5 številka. Ljubljana, v sredo 8. januvarja 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan mveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersko deželo za vse leto l.r> gld., za pol ltt* S gld., za fietrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za vso leto V) gld., za četrt leta H gld. JU) kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor po&tnina z.iafta. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po K.kr., če so oznanilo jedenkrat. tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 ki*., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu upravniStvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. UpravniStvu naj se KlagotaMtjo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nevspehi grofa Badenija. Grof Badeni, ko je nastopil, je vabil vse stranke v vladni tabor. Vsaki je kaj obljubil. Pri nasprotujočih si načelih avstrijskih strank je naravno, da so njegovo obljube druga drugi nasprotovale. Sprva se jo kazalu, da bode s to politiko grof Badeni dosegel lope vspehe, kajti razen proti-semitov ni imel nobene stranke proti sebi. Tudi se sedaj je vladi zagotovljena večina. Vzlic temu pa moramo reči, da je Se nismo v Avstriji imeli vlade, )ki bi bila v tako kratkem času imela zaznamovati oliko nev8pehov, kakor bas Badenijeva. Posebno pozornost je grof Badeni bil obrnil na češko in mislil je, da bode kar napravil mir v deželi. Najprej jo hotel napraviti kompromis moj konservativnim in ustavovernim veleposestvom, da tako vsaj mej veleposestniki napravi slogo. Če tudi je vladne namere podpiral namestnik grof Thuo, je veuder vlada popolnoma propala s svojim kompromisom. Misliti seveda ue smemo, da so morda konservativni veleposestniki iz ljubezni do Čehov odklonili kompromis, temveč gospodje so sploh nezadovoljni, da je Badeni ministerski predsednik. Češki veleposestniki so se že domišljali, da imajo predpravico, da so ministerski predsednik vzame iz njih srede. Oba Auersperga, grof Taaffe in Win-dischgriitz bili so češki veleposestniki in tudi sedaj 80 imeli češki veleposestniki že svojega kandidata za ministei hWo predsedstvo in to ni bil nikdo drugi, kakor sedanji namestnik grof Thtin. Ko pa je grof Badeni prišel na krmilo, bo mu pa češki veleposestniki že z začetka hoteli priložiti zaušnico. Seveda se v državnem zboru vladi ne upajo naravnost delati opozicije, kajti boje se zameriti kroni, pri kateri ima Badeni zaupanje, zato so si pa omenjeni kompromis izbrali, da pokažejo svojo nevoljo. Znano je, da grof Badeni ima poleg volilue reforme pred vsem jako važno nalogo, da dožene novo pogodbo z Ogersko. Ta naloga pa ne bode lalika. Dosedaj je češko veleposestvo navadno vlado podpiralo v takih stvareh, a letos se pa kaže, da utegne biti drugače. Izjava nekega češkega volepo-posestnika v državnem zboru je to pokazala. Nam se zdi precej verojelno, da vsa stvar ni naperjena Prirodopisni in tehniški razgled. Pile J. I. (Dalje.) S o t a ali rupa, katere imamo samo v bližini Ljubljane v veliki množini, je postala v rokah modeme industrije važen in iskan produkt. V novejšem času so začeli delati iz šote špirit, oziroma alko h o 1. Že pred kakimi štiridesetimi leti se je ustanovila v Parizu tovarna, ki je alkohol proizvajala iz leea, a dotični poskusi se niso obnesli in tovarna je ustavila delo. V novejšpm času so kemiki obrnili svojo pozornost na šoto, ki je v bistvu sestavljena iz tinih lesenih vlaken, a ta so bolj pristopna kemijskim reageneijam, kakor kompaktna lesna cev. Šota se vzame neposredno iz barja, pa se kuha 4 do 5 ur v razredčeni žvepleni kislini. Lesno vlakno se pri tem raztopi in spremeni v sladkor. Sladkorjevo raztopino je treba s stiskanjem ločiti in osnažiti od gošče, ter ji konečno pridejati kvasa. Raztopina začne vreti, sladkor se Bpremeni v ogljikovo kislino in alkohol. Pri dotičnih po- toliko proti Ogrom, kakor proti grofu Badeniju, kateremu hočejo delati težave. Da bi za-se pridobil veleposestnike, je grof Badeni na vsak način hotel grofa Tinina obdržati za češkega namestnika. Bil je nekajkrat celo pri Thunu v Pragi, da ga je pregovoril, da še ostane. Grof Thun sam ni maral služiti pod Badenijem in je bil dvakrat dal demisijo, pa ga je ministerski predsednik pregovoril, da še ostane. S tem, da je grofa Thuna pridržal, je pa onemogočil sporazumljenje z Mladočehi. Vsi vabljivi glasovi Badenijevi Mladočebov ne ganejo, poprej mora iti grof Thun, drugače ni nobeno Hporazum-Ijenje z vlado mogoče. Sedaj bi grof Badeni rad videl, da bi odstopil grof Thun, a ta pa noče, ker se mu ne zdi častno, da bi se reklo, da se je umaknil pred Mladočehi. Badeni se ga pa ne upa siliti, ko ga je poprej pridržaval. Položaj je kočljiv za oba. Zakrivil ga je pa B.ideni, ki je onemogočil časten odhod grofu Thunu. Vlada je tudi želela spravo mej Nemci in Čehi na Češkem. Koliko je storila v tem oziru, ne vemo, a to je gotovo, da so sedaj take razmere, da ne more biti o spravi niti govora. Pa ne le na Češkem tudi drugod ima grof Badeni zaznamovati same nevspehe. Tako bi bil rad spravil Slovence v štajerski deželni zbor na tak način, da bi pri Nemcih ne vzbudil nekake nevolje. Tudi to se mu je popolnoma ponesrečilo. Štajerski Slovenci ne pojdejo v Gradec, naj se tudi razveljavijo njih mandatje. Tirolskih italijanskih poslancev tudi ni v de želni zbor, dasi je gr« f Badeni tudi Italijanom delal neke obljube, s katerimi je povišal le občno nezadovoljnost. Splošno se mora reči, da razen Poljakov grof Badeni še ni pridobil nobene stranke. NemAki nacionalizem pa pod njegovo vlado le še narašča. Položaj na Dunaju se pa za vlado ni prav nič zboljšal. Dopolnilne volitve v okrajne odbore so dokazale, da ni prav nič Badenijeva odločnost omajala stališča protisemitov. Precej verojetno jo, da pri občinskih volitvah dobo protisemitje večino in to bi bil hud udarec za vlado. Kamor se obrnemo, nikjer ne najdemo nobenega pozitivnega vspeha. Največji vspeh utegne grof Bademi še doseči skusili je dalo 1000 kg šote 62—63 litrov abso- I bitnega alkohola. Sedaj delajo skorej izključijivo le i krompirjev alkohol (špirit); iz 500 kg krompirja se napravi k večjem 00 — G l litrov alkohola. Če pomislimo, da je krompir doka) dražji nego šota, je pač verjetno, da bode poslednja postala nevaren konku- i rent krompirjevemu špiritu. Zal, da je pri nas tako malo podjetnišktga duha — koliko prilike bi imeli na ljubljanskem barji za racijonalno izkoriščevanje solnih plastij I V današnjem času promrta je pač zanimivo zuati dolžino vseh železniških prog na zemlji. Po računih „ Arhiva za želozni.štvo" je bilo koncem leta 189 L položenih na vsem svetu (»35.023 kilometrov železniških šin, to je 1 tikrat toliko, kakor meri obseg naše zemlje! V vseh progah je bilo investiranega kapitala 81 tisoč milijonov goldinarjev. V imenovanem lwtu so vse lokomotive na zemlji predrdrale pot, ki je 25krar daljša, nego pot od zemlje do solnca.....! II. Kakih sredstev se poslužuje moderna industrija da izdeluje svoje produkte, kažejo nam osobito razne priprave v železnih tovarnah. Znani Betlehemski plavži v Združenih državah so postavili v no- z volilno reformo. Njegov načrt ni posebno bistroumen in tudi ni rodil 8e v njegovi glavi. Izmisli) si ga je grof Hohenvvart, ko je vedno izmišljal si nove načrte, misleč, da s tem prepreči volilno reformo sploh. Levičarji so potem ta načrt pobrali in tudi nova katoliška stranka se je izrekla zanj. Vsem strankam še najbolj ugaja, ker varuje v dosedanjih kurijah sedanje razmere in imajo sedanji poslanci zopet upanje, da bodo voljeni. Upor proti TaatVejevi volilni reformi je izviral največ od tod, ker so se mnogi poslanci bali za svoje mandate. Težje pa pojde s pogodbo z Ogersko. Pri tacih nasprotjih, kot sedaj vladajo, ni skoro misliti, da bi mogel grof Badeni stv«r zmagati. Proti sedanji pogodbi izrekajo se že deželni zbori. Od Ogrov bode pa težko kaj ugodnejšega doseči. Grof Badeni se je postavil povsem na napačno stališče. Naglašal je, da se vsekako mora pogodba skleniti. To gotovo Ogrov ne bode nagibalo k prijenljivosti. Mislili ne bodo, če Avstrijci mislijo, da je obnovljenje pogodbe neobhodno potrebno, bodo že pri-jenjali. Ogerski ministerski predsednik baron Banffv ni znan zaradi posebne bistroumnosti, a glede nagodbe se je postavil na vse drugačno stališče. On priznava važnost pogodbe, a vendar misli, da se pred vsem morajo braniti