Po^otovinfna Uto LXII. $tw. 141 V UuHlonl, v ponetelleb 24. lunllo 19Z9. Ceno Din 1. Izhaja vsak dan popoldnc, Izvzemšl nedeljc In praznike. — Inscratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2L50, veCJ! Inserati petit vrsto Din 4—w Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopbl se oe mčaja. — NaJc teielonske {terUkc to: 3122, 3123, 3124, 3125 (n 3126. Visoki poseti na Bledu Prihod rumunskR kraljice matere na Bled - Pred rojstvom novega kraljevića - Kralj priđe na Bled koncem tettoa - Amnestija političnih zločincev — Bled, 24. junija. Za iutri se pri-čakuje na Bledu prihod rutnunske kraljice Marije in princezinje Ileane, ki bosta ostali tu dalje časa. Ruinunitska taraltjica mat: želi naimreč osebno pri-sotstivovati svecanosrtiim ob prilici ra-đositeiega dogod'ka v kraljevi družim, ki se pričakiuije v prvih direh meseca ju'lija. Ni izmučeno, da bo ruaiiunisika kratica pozmeje ob;s(kala LjubUano in druge kiraje v Sloveniji. Za konec te dm a se pričakuje na Bledu tuđi prihod našega kralja Aleksandra, kar se sMepa iz dejstva, da brvafa na Bledu že amerišlkii poslanik Priinjce in aiitsrleSki poslamfiik Kenard, do čim je za prihodsnje <±ni napovedajn prihod ostalih diplomatskih zastopnd- k-o-v na našem dvoru. Znano je nam-reč, da po običajih diplomatske kurtoazije ipozerr^fki poslamik: ne bivajo dalcč od kralja, pri katerem so akreditirani. Kakor se oiajc, bo povodom radost ne ga dogodi a objavljena obširna amnestija, v prvi vrsti političnih zločince v. Krst tre-tjega kralievega otroka se bo istotako izvršil na Bledu ter bo njego-v krstoi bo-ter zopet angleški krati. Zastopal ga bo pri tem sveča-nem cimu njegov sin vojvoda Yorš>k":, ki bo dosipel v ta nameti na Bled. Nadalje se doznava, da bo prišel . za dattje časa na Bled in sćcer meseca I julija tud: predsednik vlade general Živkov-ć, za ka4erega je že pripravljena vila »Manfc-cč« v blizini blejske pošte. Kakor kažejo vsa znamenja, bo meseca joi'f-ja postalo r*a Bledu, kjer je že sedaj zelo mnogo gostov, iz redno živahno, ker ne bo zbrana tu samo vsa kraljeva rodbina, temveč tuđi ve-čiiinoma vsi Inozemsk: diplo-inati v naši državi, katere pozornost je že sedaj osredoto-č&na zaradi pričakovane-ga radostmega dogcdlka v kraljevi družiti: na Bled. Tu se tuđi širijo govorice, da bo tretji kraljevski ofcro-k dobil pri krstu ime, običajno med Slovenci, kar se sprejema s spCošnim zadovoljstvom. Delo in stanje Državne obrtne banke Vplačane je že nad polovico del niske glavnice. — Stanje kre-ditov 31. maja t. 1. okrog 80 mi lijo nov, stanje vlog 19 milijonov Beograd, 24. junija. Jutri se bo vršila plenarna seja upravnega od'bora Državne obrtne banke. Iz poročila, ki ga je sestavil za to sejo direktor banke dr. Dragić, po« snemamo med drugim: V naši državi je bilo v prvih petih me* secih letošnjega leta 505 konkurzov (lani v istem času 441). Od tega odpade na Srbijo in Crno goro 417 (lani 314), na Hrvatsko in Slavonijo 35 (lani 45), na Slovenijo in Dalmacijo 23 (45), na Bosno in Hercego* vino 4 (5) in na Vojvodino 26 (32). Med 417 konkurzi v Srbiji in Crni gori je bilo 121 obrt niskih. Mnogi znaki govore za to, da se priblL* žujemo koncu gospodarske krize. Rešitev reparacijskega vprašanja bo imela tuđi za naše gospodarsko življenje ugodne posle* diče. i Do 31. maja 1929 je bilo vplačanih 41 mi* | lijonov 767.665.50 Din bančne glavnice. Dr= žava je plaćala 12 milijonov, ostalo pa del* ničarjL Skupno je do sedaj vplačanih 55, 70 % glavnice. Od 1. januarja do 31. maja 1929 je bilo zahtevano pri centrali 2252 kreditov v skupnem znesku okrog 40 milijonov. Odo* breno je bilo 1915 posojil v znesku 