NAŠI
KLICAJI
Mislimo po novem - delamo po starem
Ko govorimo o uresničevanju sklepov in stališč 10. kongresa ZKJ, o spodbuja-nju samoupravljanja ter uveljavljanju ustavnih dopolnil se moramo dotakniti tudi vprašanja boljšega izkoriščanja časa. Menim, da je tudi to eno od pomembriih vprašanj, ki jih moramo reševati.
Glavna značilnost mnogih naših se-stankov je pretirana splošnost, nekonkret-nost. Preveč je referatov, koreferatov, premalo pa konkretnih vprašanj in pred-logov, ki bi jih sedaj, po 10. kongresu, pravzaprav morali slišati. Treba je videti, kdo mora kaj narediti in kako. Če tega ni storil, zakaj ni; če pa je, kako je opra-vil nalogo...
Najpomembneje je, da se osvobodimo stare prakse. Zahtevati je treba od ljudi, da sami predlagajo. Sem pristaš krajših referatov in daljše razprave. Tako se bolje vidi, kaj ljudje želijo — podobno velja tu-di za delegacije, ki smo jih izbrali, pa še vedno niso našle svojega pravega mesta in vloge. Mislimo po novem, delamo pa po starem ...
Sem proti sestankom med delovnim časom, razen v izjemnih primerih. človek se neprijetno počuti, če mora predpostav-ljenega prositi za dovoljenje za izhod, ko ve, da pušča delo neopravljeno. To ga te-daj moti — ni skoncentriran na dogaja-nje na sestanku, odtrgan pa je tudi od delovnega mesta, ki ga čaka.
Na sestankih mora priti do svobodne-ga oblikovanja in izmenjave mnenj. Odlo-čitev, sprejeta na sestanku, ne sme biti vsiljena večini — ne z avtoriteto, ne kako drugače. Ljudje se še vedno bojijo naspro-tovati nekim stališčem, za katera sicer menijo, da so nepravilna. Menim, da bi moral sleherni sestanek potekati v ozračju neformalnosti, neprisiljenosti in sprošče-nosti. Nihče ne sme imeti občutka, da se bo osmešil ali da bo imel neprijetno-sti, če bo povedal svoje mnenje. Poseb-no važna je pri tem vloga tistih, ki pri-pravljajo sestanek — morajo ga voditi, ne pa tudi gospodariti na njem!
Nikola Batak VK strojni ključavničar