ogerske gospodarske koristi. Zaradi tegi je jako dvomljivo, če bode Ba-deuijeva vlada mogla žeti slavo, da je dovršila svojo glavno nalogo. Bal nevspreh pri pogajanjih z Ogersko jo utegne pokopati. V I J uhlju u I. 8. januvarja. Klerikalci so povsod jednaki. Na Moravskom se sedaj Čehi poganjajo za češko vseučilišče Njih zahteva je vsekako opravičena, kajti nad <» milijonov Čehov ima le jeduo samo vseučilišče v Avstriji in 8 četrtine moravskega prebivalstva so slovanske. Mislil bi bil kdo, da se bodo vsi Čehi vzajemna potegovali za vseučilišče. Pokazalo se je pa, da tudi moravskim klerikalcem narodna ideja trn v peti. Njih glasilo ,Hlaa" se je odločno izreklo zoper češko vseučilišče, češ, da Čehi nimajo dovolj gimnazij, da bi mogli vseučilišče polniti z dijaki. Pač bi pa po mnenju tega klerikalnega lista bilo dosti dijakov za nemško vseučilišče, ker imajo do- | vejšem času parno kladivo, ki tehta nad 113 000 ki-| logramov. S tem so daleč prekosili sloveča Kruppova j kladiva v ECtMML Zanimiva je zgradba temelja pri tem kladivu. Globoko v tleh je velikansko mostišče (Pfahibau), na katerem leži debela plast žaganja. I Nanjo so položene klade iz litega žebza, ki so pokrite z lesom; na lesu leže močne jeklene plošče, na teh BO pet les; potem pridejo vnovič plošče iz litega železa in konečno plast od probkovine. Na tej podlagi stoji šele pravi fundament, ki nosi 30.000 kilogramov težko nakovalo. Kladivo pade iz 6 m višine. Poročila o tem kladivu žalibog molče o vsekako interesantnom uplivu, ki ga ima padajoča ogromna masa na okolico Kruppovo kladivo je namreč tako silno stresalo bližnji svet, da so morali podreti več sosednjih hiš. Odkar se zmagovito širi elektriška razsvetljava, se starejši zavodi za javno in privatno razsvetljavo, osobito pa plinove družbe in njihovi inženirji, na vse načine trudijo, kako zboljšati svojo luč in delati konkurenco elektriki. Za občinstvo je tako tekmovanje velike koristi; ljuti boj, ki se danes bije mej elektriškimi in plinovimi družbami, bije se konečno le v prospeh javnosti, ki uživa sadove teh strastnih bojev. Petrolejeve svetilnice se volj srednjih sol. „Hlasov" strah je povse neopravičen, kajti na češko vseučilišče bi šli ne le dijaki iz čeških gimnazij, temveč tudi mnogobrojni dijaki češke narodnostij, ki pohajajo nemške gimnazije, ker čeških ni dovolj. Ko bi bil „Hlas" pošten, bi moral zahtevati pomnoženje čeških srednjih šol, ne pa rovati proti osnovi češkega vseučilišča. Klerikalce jezi, da mej Čehi vzlic vsemu prizadevanju ne najdejo ugodnih tal za svoje namene, zato pa ("ehom vseučilišča no privoščijo. Baron Banffv in ljudska stranka. Ogerski ministerski predsednik je s svojim novoletnim govorom se hudo zameril katoliški ljudski stranki, ker je priporočal premirje za časa tisočletniee ogerske države in da je treba gledati, da se ne osnujejo stranke, ki bi hotele razrušiti pridobitve v cerkveno-poliličnem oziru. Časopisi to stranke sedaj vladi napovedujejo najhujši boj, in da poprej ne mirujejo, da se civilni zakon odpravi. BantVvju očitajo, da ruši ustavo, ker hoče prepovedati svobodo snovanja Strank. Taoemu policijskemu ukazu se ljudska stranka ne bode pokorila. Košntovci tudi no marejo slišati o nobenem premirju. Apponvjeva stranka in Szapa-rvjova frakcija sta za premirje in mogoče je, da ti stranki tisočletniea združi v novo močno vladno stranko, ako ne nastanejo mej njimi razpori zaradi kacih osebnih vprašanj. Apponvijeva stranka je po-h bno zadovoljna, ker je vlada pripravljena venfi kurijo volitev izročiti najvišjemu sodišču, kakor jo gred Apponvi zahteval. Bolgarija misli upeljati zlato veljavo. Samo na sebi hi to bilo dobro, kajti to bi olajšalo trgovino z onimi deželami, katere imajo zlato veljavo in računajo na franke. Bolgarski lev ima namreč ono nominalno vrednost , kakor francoski franki. Veliko vprašanje je pa. če je bolgarska država gospodarski dovolj trdna, da bi mogla dejanski uvesti zlato veljavo; to jako dvomimo. Tudi Italija je upeljala zlato veljavo, a je s (cm le zagazila v velike finančne težave. V Avstriji se je tudi sklenilo vpeljati zlato veljavo, a noben minister še sedaj ne ve, kdaj h * ■ zares začne plačevanja v zlatu. Jedva *o M pokazali mej svet denarji po 10 in 'JO kron že so imeli kurs in naravno je, da so kar izginili v notranjem prometu. Bolgarija najbrž ne bode srečnejša, -amo v dolgove bode zag i/ila, iz katerih se ne bode izmotati mogla. Po deželi hode nastalo še pomanjkanje .srebrnega denarja. Princ Boris še ni prestopil v pravoslavje in Be še ne ve, če sploh prestopi. Princ Ferdinand je v svoji kratkovidnosti mislil, da za to dobi do-voljenje od papeža, toda tega ni pričakovati. Sedaj ■s govori, da bodo skušali stvar tako urediti, da princ ne pristopi k pravoslavju, temveč le k grški sjedinjeni cerkvi. Ca se to zgodi, bode so princ hudo zameiil Rusiji, ki bode v tem videla namero, po ovinkih pridobiti narod bolgarski za katoličanstvo. Narod bolgarski se pa s tem tudi ne bode zadovoljil. Stališče Stojllovs vlade je zaradi vodnega Otncanja knezovega v tej zadevi že jako omajeno. (iovori se, da Stančev prevzame vlado. Knez Ferdinand je sploh nespametno ravnal, da je prevzel bolgarski prestol, če ni mislil sinov vzgojiti v pravoslavju, saj je vender vedel, kaj je predpisa vala tedanja ustava. zboljsujejo od dne do dne, plinove družbe pa marljivo skušajo dati svojemu produktu večjo svetljivost ali pa uporabiti nove pline. V tem oziru je njihove nade silno povzdignila iznajdba, kako v veliki množini in ceno pridelovati najbolj svitli del navadnega plina, tako zvani a o e t y 1 e n. Svetilni plin sestoji večinoma iz vodika in raznih ogljiko vodikov, osobito iz met ha na, ethana, ethvlona in acetvlena Poslednjih mu je le malo primes inih, a merodajni no za plinove svetljivost, kajti njihovi žareči ogljikovi molekuli dajo luči svetlobo. Zato so se tehniki že od nekdaj prizadevali povečati množino svetećih ogljiko vodikov v svetilnem plinu. Posebno važna bi bila pridobitev acetvlena ; ta plin ima izmej vseh ogljikovodikov največ ogljika v sebi. Ko bi se posrečilo, izdelovati ta plin v večji množini in s primerno ceno, mogli bi ž njim nepričakovano povečati svetljivost svetilnega plina. A do sedaj je bil acetvlen jako redek gost v kemijskih delarnicah. Večina kemikov ga svoje žive dni ni imela v rokah ; a kar je bilo pred malo mesecev navidezno nemogoče, postalo je skorej čez noč istina. Acetvlen se danes že fabriško izdeluje in poskusi ž njim se vrše na raznih krajih. (Konec prib.) Pisma iz Prage. V Pragi, 2. januvarija. Politično nebo se je nekoliko zjasnilo; jasno je vsaj to, da mladočeški deželni poslanci slej kakor prej z vso odločnostjo odklanjajo vsako tudi osebno zvezo z namestnikom grofom Thunom. Vsi poskusi in migljaji z Dunaja sem so bili v tem oziru brezuspešni. „Naj gre, pa bo mir", rekel je dr. Paeiik v državnem zboru, in slično je končal tu«li dr. He-rold v deželnem zboru češkem, ko je v drugi seji pojasnoval, zakaj niso mogli in hoteli biti mladočeški poslanci navzoči pri namestnikovem ogovoru. Naštel je grofu Thunu vse krivde, ki jih je pronzročil češkemu narodu, očital mu neznačajnost in hinavstvo, ker vsled pritiska grofa Badenija sedaj govori o staroslavnem in nerazdeljivem češkem kraljestvu, o tem biseru v kroni habsburški itd., kar je v popolnem naHprotji z vsem njegovim dosedanjim ravnanjem, in ga končno odločno pozval, naj odstopi ako čuti v sebi vsaj iskrico ljubezni do domovine. Do ponedeljka ima grof Thun čas premišljevati, kaj naj stori. Ako pa hoče vladi in domovini ustreči, naj gre, kajti prav on je tisti „na pot zavaljen panj*, ki zavira spravo mej obema v češkem kraljestvu živečima narodnostima. Vse namreč kaže, tla si Selita obe narodnosti sprave, toda to naj sklenejo zakoniti njih zastopniki brez takega posredovanja veleposestva in vlade, kakor je bilo to pri Badnjem poskusu. „Mladočeške punktacije", kakor so jih staročeški listi že srečno iznašli, seveda do ne bodo tako brzo dozorele, kajti prej se morajo Nemci otresti svojih idej o „nemščini kot državnem jeziku". Dokler se Nemci ne povspno do priznanja jednakopravnosti, ni mogoče ž njimi pogajati se. „Vsakemu svoje pravice v svojem jeziku", premise in zaključki tega stavka obsezajo takozvano„češko vprašanje". Izmej predlogov, stavljenih dosedaj v deželnem zboru, je važen zlasti oni nemškega poslanca dr. Schlesingerja o kurijah, češki, nemški in veleposestniški, ki naj bi vsaka štela jednako zastopnikov. Na prvi pogled zdi se to pravično, ali će človek pomisli, da plačuje okoli 500 veleposentnikov štiri milijone, Nemci 9, a Čehi 15 milijonov direktnega davka, nadalje, da nagibljejo veleposestniki sedaj na češko, sedaj na nemško stran, kakor to njihovemu stanovskemu interesu bolj kaže, da bi torej češka kurija utegnila bit i osamljena, bode gotovo vsakomur umevno, da Čehi tacega predloga vsprejeti ne morejo, tudi ne, ko bi Nemci privolili v to, kar ponuja vlada Cehom kot odškodnino, namreč, da Re uvede češčina kot notranji jezik uradov prve in druge stopinje. Tega pa Nemci nečejo, „staatsspracihe" jim je brzo pri rokah. Sumljiva je pa tudi ona točka Schlesingerjevega predloga, da se ninuijo dotični sklepi o kurijah predrugačiti brez privoljenja dvotretjinske večine voljenih in navzočih deželnih poslancev. Torej nikdar, tudi ne, ko bi se odpravil sedanji, Cehom tako krivični volilni rerl, in bi bil češki narod zastopan po takem številu poslancev, kakor mu gre. Kj te nemške pravičnosti — io pa slabe vesti! Dne .'