23 mi* lijonov. Pri glavni podružnici v Zagrebu je bilo odobreno 526 posojil v znesku 6,5 mi* lijonov. Celokirpni plasma Državne obrtne banke je znašal 31. maja 1929 65,7 milijo* nov cftnarjev, pri glavni podružnici v Za* grebu pa 13,9 tnilijona dinarjev. Narodna banka je povišala obrtni banki reeskontni lfredit od 17 na 25 milijonov. Vlog je imela 31. maja t. 1. centrala 15.4 milijoma, zagrebška glavna podružnica pa 4 milijone, skupaj torej 19.4 napram 16.5 milijona dne 31. decembra 1928. Uvedba fašističnega režima v Litvi Organizacija litovskih nacijonalistov po fašistovskem zgledu. Valdemaras prosi Anglijo pomoći proti Poljakom* —Kovno, 24. junija. Na kongresu litov-ske nacijonalistične stranke je bila soglas-no sprejeta resolucija, s katero se naroča vodstvu stranke eimprejšnja sestava na-rodnega sveta, ki bo organiziran po zgledu italijanskega fašističnega sveta. Resolucija zahteva popolno pofašistenje litovske narodne stranke. Sestava narodnega sveta mora biti izvršena do 1. julija in bodo za njegove člane imenovani tuid vsi dosedanji litovski ministri in državni podtajniku Predsedstvo narodnega sveta bo prevzel Valdemaras. V vrstan litovske nacijonalistične stran- Boji v Afganistanu Obcuten poraz Habibulaha. — Amanulah odpotoval v Italijo. London, 24: junija. >Daily Maih javlja \% Lahore, da je general Nadir Kan občutno porawl emirja Hamibulaha. 1500 mož čet Habibulaha je bilo ubitihf 500 pa ujetih. Emir je nato odposlal evojega odposlaaca, ki naj bi pričel mirovna pogajanja. Brez-žična postaja v Kabulu od srede ne deluje. Rim, 24 junija. Bivši afganistanski kralj Amanulah se je vkrcal v Bombaju za pot v Italijo. K ilovesu se je zbralo več njegovih bivših ministrov in pristašev, ki ?o pv>-begnili iz Afganistana. Amanulah si bo v Italiji kupil vilo in posestvo, ker namerava trajno oetati v Evropi. Od vsega premože-nja si je pri begu iz Afganistana rešil 150 milijonov dinarjev. Proslava obnovitve Verduna Značilna govora Doumergueia in Poincareja. — Francija si želi miru, ki je mogoč le ob spoštovanju mednarodnih pogob. Verdun, 24. junija. Včeraj je mesto Ver-dun na sloveeen način proslavilo svojo obnovo Proslavi so prisostvovali predsednik. republike Doumergue, min. predsednik Prvinrare ter drugi člani vlade, visoki /a-f-topniki civilnih in vojaških oblasti ter mno^oMovilno prebivalstvo. N'a proslavi ^e iniel min. predsednik Poincarć govorffr katerem je nagla^al, da so Lorenri, ki so pretrpeli vse strahote vojne, navdušpni priguši miru. Imeti pa hoče-jo soliden in trajan mir, ki je mogoč le le-daj, ako se spoJtujejo medna rodne pogoJbe in plačajo dolžne reparacije. Le v tem prt-meru bo prebivalstvo lahko zadovoljno ter delalo predvsem za mir in splošno slogo. Predsednik Doumergue je v svojem govoru izraza 1 o-bčudovanje nad obnovo mufe-niškega mesta in velikimi prizadevanji. Ja se rekonstruira Verdun, ki je bil deeetkrat porueen, pa je vedno na novo vstal iz svojih rarvalJn. Potrebno je, da žive Francija, Ev- ropa in \>?6 svet v miru in da napredujejo, kar je samo mogoče v čisti atmosferi miru. Potrebno je razumevanje vsega sveta, da so Francozi naj več pretrpeli v vojni in da zato ined vsemi narodi najbolj hrepene po ini ni, ki se more zagotoviti le s spoštovanjem mednarodnih pogodb. Sedaj, ko je mir do-sežen, je potrebno neprestano delo, so p>-trebna dobro premišljena dejanja in ena-ka volja pri vseh narodih, istocasno pa je treba stopnjema preosnovati mieelnost, po-dedovano v stoletjih, ko je vojna pred«tav-jala z:idnje pravo. Fašisticne slavnosti na Reki Reka, 24. junija. Danes je priplula sein-kaj eskadra italijanske vojne mornarice, ki