 postelj in skupno ležišče. ODLIČNA SMUČIŠČA K ar hudo mi je bilo, ker nisem smučar, čeprav za takšen šport še ne bi smel biti prestar. Po vitranških smučinah so se zelo vešče spuščali številni, ki so bili vsaj po zunanjem videzu starejši od mene. Kljub temu pa sem imel pred seboj lepo razglednico, ko sem se z žičnico spuščal v dolino. Na smuški progi z Vitranca sem lahko opazoval številne smučarje in ne vem, ali so bili drzni ali so bili tako sposobni. Od »Bedanca« dalje pa sem niso nič kaj dobro sporazumeli v pogovoru. Po njihovem razpoloženju in dobri volji pa sem sklepa, da so vsi še dokaj navdušeni. In ko sem se pogovarjal z blagaj-ničarko, sem zvedel ,da proda dnevno tudi po 2500 vozovnic za vožnje z žičnico ali vlečnicami. 9 Dnevno 2500 prevozov, zasedeni hoteli in skratka polna Kranjska gora, predvsem pa odlična smučišča, ki so opremljena S žičnico in vlečnicami, dajejo najlepše priznanje TURISTIČNEMU DRUŠTVU V KRANJSKI GORI. Čeprav so Kranjskogorča-ni nekoliko pozno uvideti gospodarski pomen turizma, so vendar precej zamujenega že nadomestili, kljub temu pa lahko zapišem, da še vedno marsikaj manjka, da bi Kranjska gora lahko konkurirala podobnim zimsko turističnim centrom v tujini. Ce pa bo razvoj turizma v Kranjski gori tudi v prihodnje tako hiter, kot je hi! v bližnji preteklosti, potem si od turističnega prometa v Zgornje-savski dolini lahko že v bližnji prihodnosti obetamo vse najboljše. - POLDE ULAGA Kranjskogorska žičnica na Vitranc je vsak dan neprekinjeno pogonu Počitek in lep razgled z vrha Vitranca Ijudje, ki živijo v sodobnih stanovanjih s tankimi predelnimi stenami, se nikdar ne dolgočasijo. O vsem, kar se godi pri sosedovih, so natako poučeni. In ti utegnejo biti včasih še posebno zabavni... To je državljan Siratka ugotovil, brž ko se je vselil v povsem nov stanovanjski blok. Njegova so časopisa. Vendar so bili ti glasovi tako nedoločeni, pa vendar dovolj jasni, da so vzburkali domišljijski svet Siratkovih. Potem se je na oni strani oglasil ženski glas: »Daj še malo!« Siratkova žena se je nemirno premaknila, mož pa je zagodel nekaj o neotesancih ki kalijo noč ni mir umirjenih zakoncev. Po OBJAVA DEŽURNA SLUŽBA VETERINARJEV OB NEDELJAH V MESECU FEBRUARJU 1963 3. 2. 1963 Srečko Vehovec, telefon 20-70 Kranj, Stosičeva 3 10. 2. 1963 dr. Franc Rutar, telefon 27-04 Kranj, Planina 4 17. 2. 1963 Bogdan Capuder, telefon 2318 Kranj, Koroška 9 17. 2. 1963 Jože Rus za Cerklje, telefon 26-93 Cerklje 24. 2. 1963 Srečko Vehovec, telefon 20-70 Kranj, Stosičeva 3 PODJETJE ZA PTT PROMET, KRANJ sprejme: 1. TT MEHANIKE (ŠIBKI TOK) 2. ELEKTROIN2ENIRJE (ŠIBKI TOK) 3. ELEKTROTEHNIKE Prošnje z opisom dosedanjega službovanja in navedbo Šolske izobrazbe naj interesenti naslovijo na sekretariat podjetja. seda sta bila ne povsem mlada no- tem so ženi udarili na uho čudni Miši in fantazija voporočenca. Siromaka sta na stanovanje čakala polnih trinajst let, pa sta se pri tem rahlo postarala, (ljub temu pa sta ohranila vse nacdnosti novoporočencev. Kako inljivo! Sicer pa nimam namena pripovedovati o novoporočen-h in nHhovih navadah, marveč o zdajavsko tankih preatmih 'ah. In prav te so prizadejale Si-yatki nemalo gorja. "r • •■--> •" pr.tvkar odbila deseto — sta Siratka in njegova žena legla k počitku. Voščila sta si lahko noč, vendar nista takoj zaspala. Zanimalo ju je, kaj neki počenjata mladoporočenca onkraj zidu. Od čtsa do časa je nekaj zašu-\šim.