{0. decembra m. I. je bilo žrebanje s reče k Narodopisne razstave. Glavni dobitek, vreden 2 5.000 K, je zadela srečka serija 62, št. 996. Srečni nje lastnik je Ant. Kadleček, pek v Lebski Tunici. Morebiti se je tudi na Slovensko zmotil kak dobitek V Srečke so bile povse razprodane, osobito vsled agitacije pred Božičem. Znano je, kako častno je bila zastopana sosednja Moravska na Narodopisni razstavi in v kako obilnem številu so prišli Moravani ogledat si razstavo. Da se jim vsaj nekoliko pivrno ta bratska ljubav, priredi klub čeških turistov na dan 8, in 7. t. m. izlet v Brno, h kateremu pozivlje tudi ostalo češko občinstvo. Brez dvojbe bode udeležba velika, gotovo vnemala jezo brnskih Nemcev „Židov". Kdo ve, bodo li se smeli slavnosti v Meštanski besedi udeležiti tudi češki častniki? Sodimo, da ne, kajti v istini je češkim častnikom in vojakom še vedno prepovedano obiskovati .Narodni dum, dasi so je olicijozno javilo, da se je prepoved razveljavila. _ B. »Ljubljanskega Sokola11 občni zbor dne 5. januvarija 1896 Ob živahni udeležbi članov vršil se je tudi letošnji občni zbor. StaroBta dr. Iv Tavčar je pozdravil vse navzoče, mej njimi posebno bivša starosti in častna člana ravnatelja Iv. Hribarja in cen svet. Murnika ter rojaka gosta Kabin ni j a. Imenovavši zapisnikarja in overovatelja se je spominjal v jedrnatih besedah društvenega delovanja v minulem letu. Poleg potresne katastrofe zadela je društvo še druga nesreča, to je bil odstop pre-zasluženega staroste Iv. Hribarja, ki je društvo povzdignil na vrhunec. To zasluga konštatujoč ga prosi, naj tudi na dalje ostane s svojimi nasveti društvu v podporo. Zahvalno je potem omenjal vse, ki so podpirali „Sokola1* v njegovem delovanju, posebno pevska društva „Slavec" in „Ljubljana" in prof. Gerbića, ki je vodil petje pri serenadi starosti Hribarju na čast. Telovadci na čelu jim brat Ivan Vernik in tamburaši, pod vodstvom brata Barboriča bili so tudi v minulem letu glavna stebra društvenemu gibanju. Mej dobrotniki je omeniti častnega člana velefržca gosp. Jos. Gori u pa v Beki, ki je podaril društvu 100 gld. za nabavo telovadnega orodja in brata Kadil ni k a, ki je ob svoji 70letnici v isto svrho daroval 20 ffld., dalje rodoljubno gospo Kaj zel ovo, ki je društvenim tamburašem brezplačno prepustila sobo za vaje. Konečno se je spominjal starosta še umrlih bratov, počivajnčih v hladni zemlji slovenski , katero so tako ljubili, ti so: Alojzij Vreznik, dr. Hugon K ur t in, Viktor Armič in Viktor Bajec Vznak BOŠalja dvignejo se vsi navzoči. V teku minulega leta je odšel zaslužni bivši podst.arosta dr. Triller, danes pa odhaja brat Božidar Vernik v tujino, naj (.slane tudi tam zvest sokolski ideji. Proseč vse člane, da pa podpirajo, končal je starosta s krepkim : Na zdar I Tajnika namestnik Jos. Nolli je potem pre-čital poročilo, katero je večinoma sestavil po zapisnikih po odhodu tajnika Kim. Kavčiča neumorni podstarosta dr. Kušar. Obširno in vestno sestavljeno poročilo (iz katerega prilično prijavimo poglavitne točke) se je vzelo pohvalno na znanje in odobrilo in se je na predlog g. Iv. Hribarja izrekla zahvala podstarosti za njegovo res vzorno delovanje. Starosta izrekel jo zahvalo dr. Kušarju in tajnika namestniku Jos. Nolliju ter pozdravil navzočega brata t '-ha Ratolisko, kot zastopnika Brnskega „Sokola". blagajnika Pavla Skal e i a poročilo je jako ugodno. Skupnih dohodkov je bilo 3064 gld. 301 /„ kr. Stroškov pa 1683 gld. (ker so odpadli vsled potresa izleti in večje veselice). Koncem leta je bilo torej preostanka v gotovini 1380 gld. 48Vi kr. Račune sta pregledala in našla v najlepšem redu gg. Ivan Mejač in Josip Ile bek. Proračun za 1. 18(.)6. kaže, da bodo stroški znašali 5350 gld (glavni točki sta nabava novega telovadnega orodja v sokolski telovadnici v .Narodnem domnM z 2500 gld. in stanarina istotam z 300 gld. in primernim zneskom za veselice); dohodki ho proračunjeni z 5173 gld. 17 kr. (mej njimi sta glavni točki polHg udnina z 1000 gld. saldo is I. z 1380 gld. 43»/2 kr. in sokolski sklad za nabavo telovadnega orodja z 1468 gld. 78V| kr.; kaže se torej primaujkljaj z 176 gld. 83 kr. Pri tej točki se je vnela živahna deibata, katere so se udeležili cg. : Ivan Hribar, dr. Kušar, Koch ml., Jos. Nolli, ces. svetnik Murni k in starosta dr. Tavčar. S posebnim veseljem je vzel zbor na znanje besede g. Iv. Hribarja, da mu je obljubilo ž« 20 mojstrov obrtnikov, da pristopijo društvu kot člani in da pridobe se druge tovariše. Starosta dr. Tavčar je konslatoval, da bodo društvo z velikim veseljem pozdravilo te nove člane v svoji sredi. Istotako so vzbudile) zadoščenje besede OM. svetnika Murnika, da bode odbor „Nar. doma" skrbel za vsa društva jednako, da se bodo lahka uspešno razvijala, kar se je hvaležno vzelo na znanje. Proračun se je potem odobril. Primerno majhen primankljaj se bode pač lahko pokril s prispevki novih članov, katerih se je; nadejati v obilem številu. Stan premoženja kaže v gotovini, 3 srečkah in inventarju skupaj 4088 gld. 17 kr Marljivemu blagajniku izrekel je zbor zahvalo za njegovo požrtvovalno delovanje. (KoaM jirih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. januvarja. — (Deželni zbor) bo imel jutri, dne U. t. m. ob 10. uri dopoludue sojo. Na dnevnem redu je mej drugim utemeljevanje samostalnoga predloga posl. Hribarja glede oprostitve od deželnih naklad onih poslopij, ki so bila poškodovana vsled potresa, in utemeljevanj samostalnoga predloga posl. Povšeta glede osnove kmetijskih zadrug. — (Imenovanja.) Konceptni praktikant pri finančnem ravnateljstvu g. Anton Janežič je imenovan koncipistom. — Računski oficijal pri lioančnem ravnateljstvu g. Ivan Kovač je imenovan računskim revidentom. — (Slovensko gledališče.) Ljudska igra „Revček Andrejček" ni nič boljša in nič slabša, kakor so sploh vse pri nas znane ljudske igre. Našemu občinstvu je vedno ugajala, dokaz tega, da se doslej na našem odru še nobena igra ni tolikr.it predstavljala, kakor ta. Pri ponedeljski predstavi je bila glavna pozornost osredotočena na predstavljalca Dalje v prilogi. Priloga „Slovenshenm Narodu" St. S, dnć 8. jannvarja 1896 naslovne uloge g. [neman na. Gosp. Inemann šteje to ulogo mej svoje najboljše. Značaj Re.čka An-drejčka je bil ljubezniv, bistro označen, vsaka nuanca je bila skrbno preudarjena, situvaciji primerna, mimika je bila primerna in umerjeua, vsa uloga pa j prepletena s bumoristiškimi akcenti. Presrčni in živahni izrazi priznanja so g. Inemannu pričali, kako je občinstvu ugajal. Mimo g. Inemanna je posebno pohvalno omeniti goepč. Slavčevo, katera kaže v vsaki vlogi, da zna značaje individualno stvarjati. Zadela je način naivnega čustvovanja kmetskih de-klet, opremila svojo ulogo z nežnimi intimitetami, pa ni postranskih momentov silila v prvo vrsto, pač pa se povzpela do pravih tragiških povdarkov. Gosp. Verovšeka župan Jeklen je znan; prav v tej ulogi ae vidi, kako vrla in porabna sila je ta nadarjeni igralec. Pri g. Podgrajskem nam je posebno ugajalo, da je svojo ulogo igral diskretno; don gel je dosti večji uspeh, nego njegovi predniki katerih neestetičnega pretiravanja se dobro spominjamo. Prav toplo moramo tudi pohvaliti g. Danila, gospo Danilovo in gspč. N igri novo, g. Orehe k menda ni vedel, kaj se igra, ostali predstavljalo! pa so se vsak po svojih močeh tru dili storiti, kar mogoče. Predstava je bila lepo zaokrožena in je bilo občinstvo ž njo jako zadovoljno. Gledališče je bilo razprodano, a dasi so se v parter posiavili stoli, se je mnogim zgodilo, da niso dobili vstopnic. — (Benefica gospoda Rudolfa Inemanna) Naznanili smo že, da se bo v nedeljo, dne 12. t. m., igrala burka „Ugrabljene Sabinkew na korist režiserju in igralcu g. Rudolfu Inemannu. Kaj je g. Rudolf Inemann za našo dramo, ve vsak obiskovalec. Z vzgledno marljivostjo se je naučil našega jezika in kot umetnik redke nadarjenosti, kot samostojno stvarjajoč igralec nam podal mnogo užitka. Doslej je g. Inemann igral naslednje uloge: Koiterja v „Ludovik XI", Komanderja v „Chonchon", Knjižničarja v igri istega imena, Savo Cujiča v „Grani-čarjih", majorja v „Mara'zele Nitouche", Hrastnika v „0 ti možje", Dijogena v „V Dijogenovem sodu", župnika v „Na Osojah", zakotnega pisača, v igri istega imena, Kalinskega v „Naš prijatelj Nekljužev", Dellobela v „Fromont ml. in Risler st.u, Jana Vvravo v igri istega imena, On ko t a v „Valenski svatbi", Malika v „Pota življenja" Jacquesa v „Siroti", Franca v »Razbojnikih", Poularda v „Maska-radi", Strižeta v „Ugrabljenih Sabinkah" in brata Martina v igri istega imena. Iz tega je razvidno, kako raznovrstne uloge je doslej igral g. Inemann na našem odru, a vsak značaj je ustvaril samostalno, v vsaki vlogi se je povzpel visoko na vsakdanjo rutino in šablono. A g. Inemann ni samo najboljša igralska moč našega gledališča, nego si je tudi mnogo zaslug pridobil kot vesten in spreten režiser. Napredek nade drame je vesten in neutajiv in to je delo g. Inemanna. Slovensko občinstvo se bode gotovo z veseljem odzvalo benificijantovemu vabilu in mu z mnogoštevilnim obiskom izkazalo svoje priznanje in zahvalo, za vse, kar je storil za naš oder. — (Koncert virtuoza na klavirju g Ant. Foersterja) se je vršil dne 4. t. m. v dvorani fil-harmouičnega društva. Gosp. Foerster je star ljub znanec in pozdravili smo ga z veseljem. Znano je, kaj odlikuje Foersterjevo igranje na klavirju: Fenomenalna bhiiika, od najfinejših do najmogočnejših nuanc izšolani udar, jasno muzikalno, jedino zlaga-teljevo tolmačenje uvažujoče razumevanje skladb. To je ue farno v nas znano, nego tudi drugod, to priznava vsa nepristranska kritika. Program je obse/al, kakor vedno (izvzemši sicer jako velik utis narejajočo Vogrichovo virtuozno skladbo Stac-catocaprice) zgolj točke največje muzikalne vred nosti Ćuli smo Schumannove prelepe sanje iz njegovega „Karnevala" in nedosežno igrani boj „Davi-dovcev k Filintri", ne čuli, nego videli, kajti utis Foersterjeve interpretacije je bil tako mogočen, da ga je le s to besedo mogoče opisati; čuli smo gro zoto obujajočo g moli rapsodijo Brahmsovo; kdor sliši to skladbo, temu pridejo na misel Maksa Klin gorja ilustracije Brahmsovih kompozicij ; naposled smo čuli krasno cvetko, Chopinovo „Berseuse". Iz kompozicij najnovejše smeri naj imenujemo samo Taussigov „Poziv k plesu" (zložen na podlagi We berje\ega v koncertni dvorani pač nemogočega „Po živa") Liszlov „Sonotto di Petrarca* (Pace non trovo, e non ho da far gnerra . . ,), to vzneseno, velepoetićno muzikalno paiafraio Petrarkovih antitez. List t Foersterjevo ogersko rapsodijo, v katari je Foerster združil troje najtežjih originalnih rapsodij in še povečal prvotne težkote, je zmatrati za kulminacijo najmodernejše virtuoznosti na klavirju. Slušatelju se je usiljevaln vprašanje: Je-li sploh še kaj težjega možno ? Kaj drugačnega pač, kaj težjega u e. To se pokaže pri prihodnjem Fuersterjevem koncertu, katerega se že zdaj veselimo. Vsled burnega ploskanja je koncertist igral še Chopinovo Des-dur Nocturno in Sapelnikovljev „Danse des elfes", dva kabinetna komada najfinejšega predna-šanja. Koncert je vse slušalce uveril, da je gospod Foerster jeden prvih virtuozov sedanje dobe, — (Slov. učiteljsko društvo v Ljubljani) priredi danes 8. t. m. četrti zabavni večer kakor navadno v klubovi sobi „Pri slonu". Začetek ob 8. uri zvečer. Vsi prijatelji društva dobro došli. — („Slovenisohe Culturfort chritte") je naslov dopisu, kateri jo priobčila nemŠkonacijonal na dunajska „Deutsche Zeitung". Dopis je datovan iz Ljubljane in slove: „Kako Slovenci v kulturi napredujejo, kaže najbolje Ljubljana. Gotovi podjetniki, ki so vsled potresne katastrofe vtaknili velikanske dobičke, so se odkupili od novoletnih vošil, prihranili s tem izdatek za novoletno darilo svojim nastavljencem, a nemški pisana Laibacher Zeitung jih imenoma navaja kot dobrotnike". Kakor znano je v nas že dolgo let navada, odkupovati se od novoletnih vošil. Laibacher Zeitung priobčuje imena tistih, kateri so se odkupili od novoletnih vošil na korist mestnih revežev. V dopisu se trdi, da gotovi podjetniki niso svojim nastavljencem nič dali za novo leto. To pač ni v nikaki zve/.i s kulturo, zlasti pa ne s slovensko, saj stavbeni podjetniki — in ti jedini so letos kaj zaslužili — so izvzemši jednega samo Nemci Naslov dopisu je pa le , Slovenische Culturfortschntte". Brez dvoma je jeden iz tiste gadje zalege v ljubljanski kazini skuhal to perhdijo, da bi osramotil Ljubljano in vender mislimo, da bi imeli največ uzroka molčati tisti, ki so po potresu nabirali darov, denar pa mej seboj razdelili. — (Meteor o logično mesečno poročilo ) Mi-noli mesec gruden imel je po vsem mil značaj ter nam je pomagal, da smo prelezli na lahek način dober del letoinje zime. Opazovanja na thermometru dado povrek v Celsijevih stopnjah : ob sedmih zjutraj — O 9°, ob dveh popoludne + 2 4°, ob devetih zvečer + 0 4°, iz katerih številk dobimo + 0 6° kot srednjo raeščevo temperaturo, za 2 1° nad normalom. Opazovanja na barometru dado 732 17 min kot srednji zračni tlak v tem mesci, za 8'6 »ir/i pod normalom. Padavina je znašala vsa skupaj 125 4 mm. — Prvi trije dnevi tega mesca bili so ob ostrem jugovzhodnem vetru in močnem zračnem pritisku precej mrzli; vendar 4. so se razmere zdatno zboljšale, mrzli veter zasukal se je dopolnilne proti jugovzhodu in temperatura, ki je znašala zjutraj — 43°, poskočila je do dveh popoldne do -f- 5 4°. Toplo to vreme držalo se je ob prevladajočih zahodnih vetrovih nekoliko dni; 6. bil je najtoplejši dau, srednja njegova temperatura je bila -f- 8*8°, ob devetih zvečer kazal je thermo-meter + 9 9°» »ajveč v celem mesci. To dni zgubil se je sneg, ki je bil zapal mesca listopada, popolnoma. Dočim se je pa zboljšala temperatura, padalo je živo srebro v barometru močno, vsled česar so postali vetrovi (5 in 7 viharni in razgrajali ne samo na jugu naše države, ampak tudi na obalih francoskih in angleških. Potem prevzel je zopet vzhodni veter vladarevo, nast pil je mraz, nebo sa je za kratek čas zjasnilo, živo srebro v barometrovi cevi, ki je bilo 7. zjutraj padlo do 719 3, jelo se je polagoma dvigati, vendar ni prišlo kaj visoko, kajti vreme se je kmalu prekucnilo, zahodni veter se je spet oglasil, temperatura je naraščala, živo srebro je pa nagloma padalo in prišlo 13. ob devetih do 718 7, kar je bilo najnižje stanje v tem mesci. Skoro ves ta dan je šel dež, padavina znašala je 50"5 največ v tem mesci. Po noči na 14. jel je pihati mrzel severovzhodni veter, zapadel je sneg, kateri se je nasledujoče dui še namnožil. Doba od 13. do 26. b la je sploh mokra, samo 15 in 21. ni nič močilo. V začetku te dobe padal je kakor rečeno ob mrzlih vzhodnih vetrovih sneg, proti koncu premagovali bo pa zopet zahodni vetrovi, vreme se je zopet ogrelo in v precejšnji množini padajoči dež je ves sneg odplavil. Tako se tudi grudnov sneg ni mogel držati in mesto belih imeli smo deževne primeroma tople božične praznike. V tej mokri dobi bilo je barometrovo stanje ves čas pod normalom in so jo le malo kaj spreminjalo, toda 27. popoldne začelo je ob močnem vzhodnem vetru hitro lezti na kviško ter je 28. zjutraj narastlo na 740 O, najviše v tem mesci ; nasprotno se je pa temperatura vsled mrzlega vetra zelo znižala ter 28. zjutraj padla do — 8 0°, kar je bilo najniže v tem mesci. V treh dnevih se je pa zopet vse spremenilo, kajti 31, je bilo barometrovo stanje že globoko pod normalom, močen zahodni veter je pregnal mraz ter spravil temperaturo kmalo nad ničlo. Tako nas večkratno, pravočasno sem pa kje močno nastopanje zahodnih vetrov ni samo rešilo snega, temuč je tudi učinilo, da stoji nadalje