« melo, kot bi nekdo obračal liste' hrsk!. glasovi. Ni bila čisto prepričana, da prihaiajo od sosedovih. Prisluhnila je in se zdrznila. Tam nekje v kotu je pelo: »Hrsk! ... Hrsk! .. Hrsk!« »Slišiš, ti!« je dregnila žena moža. »Zbudi se!« »Saj ne spim. Kaj pa jei« »Poslušaj!« »Poslušam!« "Vvafta, ali si gluh?« Od stene sem so prihajali nekakšni glasovi — kot bi nekdo nekaj lomil, grizel, drobil. Potem ie 'p"' * ml a skalo in nato spet — »Miši so... miši...!« je z zadrgnjenim glasom izdavila Siratkova žena.« Zdaj jih razločno sli- hrsk! ... hrsk! Hrsk!... Hrsk!... je pelo ne-1 P™gal je luc in previdno -f kje ob zidu. korac/\ P° V*1™C^Pre&tttl »Kakšne miši neki,« je pograbi-* P° dolgem m po cez D orni* ^ o Siratka: »Od kad naj se le vza- )<> da mis rada smukne pod ^ lo. Potem ko se mu ;e zdelo- lo Siratfeo. »Ud leod naj mejo. Saj stanujemo v novem bloku.« »Pa so... pa so...« je trmasto vztrajala žena. »Saj jih slišim. Tamle ob zidu so. Tak poglej ">cn-dar. .. zgani se! Gotovo so prišle iz razkopanih kanalov. 2e tri mesece jih nihče ne zasuje.« Siratka je hudo nevoljen zavihtel noge iz postelje in začel tifiati za copatami. Nenadoma ie z boso nogo zadel ob nekaj kosmatega. '■ ■'■'•nH je in potegnil noge k sebi. Žena je v paničnem strahu zlezla na nočno omarico in pri tem razbili, svetilko s senčnikom. Novopo-ročenca na oni strani stene pa sta ugotovila: Siratkova spet tepe svojega moža! Pa le ni bilo tako hudo! Tista kosmata st"*r, ki jo je Siratka pohodil, je bila njegova, z zajčjim krznom obšita copata. Strah ima velike oči! Preden se je Siratka tega domislil, je minilo pol ure in njegova žena se je naveličala neudobnega prestola na nočni omarici. In spet je poslala moža v »Izvidnico«, vmes pa ga je obmetavala s »tepcem«, ki ne razloči copate od miši. bi'' se je dovolj izpostavljal morj ,n nim mišim, je pomirjevalno <*t-> »Prav ničesar ne najdem. Se he ne.« »Muhe!« je brž pograbila $Jfv kova. »Kje si pa še videl j*0. ,\ januarja muhe, Pa še pri ^ ■ jj^ stopinjah mrazar Takšne Prl$ de pa.je neU uit' »Misi ni — pa amen!« je v fp odrezal Siratka. »Zdaj pa se v vi v posteljo!« Hrsk!. . . Hrsk!... Hrsk!. spet zapelo. »Vidiš, da so,« je zajokala 2 ^ Potem ie nekaj zam laskal". L ženka onkraj zidu jc rekla: *w ček, daj še malo!« jf \ »Ljubica, dovoli je za r.ocoh ^ odvrnil njen mož. »'Želodec ^ bolel. . _ . ^ »Samo še tri piškote M1 Prosim .. .« »Ampak res sama tri..-' ^ In spet so zobki sosede tankega zidu mleli piškote: " ■ 1 Hrsk! Hrsk! zlezla Tepec!« je rekla Siratktfm — S- 31 it z nočne omarice.