mesčeva temperatura visoko nad normalom. Zato je pa bilo nebo večinoma oblačno, samo dva dneva, 9. in 28, bila sta popolnoma lepa. Dnč 30. torej dan pred ščiporn videl se je po noči krasen natančno izražen dvor (krog) okoli lune. Tekom tega mesca se je po poročilih časnikov zemlja na mnogih krajih naše države in drugod tresla tudi v Ljubljani pravijo da so bili večkrat potresi, toda poročevalec ne ve o nobenem drugem kaj povedati, ko o potresu 5, t, m. ob jednajstth 37 minut dopoldne. — (Policijske vesti.) Na sv. treh kraljev dan nastal je mej infanterislom 27. pešpolka Francem Gelfredom in fijakarskim hlapcem Josipom Mo-zerjem v Vegovih ulicah prepir, ker je vojak, ki je bil precej vinjen, gostilniške goste brez povoda suval in psoval. Gelfred potegnil je bajonet ter ž njim hotel zabosti Mozerja, katerega je pa v iBtem fre-notku došli policijski stražnik Nikola Večerin še pravočasno potegnil na stran. Vojak je potem udaril stražnika dvakrat z bajonetom ter mu zrezal plašč. Ker sta se še dva druga vojaka potegnila za are-tovanega Gelfreda, morala se je poklicati asistenca. Še vedno razgrajočega Gelfreda odvedla je policija potem v mestno stražnico, ter ga pozneje izročila vojaški patroli. — (Morileo Perme pred porotniki) Kakor se nam poroča, odstopilo je tukajšnje deželno sodišče kazensko zadevo glede J. Permeta, ki je — kakor znano — umoril v Trojani posestnika Vincencija Novaka ter ženo njegovo z bodalom težko ranil, v obravnavo okrožnemu kot porotnemu sodišču v Celji. Porotna obravnava vršila se bode tekom prihodnjega meseca. — (Sneg ) Danes dopoludne je začelo snežiti in je sneg na lahko pobelil strehe in se po nekoliko tudi obdržal na suhih tleh. Vender je kmalu nehalo snežiti Lani smo prav ob tem času imeli snega do kolen. — (Mušica) Povše: Ljudje pravijo, da sem glede graje vodji grmske šole pametno postopal. Da bi to le mojih volilcev ne vznemirilo. — (Iz §t. Jurija pri Kranji) se nam piše: Pred nedavnim časom so bile pn nas velike razprtije, strankarstvo osebne mržnje in razna nasprotovanja. V takih žalostnih razmerah ni bilo misliti mej nami na prijetno družabno življenje, še manj na kak napredek. V novem letu, hvala Bogu, je to vse drugače. Razmere so se temeljito spremenile. Kaj nas je zjedinilo? Pri občinskih volitvah smo videli, da nam je le mogoče kaj doseči, ako smo jedini, ako v slogi pogumno dvigamo zastavo napredka v občo korist. In ta lepa sloga, katera je zavladala mej nami ob času občinskih volitev, ne pojenjuje, ampak poganja vedno krepkejše korenine. To nam svedoči naše bralno društvo, katero je že stalo ob robu razpada in so mu že peli mrtvaško pesem, a z novim letom je zopet oživilo. Danes že šteje zopet okrog 30 članov. Novo življenje je zavladalo mej nami, in če bi b:l kdo tu, ki bi nam hotel kaliti to lepo slogo — gorje mu! Preverjeni smo, da bode novo oživljeno bralno društvo od slej združevalo vse družabno življenje, podajalo našemu čitanja željnemu ljudstvu prijetne zabave in je poučevalo v sedanjih hudih časih. V to nam je porok novo društveno vodstvo: g. Fran Kuralt, predsednik — prepustil je bralnemu društvu tudi brezplačno lepe prostore, presrčna mu hvala I — gosp. Miha Ropret, predsednika namestnik in blagajnik; g. L. Jelene, tajnik in gg. Ivan Blagne, Ivan GaHprliu, Jožef Golob in Ivan Gvajzar, odborniki. Mnogo vspeba I Tudi naša kmetijska podružnica je dobila novega predsednika. Voljen je bil soglasno g. Fran Kurult. Ker poznamo njegovo neumorno delovanje in žilavost, upamo, da bode od slej vspešneje delovala v prospeh zanemarjenega kmetijstva. — (Iz Starega Trga pri Ložu) s« nam piše: Na Silvestrov večer bil je občni zbor tukajšnje čitalnice. Dne 15. julija 1896 bo praznovala čitalnica 25letnico svojega obstanka. Gospod predsednik Franjo Peče je v lepih besedah povedal namen čitalnic, ter da je naša jedna prvih, ki se je vstanovila na Kranjskem. Zato bi bilo primerno, da bi se kolikor možno slovesno praznovala ta Blavnost. Kako jo bomo praznovali, bo določil novi odbor, ki je bil ta večer izvoljen. Gospodje, ki so v odboru, nam 80 porok, da bo slovesnost gotovo lepa in dostojna taki re'Jki slavnosti Po nasvetu učitelja, g Jakoba Zebreta, in društvenega predsednika je občni zbor soglasno sklenil darovati 10 gld. za učiteljski konvikt. Zborovalo! pa so Se iz svojega zložili desetak in še nekaj več. Končno naj Se omenim, da imamo že skoraj jedno leto svoj gledališki oder na katerem nas izvrstni diletantje prav mnogokrat zabavajo. Zadnja igra }? bila o\ januverija. Igralo se je: „Ženski jok14. — (Tovarna za cement v Dovjem,) doslej last g. Amonie v Modlingu, je prešla v last delniške družbe, katere sedež je na Dunaji. — (Imenovanja) Avskultant gosp. dr. Oton Papež je imenovan podnim pristavom v Sevnici, avskultant Viktor viti z P r 8 1 i c h sodnim pristavom v Sevnici — (Abstinenca slovenskih deželnih po slancev štajerskih.) Štajerski Nemci so seveda sila jezni, da bg drznejo slovenski poslanci kljubovati njih večini v deželnem zboru. V graški rTag--a-pošti" se je zdaj oglasil Sentiljski „ baron" PlstOr ter dokazuje kako brezvestno ravnajo slovenski poslanci, ko nočejo v deželni zbor, dasi pridejo letos na vrsto važne stvari, zlasti stvari, tičoče 80 gospodarstva na Spodnjem Štajerskem. Sentiljski „baronu misli, da Slovenci zategadelj ne pridejo v deželni zbor, ker vodo, da se bodo dotična vpraša nja rešila tudi brez njdi dobro, in ker jim je več na tem, da preskrbo jodnomu iz svojih vrst mesto deželnega odbornika, nogo da koristijo svojim volil cera. „TagespoŠta" ve" dobro, da to ni res. Na želje in zahtevo slovenskih poslancev se štajerski deželni odbor še nikdar ni oziral, zato je tudi v gospodarskem oz ru vse jedno, se li udeleže* po svetovanj deželnega zbora ali ne, dočim je njih l dsotnost glasen protest zoper postopanje deželnozhorske večine, protest, ki se sliši dlje, nogo vsi govori. Zahteva, naj se da Slovencem zastopnik v deželnem odboru, pa se tudi ni stavila zategadelj, ('a bi kak slovenski poslanec zaslužil nekaj goldinarjev, nogo zategadelj, da bi kontroliral Časih vnebovpijoče škandalozno zakone in pravico teptajoče postopanje dež. odbora, — Toliko „Tagespoiti", ne Šentiljskemu „barunu" Pistorju. — (Slov. pevsko društvo v Ptuji) nam piše: No z ozironi na „(ilas v/, občinstva" v št v. z and 31, m. m temveč v svesti si svojih dolžnosti poroča odbor glede odlikovanih skladb sledeče: Ocenjevalna komisija vrnila je ni starega leta dan došle skladbo odboru, kateri je koj isti dan sklical sejo. Pri isti sta bili odlikovani sledeči, od ocenjevalne komisije priporočeni skladbi. Kot najboljša bila je odlikovana skladba „Pastir," besede M. Vilharjeve, sa mo-ki zbor z bariton- in tenor-spevom, katero je poslal Ferdo Juvaucc, učitelj vC-rknici pri Rakeku, in o kateri s-- je ocenjevalna komisija posebno laskavo izrekla Droga najboljša skladba je bila odlikovana „Romanca." bes.de S Jenka, katero je poslal gosp Franjo Serafin V i I h a r v Zagrebu in katero je skladate]] posvetil slovenski rodoljubkinji gospej dr. Tavčarjevi. Tudi glede te skladbe se je ocenjevalna komisija laskavo izrekla. Kar se tiče drugih skladb so je ocenjevalna komisija tudi glede teh jako pohvalno izrekla in sosi bno gledd* skladb „Potoku" in „Lahko noč," kateri sta poslala in sicer prvo gosp. I. Bar ti, učitelj v Smartnem pri Litiji in drugo gosp. Peter Jereb, pevovodja v Litiji. Konečno izraža odbor vsem zunanjim odbornikom, poverjenikom, članom, skladateljem in vsem Slovencem najiskreneja voščila k novemu letu ter prosi, da bi ga blagohotno tudi v letu lh!)ti podpirali. Na svidenje pri Velikem koncertu v Brežicah. — (Učiteljsko društvo za sevniški in brc' ki okraj) je volilo bivšega okr. šolskega nadzornika gimnazijskega ravnatelja gosp. Zavadlala častnim članom. — („Celjsko pevsko društvo") priredi v nedeljo dne 12. januvarja t. 1. v prostorih „Narodne čitalnice v Celju zabavni v« čer ■ petjem, dramatično predstavo in plesom Začetek točno ob polu 8. zvečer. Vstopnina za člane 'Jo kr., za nečlane 30 kr., za rodbine 1 gld. Opomba: Vstop dovoljen je le članom in povablienim gostom. — (Čitalnica v Brežicah) priredi svoj redni občni zbor dne L2. januvarja ob 4. uri popoludne v Narodnem domu. — (Izpred Bodišča) M* seča avgusta 1. 1. se je v Laškem trgu vršil socijalističen shod. Omejen je bil na povabljene goste. Meseca decembra je okr. eodišče v Luškem trgu obsodilo sklicatelja na 30 gld. globe, ker so i-e shoda udeležili tudi taki ljudje, kateri niso imeli vabila. Ti nepovaldjenci so bili — krčmar, krčmarica iu natakarica, ki so zbo-rovalcem nosili pijačo. Brez komentara! — (Boj za slovensko šolo v Gorici.) Slovenci so spoznali, kak namen imata gouški magistrat in neki visoki gospod v Trstu s tem, da zavlačujeta otvoritev slovenske mestue šole in jo silita v povsem nerabno poslopje. Sodita namreč, da bi se dalo veliko otrok uloviti v laške šole, ko bi slovenska Sola društva „Sloge" bila nekaj časa za« prts, mnogo roditeljev pa bi ne botelo pošiljati svojih otrok v podturnsko vojasuico in tudi ti otroci bi se dobili v laške Šole. Slovenski sfnriši v Gorici BO BP zategadelj sešli minolo nedeljo na shod, katerega so se udeležili tudi nekateri slovenski dež. poilanoi, Sklenili no, novic proteatovati, da bi ae slovenska mostna šola nastanila v podturnski vojašnici in zahtevali, n ij sezida mosto na primernem kraju pripravno pcslopja novi fdu venski šoli in naj se odpre ta šola brez obotavljanja v najkrajšem času, a dotlej naj se prevzamejo prostori sedanje zasebne šole. Dokler se ne ustanovi mestna šola, naj vlada ali mesto podpira obstoječo zasebno ljudsko šolo. Sklenila se jo tudi prošnja na dež. zbor goriški za pcdporo, d( kler mesto ne ustanovi šole na pripravnem kraju. Navzočni so izjavili, da ne bodo pošiljali svojih otrok v podturensko podrtijo, ki stoji konec mesta. — (Samomorilec.) Dne 27. pr. m. se je vrgel pod vlak, kateri je drdral iz Italije proti Trstu ob 7. uri, v bližini goriškega kolodvora Jožef L<*giša iz Cerovelj na Krasu. Vlak je razmesaril truplo. Pri njem so našli dve pismi: jedno z italijanskim naslovom za ljubico iz Trsta, drugo pa slovensko za svoje prijatelje; v zadnjem naznanja prijateljem, da se je rsam umoril rudi tega" .... (menda radi ljubice) Dan poprej jo bil v Sovodnjah v krčmi pri mostu in tam poprašoval, kdaj pride vlak z Laškega. Prodal je tam dežnik za 00 kr. in svihnik za 8 gl. * (Grozen umor) Kovaški pomočnik Cer jak, rodom iz Ljubljane, je pijanec in lenuh ter vrh tega grozen surovo*. Mož je živel že več let na Dunaju in sicer v divjem zakonu z neko Komarek. Pre-tepaval je svojo ljubimko uprav živinsko. Nekaj mesecev sem je Cerjak bolehal in ni bil za delo Dobival je podporo 3 gld. na teden iz bolniške blagajne, a ta denar zapil, prepustivii skrb za vse druge potrebščine svoji ljubici. V nedeljo je prišel zopet Cerjak brez denarja domov. Ljubimka njegova mu je očitala, da zapravlja, vsled česar jo je Cerjak udaril z likalom po glavi, potem pa jej glavo skoro popolnoma odrezal. Uprašan zakaj je umoril dekle, ki se je zanj žrtovala, je odgovoril, da zato, ker mu je ugovarjala in očitala zapravljivost. * (Dunaj kot Babel ) Za Gradcem je prišel zdaj Dunaj na vrsto. Neka ženska je nekemu podpolkovniku prodala mlado nedolžno dekle za bOO gld. Sodišče je začelo postopati proti tisti ženski in proti dekletu — podpolkovnika pa pustilo v miru. Lam je policija zaprla zakonsko dvojico Tusche, v katere stanovanji so se shajali lahkoživi i iz najodlionejših krogov s šolaricami. Dasi je policija nekega majorja in nekega zdravnika takrat ujela in Hagranti, se vendar ni stvar sodno dognala, nego se je šele zdaj ko sta dotični major in dotični zdravnik srečno pete odnesla, zopet začela preiskava. Ali se je čuditi, da so vsi DSpopač-ni dunajski krogi razburjeni. * (Milijonarjeva hvaležnost) Pred nekaj dnevi je na Dunaji umrl večkratni milijonar Jurij Kellermann, Zapustil je vse svoje imetje neki gospodični Bohmbacher, katera je pri njem služila kot gospodinja in mu stregla v bolezni in celo njej prepustit, ali hoće njegovim sorodnikom kaj dati ali nič. * (Pravda za milijone ) Pri dunajskem dežel em sodišču se bode vršila v kratkem pravda za milijone. Neki konzorcij delničarjev „Landerbauke" toži državo za 10 milijonov s stranskimi pristojbinami. Dotični delničarji so se udeležili grajenja ga-liške transverzalne železnice in mislijo, da so za 10 milijonov oškodovnni, ker sa je železnica po-državda. Tožba se je bila uložila ravno pred tremi leti in se je finančni proktiraturi bilo dovolilo tri leta časa za ugovarjanja. Tožba obsega v rokopisih 1000 pol in kacih 200 tiskanih pol. Darila i Mestnemu m a g i s t r a t u 1 j u b 1 j a n s k e m u došla so za one, ki so bili po potresu prizadeti, še sledeča darila: Okresna založna v Unhostu 103 gld., gospod Fran Kollmann, trgovec v Ljubljani, zbirko 75 gld. 50 kr, h kateri so prispevali: tvrdka Ohine & comp. na Dunaju 25 gld., tvrdka llerb & Schvvab na Dunaju 10 gld., tvrdka J. Alker v Gradcu 10 gld., tvrdka J. Bluth v Iserlohnu 10 gld., tvrdka bratje K ran t v H ajdi 10 gld., tvrdka S. A. Gerbing v Bo-denbachu 5 gld. 50. kr. in tvrdka Maks Reitlenstein 5 gld.; zbirka neimenovanih 18 gld. 75 kr.; gosp. Juri pl. Katargi v Černovicah zbirko 3 gld. 90 kr.; županstvo Olšanv na Moiavskem 3 gld. ; gospod J. Bellagh V Budapešti 2 gld.; županstvo St. Gilgen zbirko 1 gld. 95 kr. Uredništvu našega lista je postal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Peter Novak, gostilničar v Slov. Bistrici 32 kron, s katerimi so se odkupih novoletnih čestitk nastopni gospodje: Ant. Ilajšek, J. Bchasoh, Rostislav Kocelj, Ferdo Kunej, E. Terstenjak, Kadojca Vivod, D. Le* mež, vsak po 2 kroni; gg. ■ Iv. Potočnik, Mir. Ple-terinik, Iv. Delian, F. Bratuša, T. Kamiek, Iv. Smeh, Ivan Kampl, J. Novak, Sr. Lorber, Š. Vo-denlk, J Brinar, Fr. Orač, Fr. Presinger, Piner, U-mer, M. Lešnik, P. Novak in Jos. Kač, vsak po 1 krono. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! (Op. uredn. Nekatera imena so bila nerazločno pisana.) Književnost. — „Ljubljanski Zvon* nadaljnjo na platni nicah : Storili smo na tem mestu trdni sklep, bra niti čez prag suhemu Btrokovnjaštvu v podobi suhoparnih razprav. S tem pa nikakor ne mislimo pretrgati mnogobrojnih krepkih vezi, ki so vedno vezale nufi liet s znanetvom in vedo, slasti kolikor sta v dotiki s slovensko in slovansko prosvetd. Profesor Jagć se je nekoč izjavil o „Ljubljanskem Zvonu1*, da se le ta v znanstvenem pogledu odlikuje mimo drugih južnoslovanskih listov jednake smeri. Nas mora biti skrb, da ostane „Z^ontt na tem dobrem glasu. Laskava sodba Jagič-sva pa se gotovo ni nanašala na samostojne, izvirne znan* stvene razprave Zvonove, nego na izborna njegova književna poročila, temeljite njegove ocene slovstvenih in umetniških del in jedrnati njegov „listek". Saj je pa tudi res mej Zvonovim občinstvom mnogo tacih, ki pri posameznih številkah, brž ko izidejo, pregledajo naj p reje „ listek", hraneč si drugo be-rivo, zlasti spise, ki se nadaljujejo skozi več številk, za pozneje skupno, nepretrgano čitanje. In sedanji urednik, ki, žal, ni sam beletrist, želi in se nadeja ravno s tem tuđi koristiti BZvonuu, da svoje skromne kritikovalne in stilistične sile posvečuje „listku". Poleg beletristike bo „Zvona posebno pozornost obračal pesniškemu delu. Z priznanim velikanskim napredkom našim v liriki in epiki v zadnjih desetletjih je „Zvon", i dunajski i ljubljanski, v najtesnejši zvezi, in te svoje tradicijonelne važnosti in odločnosti v razvoju našega pesništva se „Zvon" tudi v bodočo ne misli okaniti. Ta naša samozavestna zaupljivost se opira na bogato zalogo pesmi, ki jo hranimo v uredniški miznici iu pa na celo vrsto vrlih sodelavcevpesnikov. Na tem mestu pa si ne moremo kaj, da se ne bi globoko iu hvaležno poklonili v svojem in gotovo tudi svojih naročnikov imenu dičnemu našemu Aškercu, ne samo zategadelj, ker nam kot neuinahljiv, neustraš-Ijiv in neumoren pristaš daje na razpolaganje svoje klasične poezijo, ampak tudi zategadelj, ker je na našo prošnjo drage volje prevzel pregledovanje pesniškega gradiva, „Zvonu" dohajajočega. Že ime slavnega pesnika je poetom sotrudnikom dovoljno poroštvo, da se z mirnim srcem in z zaupanjem pokore njega vsekdar trezni in utemeljeni, četudi morda strogi sodbi. Rivno mladim pesnikom začetnikom, ki tako radi pošiljajo prve plodove sramežljive svoje muze Zvonovemu uredništvu v porabo ali vsaj v oceno, ravno njim nekoliko rezkosti prav nič ne škodi; boljša prva zamera, kakor zadnja. Iz dosedanjih „ listnic" pa so že lahko raz videli, da blagi pesnik-kritik poleg vse pravične strogosti nikakor ne misli o njih pesniških izdelkih, četudi morda okornih prvencih, norce briti, kakor je bila nekdaj v tem listu navada. — „Kmetovalec" ima v št. 24. naslednjo vsebino: Sadno drevje na domačem vrtu; Gnoj na polju; Kako ravnati z vinom koj po vožnji; O reviziji zemljiškodavčnpga katastra; l& podružnic; Vprašanja in odgovori; Urande vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Poreč 8. jauuvarja. Namestnik Rinal-d i n i je dospel sem in ostane tu, dokler bode zboroval dež. zbor. Vlada je namestnika dala jako obsežno pooblastilo. Vse vladne predloge se bodo dež. zboru predložile v italijanskem in v hrvatskem jeziku. Italijanski poslanci pripovedujejo javno, da uprizore velikansko demonstracijo, ako bi namestnik Rinaldini ali vlado zastopajoči okrajni glavar Fabiani ogovorila dež. zbor tudi v hrvatskem jeziku. Tudi pripovedujejo, da predlože resolucijo, s katero se italijanščina proglaša kot jedini opravilni jezik dež. zbora. Ako obvelja ta predlog, izstopijo slovenski in hrvatski poslanci iz dež. zbora. Dunaj 8. januvarja. Iz najzanesljivejšega vira čujem, da je namestnik Rinaldini pooblaščen takoj razpustiti deželni zbor isterski, ako bi laška večina razglasila italijanščino kotjedi ni opravilni jezik dež. zbora. Dunaj 8. januvarja. Uradni list prijavlja cesarski patent, kateri določa, da se na dan 11. t. m. sklicani dalmatinski dež. zbor zaradi Klaićeve smrti snide šele dne 23. t. m. Dunaj 8. januvarja. Uradni list prijavlja naredbo glede začasne uredbe trgovine z melji vi. Varščino za carino bo odslej polagati v gotovini. Za reeksport se je rok od jednega leta znižal na šest mesecev. Za vsakih 100 klg izvo/enega meljiva se povrne na 10 0 klg odpadajoči znesek od plačaue carine. Praga 8. januvarja. Veleposestniki so predložili v zakonski načrt glede obligatornega pouka drugega dež. jezika na vseh realkah in resolucijo naj vlada taisto ukrene za gimnazije. London 8. januvarja, Primerili so ne krvavi izgredi zoper nemške delavce in trgovce, Več oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih, Narodno-gospodarsKe stvari. — 1 onudbeni razpis kr. srbskega drž. monopolnega upravništva v Belemgradu. Vodstvo srbskih državnih monopolov potrebuje za tobačno tovarno za I. 18.M> različnega železnega, špecerijskega in papirnatega blaga, dalje deske različne kakovosti iu kolikosti, kar si misli kupiti potom ponudbene licitacije. Vzorci omenjenih predmetov so nahajajo v ekonomijskem oddelku vodstva državnih monopolov, kjer se jih lahko ogleda. Ponudbe, ki morajo imeti natančna določila cen in kolek 10 dinarjev, vposlati je vodstvu za železno blago do 20. januvarja 1896, za špecerijsko blago do 24. jan. 189G. 1., za papirnato blago do 27. jan. 1896. 1. in za deske do 1. febr. 1896. 1. Ponudbeni razglas se lahko pogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Zalivala. Hr\ntako-slovensko veterinarsko društvo „Tonmlav" Šteje si v največjo dolžnost, da so tem potom najnljudneje in najtopleje zahvaljnm vsem slavnim slovenskim in hrvatskim uroilnifitvom, katera so bila tako dobrohotna tur mu brcplaftno pošiljala svoje cenjeno liste in časnike, konečuo se najsrćneje priporoča i daljni naklonjenosti. Na Dunaju, dne 1. januvarja 1«1*6. Za odbor: Fr. l»«»ilnialn»kyf l»lrcliaty, t. 6. predsednik. t. 6. tajnik. Iz iirailiicur«* Bista. I«« rsl Iali ekMeknllvue draibet Matije Ž loparja zemljišču v Vido.šieah, cenjeno L150 gld., (ponovljeno) dno 10 januvarja v MetbUi. Valentina &t u m bsrga rj a zemljišče v Kuteževum, (v drugič) dne 10. januvarja v Ilirski Uistrici. Francu Loža rja posestvo v Uakitniei, cenjeno 1869 pld., dnu 10. januvaria in 10 februvarja v Ribnici. Turen So tiar posestvo v Iladečali, cenjeno 895 gld«, 8 gld , oba dnu 11. januvarja iu 12. fehruvarja v Ljubljani. Matije F a n j a n a posestvo v Uozalnicah, cenjeno 18HU gld, dnć 11. februvarja v Metliki. Jožeia Aleša posestvo v Selu, cenjeno 1841 gld., dnu 11. januvarja in lf>. februvarja na Brdu. IjOtrriJiM* srečke 4. januvarja. V Trstu: 82, 23. 66, 20, 15. V Lincu: 67, 68, 41, 54, 52. Tujci. 7. januvarja. Pri Klonu t Gradcr, Sii-hel z Dunaja. — Mandb-r iz Trst«. — Fischst iz Budimpešta. — Havar U Velike KaniŽe. Ancij iz Trata. — Maly u Tržiča. Pri l.lojtiii: Cvenkel iz Trliiža. — SustcrSič iz Toplic — Šare iz Planine. -- Ogrizek iz Rogatca. — Granda iz Kranja. — KoSav iz Radoinlja. — Rajar iz Trebnjega — Doganotz ti Velikih Lafift. Pri i«i>u«m kolodvoru i Plevčak s Ponikve. Pri iiiMiiiskini Hvoru: Sigel iz Gradca. — To-desehi iz Trata. — Pravisaui z Vidina. — Krehan z Gline. tJiBirll so v I^jllbljaill: 7 januvarja: Jožefa Slanovc. krojačeva hči, 4 leta, Krakovske ulice Št. 17, davica. — Elizabeta Robič, davkar-skega nadzornika vdova, 71 let, Pred Skotijo fit. 8, pljučna tuberkuloza. Meteorologično poročilo •c Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v ram. v 24 urah 7. 9. zvečer 743 3 —1-7PC sr. jvzh. del. obl. 8. 7. zjutraj 741L) „ Avstrijska zlata renta....... 121 „ 90 „ Avstrijska kronska renta 4" ,..... 91» , ii() , Ogerska zlata renta 4°/0....... 121 „ Hf> „ Ogerbka kronska runta 4"/„..... 98 „ 9fi , Avstro-ogerske bančne delnice .... 1004 p —■ „ Kreditne delnice......... 859 „ 'J."» , London vista........... 121 f 45 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark , , bi) „ 3f> „ 20 mnrk............ 11 , 8:*> . 20 frank-.v........... 9 B •>!«.', „ Italijanski bankovci........ 44 „ lf> , C. kr. cekini........... f> , TO „ Dne 7. januvarja 1896. 4°/0 državne 6rečke iz 1. 1854 po 850 gld. 144 gld. — kr. Državne srečke iz I. 18<54 po 100 gld.. . 191 „ — , Dunava r.g. srečke 5°/0 po 100 gld. 127 „ — t Zemlj. obč. avstr. 4''a°;0 zlati zast. Usti 12'> „ — n Kreditne srečke po JOO gld...... 197 , — „ Ljubljanske srečke......... 89 „ — , Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 , — . Akcije anelo-avstr. banke po 800 gld. . li)2 „ — , Trauiway-dru»t. velj. 170 gld. a. v. . . . 482 „ — . Papirnati rubelj......... 1 r 2S1 ( „ Dobrega prodajalca vzprejmem v trgovino z raznim blagom gospoda Mitvojit Jmka v 1'tMlgranlu (Istra). Znanju tujih jezikuv se ne zahteva. Ponudbe do 15. Jhiiiii ar)a. (1716—8) J"osip T7"oil2:, poslovodja. Želodčne kapljice Te kapljica .n> isld pro-spefint' (provsrocnje.to sia-tt do jula. raMtvarjajo »liz, 8i> pomiritve in olujiujooe, ustavljaj«* krč in krepćajo lelodec ; rabijo pri napenjanji m zapooeuoatl. preobloženem želodol z Jedili m pijačami i. t d. Steklenica z rabllnim navodom velja 20 kr., tucat 2 gld., 3 taoate samo 4 g\A. 80 kr. Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani, (17&0.1) Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. i ♦ T ♦ ♦ C.ir. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda v-sli»-vrn«ffA oi L. okto"bra 1895. JPftitopno omoDjeui prlhajalnl In oahajalnl oajI onUsnl to * ttr*4tr*JvJ2nrp0kau% tintu. Odhod lo. LJubljane (Jot. kol.) .'»» IU uri S •<■»«-* po -t-.-i-i oaabnl ritk t TrbtA, Poutabel, RelJ»k, Oo- Iot*o, Kruuoaafoit«, IJubno, oh Holjtiml t Aaitieo, liolil, Umun-lon, 8oln*ffr«d, Htejrr, Liao, Btirtejavloa, P!««uj, Marijine Heb, Karlove »*r«, franjove vare, rr:»«o, (jlpako, DunnJ -1» Amalotten. '''■ t). **fi lO mjutntl tneianl vlek v KoooTje, Noto meeto. Cfo T. mri tO mio, Bolnograila, I.lma, Htojra, Pari*«, Ooueve, '' :r i, Tiregenca, Iuotnoata, /.o U a na Joa«m, liend-Oaataina, Idobna, Oilovca, Puntabla, Trbiaa l.y> ¥. uri SV mir*. j.-.f...nt.f«<' motani vlak I- Kodavja, Novega moata, «.J0 4. uri ml». icfKi/urtui- m»bnl vlak a Dunaja, L Jnbi.a, rielrthala, ri?l|*ka, Oolovoa, ITranaenafeate, Puntabla, Trbiaa Oft V. uri V*, i-t r» «.••••• ' r metani via Koćevji., Novoga Meita. Ob V. u*-i 4 mir*. rw«r otohnl vlak ■ |>roWo An"*tnttena In LrfnbDega, Huljaka, Celovca, Puntabla, Trbia*. Odhod 1% lajabljane ;dr\ kol..' Ob 7 ui< r-S mtM rjutrn) v KatnnJk. r 9. a a pOftOluituv a » , (J. . SO mv+črr . . Prihod v Itjablja-nu (drž. kol.). IM a **ri n» *uir%. rju.tr<• J Na najnovejši in najboljši nafiu ^ ♦ umetne (1604—16) J j zobe in zobovja: ustavlja brez vsakih bolečin t> ; opravlja pl«>tnb«>-iMiifta ||| CM aoltut' ttptTMrIJ«*« — Odst ranjuje koI>ii«> iioiti im' t. usmrtenjon živca zobozdravnik A. Paichel poli'j: či'vljartk* j^a nioslu, v Kiihltrjevi hiSi, I. nadstr. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč). Mini|'o pnsknitno »'/«"»t»iit«> in okrt>|»4'eanlii<» »n-ilnito po leftkili mi-l»orili. ■ r i« f I It jf/.itlt itd. — Najbolje so je ohnesrl pri vseh vnanjih boleznih, kakor: prollnu« n t liuiliruiiii «ktrpii«'ii|tt, *.\it |u in pni SJSJSIOSI i« /i I itd. «Vh.i stvkienici i .«//*/. * » A»-. Karola "Wolf-a redilni prašek za živino. PreskuSiMi pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konJHi, «•«!< It, ovralt, |>i<-<,l«-ili itd, če ia« «■<- j«> |eHli9 če «lul»«» pra'lti«« l Jhjo, izvrstno vi.rovalno siv« I si v« > proti kutnim liolt'/.ttint. Cmnn tmviUm *•» (IM4—88) JŽOSSP rrenicvanc. "^8»» — Mnogobrojna pismena priznanja. lpol»ii>t att- v tanki Irkami, (alavun aniona pri |r«liitrni i/.«!«■ I «>\oi «■ l j u 3C T7^7"olf-UL, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Pazi naj bo na varstveno znamko — ItaspoMll|a tte vsak tlaii po pošti. !! Plinova žarna luč!! llsojam p. n. plinovim Irošiltrm naznanjati, da srni prevzel jedino prodajo plinove žarne luči spediterskega društva Lttwinger in dr. v Trstu. Nndalje eem prevzel V sam opro daj o svetilnice, ki same proizvajajo plin za žarno luč. Z*&%T Z lamo lučjo, kat«ro jaz prodajam, se znatno plina prihrani ir doaeie s.- ikoro dvojna svetloba, kakor z Auer-jevimi svetllnicami, in je znatno cenej a, kar dajo upanje, da bodo nledila mnogobrojna nannila. Z vclcspostovanjem Andrej ZDruLS^OTrič Ij ubijana, G-lavni trg št. 10. (1461—14) Domača tvrdka! Domača tvrdka! IVAN ZAROTNIK 1 tesarski mojster in zapriseženi izvedenec c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, Nove ulice št. 5 se priporoča v vsa tesarska stavbinska dela. — Cene so povsem trpežnemu delu primerno nizke. (1474-17) Z naj razno vrstnejšimi, štirikrat na dan svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v i in pekovski obrt spadajoč.iii)i izdelki postreza točno tvrdka tj a* is o 1b Salasaik Stari trs si. (lTtorj Tu je dobiti vsak dan dom.ačo potvico, vseh. -vrst ler-o.li. na. T7-a.gro, r±erx ltr-u.li. In prepečeaec ("\7"£x.riille-!3'wioToa.c3c>. Ljubljana, Židovsku ulici* št 4. Velika zaloga obuval (l728> lastnega itdotkft za dame, gospodo in otroke jo vedno na Izbero. Vsakerflna naročila izvršujejo no toćno in po lliskl ceni. V ne mere se shranjujejo in zttziittiueiiuiejo. Pri /.nnanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. MIHI Kavarna I. Lekan i („Pri Virantu") Q na Sv*. Jalrc"ba trgru.. [j Podplsanec se priporočani si. občin- n stvu za obilen obisk moje kavarne tCT Jj RSgotavljam dobrC pijače ter točno po- |l strežbo. y velespostovulijem jI I vini Lelooi, Q (172t'i kavarnar J. Kunčič naznanja gg. gostilničarjem in p. n. občinstvu, da se jo |>t*«»*»*t» 111 s svojo izdelovalnico soda-vode v lastno hiso v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 49 ter se priporoča za daljna naročita z npomnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji jJSjr~ v l~.oM<;*tli "V*y rabi vodo iz toko- (lT.'(i) čega studenca nad cesto pri Bledu. Zunanja naročila se točno izvrsš. 6IH«IIIIHIillllll Prej Alhort Pnhido Prej \i M. Uoak MlUCll nUUiUd M. Uoak S: v Ljubljani, Rožne ulice št 3 j izvršuje po najnižjih cenah I sobna slikarska dela i f) Prej Zor Prej Zor Alojzij Erjavec j! « J. 2 4 (1788) čevljarski mojster $ v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 § priporoča se prečast. duhovščini in slav, ./ občinstvu za ednino naročrvanje r-tzno-' Vrstnih obu vil I. katera izvršuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja ,S od najfinejše do najpriprostojse oblike. iMero so inranjnjeio. Vnanjim naročilom i'i naj se hlagoTnljnn prideue vzorce. ...... ...... B -t- t~j-.t-j-t-.t- r-.t- r-.t-.t-.t- t— t— r-.r----t-j- j*-,r-r-,m—.r-r-.i-.r-t* l-"**'tmr,im.imX4 %*tlet% J- Slavko Gartner «f£?ea v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici se priporoča ^ za naročevanje različnih vrst oblek (17J."I) zagotavljaje točno izvržbo. Različne uioice in blago ima na razpolago in uzorce dostavlja tudi na Mh te vanje na dom. — Ker isce le mali dobiček pri nizkih cenah, se nadeja, da mu bodo ohihi naročila omogočila, vsem zahtevam 66. naročnikov ustrezati. + ♦ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + * puškar v Ljubljani, ]j likibiran iiliff »i. (► trsa B £j priporočil svojo veliko satogo erjija za »J * 5X lov in osebne varnost, streljiva in potreti- 3.C * :čin za lovce. Specijaliteta v ekspresnih J; jj puškah in ptičaricah, ki jih sam izdelujem. H Popravki se izvrAujejo v noj W% «> w. * ...... n , •» 0 % . w , , H lelavnui. vj Fr rffl!v.pH' H Tapetniška kupčija i.) niki 11• ni, At'leiitturiEOV« litico 1. samo stane prt meni fin motlror itn pero .ih (FooVr- iii r* I rti 11.*') is najboljšega hla^a solidno um rojen. Ne zamenjajte mojih kot. najboljši znanih ino-drocev z onimi, kot jih tukajšnji mizarji neporalnoma izvršene ponujajo, /.turni«-«- od 17—.'10 «ld.', divani, otomani, garniture in vsa tapetniška dela (l?8S) po najnižji ceni. Največja zaloga ' elegantnih in f močnih V * V>;» »iL* otročjih vozičkov od t» gld, naprej OffBI do gld. t ■f f . vsakem slogu in ima tudi na blago- Ivoljni ogled veliko zbirko najnovejših . vzorcev. — Dola na dtltti se vzprejemajo J Iob vsakem času. — Naročajo se dela j' lahko tudi pismenim potom. (I7H1) j l Brata Sborl 5 ^ LjiiMJHua, KraiićiškaiHkc ulice 4. } 9 Pleskarska mojstra c. kr. državne in ff r o< kr. priv. južne železuice. ^» r Slikarja napisov, *j j: itavhinoksv in pohištvena pleskarja, k J Tovarna za oljnate barvo, lak '„ f in pokost. (.1734) % r Zaloga oriulMiiliieua ltwrlM»ll»e)a. J * Maščoba za konjska kopita in usnje. X Mehanik (173T) Ivan Škerl Opekarska cesta št, 16 v Ljubljani i*«li'liij«r In i»o|iri«vljii nI vnltii* wti-»^i«> iti vol-l>«»tlt,» ter se priporoča p. n. občinstvu za izvrSevfinje v njegovo stroko »padajočih del in popravkov po najuižjdi cenah. Vnanja na rotila Ne točno izvrsuj.'ju. r ^ Ljubljana. Cratllsce st 8, Igrlsim ulicest. 3 ^ ^ priporočata p. n. čH«t. občinitvu ivojo ^ ^ Vil.ko lalogo vsahovrstnih ^ 41 pečij in glinastih snovij ^ ^ kakor tudi x 4 štedilnikov £ ^ in vneli v to stroko ipadajočih del po ^ nizkih cenah. f 1788) V 4r wv -v (1' Ljubljana, Bliinujsliii cettfl *<• C5». Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. HENRIK KENDA v LJubljani. Na) boqptejša zaloga za šivilje. L.___d (1740) r KNIOIMIIIOIIOliOlIMIlilOllOilOIIOIM^ % 1 oiiinuiii it« :i i c pripofOČa p. n. občinstvu, zlasti gg po- 3 ^ sestiukoin konj m VOSOV, svojo 3 |k»Tašk» obrt 3 J j i'.illuje vsa v to stroko spadajoča dola. * poMbnopriporočagg bilain poaeatnikona ^ ir vexi xa stavbe | c ter jamči ta dobro delo m točno potrttbo. 5 Anton i^r^^^l«:^!^ Sv, Petra c&sta št. 16 Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, liepremočljivili havelokov itd. G^. T6iinies v L,nhljani. Tovarna za strojo, ielezo ln bovlno-ilvnloa. ir.iehi.lv kut pwbeoeii \ »t vrsto strojev za lotoroznioo lu žage. 117-14 I !.■«/ .i>.(. NH |H|H» ni oakrliuj« |inriiMrii||. hi UitlU- M ii;ijlii.lifci ti.»Uvi, •lubajno llirlilur in »"•llIH l...|. NI, <>l»l«*l€«* po iti«»i*l se po nainovejfiih uzorcih in po najnižjih cenah solidno (17«) in najh;treje ilgotoiIjajo. ANTON KOŠIR Husro 11x1 i, i.-. •*S3 trgovina s suknenim, platnenim in manufakti 1 ^)ltl>l |1« M I. HUofijo sil. ti. I llln„,||. ,|., l.-ln |N|7. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Ljubljana. Turjaikt tr* It. 7 n Oospodake ulloo (Knei|l 11747) đvoreo). ii t niTai i jj'ifciii iiMni i i X_ij-u.lol3a.xiei., Stćxrl trg: šts-v. X. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ho tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji roaabno pa priporočam hvojo izvrstne Nlmuo-ri'/iiloi' in mhifUiifcr« katere se dolivajo vzlio ii]ili izliomoHti t-eno. (174S) _Oontkl zaatonj ln pofttnlno prosto. i * % v LJubljani, v Kolodvorskih uli- t ♦ oab št. 39, poleg Jut. kolodvora | J |«*riiit>iii>V »t* B^^^^^^^^^^^SbH ^ Nlr»|..... |«'r- f^S^;W^i^T^^lB * ♦ iiiciiti/ti hI * ulj ^^^^-'nV'^^^Ojjf^p ♦ ♦ jjaaF"* Kovčaki ,,en groos" gg. trgovcem J J po najnižjih toTaralških oenah. (I7t3»l Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo 1748 Poljanski nasip št. 8 (Rekton Uit) pripor A a kvojo hognto zalogo štedilnih. ognjišč ii »* j i*ii pi unIi- (nI It. kakor tudi uiijll urJHlIi. /, žolto medjo ali mesingom motitirunih za obkladu s pernicami ali kaliliimi INtprtii IJhii|h Itil« «» lu pu I. Vnanja naročila se hitro izvrsč. Je* I<£ v*\ liifir i'; Ljubljana tn49 Dunajska cesta št. 5. 8 IlđajataJj In odgovorni urednik: Joaip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne", 1 14 ^9668449