ostane tu do 1. julija ter bo sodelovala pri sveeanostih ob priliki prihoda tajnika fašisticne stranke Turattija na Reko. Turatti bo prižel na Reko 30. t. m. Obrtnfki za osnovanje carin-skega sveta — Beograd, 24. junija. Zveza obnuiških orgamzacij je danes nadaljevala svoj včeraj započeti kongres. Danes je podal da'jše poročilo o carinski politiki tajnik R:rko Dostanić. Po obširni razpravi je bila sprejeta resolucija, ki zahteva osnovanje carin-skega sveta pod predsedstvorn ministra trgovine, v katerem bi bite zastopane gospodarske organizacije in ki naj bi ^odebval pri sestavljanju carinskih tarii. Reso'ucija tuđi zahteva, naj bi bilo vodstvo carinske politike v bodoče poverjeno minisirj trgovine in industrije in "e več finančnemu ministru. Zvezi obrtniških organizacij se naroča, naj izvede akcijo za izpremembo do-sedanje carinske tarife, da bi se čim bolj zaščitila domaća podjetnost. Zatem je s'edil referat o obrtnih šolah, ki ga je podal inspektor trgovinskega ministrstva dr. Lju-biša Olić. Ob koncu kongresa se je izvršila voli te v nove uprave. Šofer in antenski ataše Dubrovnik, 24. junija. Po nalogu ministrstva notranjih del je bil včeraj aretiran predsednik šofenske organizacije v Dubrovniku Bajica. Pred tedni se je bil mudil v Dubrovniku vojaški atale ameri^cega po-slaništva v Beogradu, Dafid, ki je v okolici Dubrovnika nekega dne trčil v avtomo-bil šoferja Bajice. Bajica je zahteval od ameriškega ataše ja naj mu takoj na mestu px>ravna px>vzročeno škodo. Ataše David je pozval šoferja, naj škodo prijavi oblastem m zahteva poravnavo po predpisani poti. Sofer pa o tem ni hotel ničesar slišati in je prisi-lil ameriškega atašeja, da mu je res takoj placal zahtevano vsoto. Ataše ameriškega poslaništva se je v Beogradu pritožil na me-rodajnem meetu, nakar je minifitrstvo notranjih del odredilo preiskavo in aretaeijo neuljudnega šoferja. Prevoz trupla polfskega nadjo-nalnega fitnaka —• Beograd, 24. jimija. E>ne 26. t. m. bo* do peljalt skozi Beograd krsto s truplom poljskega nacijonalnega junaka generala Josipa Bena, znanega iz napoleonskih vojn, ki je bil pokopan v Alepoi v Siriji. Krsto bodo vozili v posebnem salonskem vozu predsednika poljske republike ter v sprem* stvu večjega števila poljskih o-ficirjev. NTa naši meji v Gjevgjeliji jih bo pričakovala deputacija naših oficirjev, ki bo krsto spremljala do scverne meje naše d*ržave. Sorzna poročila. LJUBUANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.844—22.904 (22.874), Berlin 13^65.-13.595 (13.58). Bm* selj 7.9058, Budimpešta 9.93Oi Curih 1094.4 —1097.4 (1095.9), Dimaj 7.9878^8.0178 (8.0028), LotHfcm 275.67—276.47 (276.07), Ncwyork 56^3, Pariz 221.69—223.69 (222.60). Praga 168.23—169.03 (188.63), Trst 297-8«- Efckti: Celjska 170 d.. Ljubljanska kreditna 123 d., Prašitediona 850 d.. Kredit* ni 170 d, Vevče 125—130, Ruše 275—285, Stavbna 50 d., Šešir 105 d. Z&grebšk* bona. Deriie: London 275.67—276.47, N>wvork 56.73—56.9a, Pariz 221.69—223.60, \filan 296.768—298.768, Curih lfj©4.4—1097-4, Amsterdam 22.87* bi., Berlin 13.566—13.5^*5, Dunaj 798.78—801.78, Praga 168.23—169.03, Budimpešta 991.55—994.55. Efekti: Vojna škoda 405—407. iMiemake btrie. Curih: London 25.19, Newyork 519.60, Pariz 20.32125. Milan 27.185. Madrid 7350, Berlin 12395, Dunaj 73.02, Beograd 9.1273, Praga 15. 386, BukareSta 3.06, Budimpešta 90.56, Sofija %7W . -_. , ^ Španski letalci nad oceanom Španski leialci nišo pristali na Azorih, ker lete naravnost ▼ New York — Newyork, 24. junija. Dojim s > pr'-čele razširjati špans've brzo avne a^enu-re že vesti, da je r^ćjnuii š jv^sesrećenjem špansk'h Ictalcev, ma:f)'ia Franka In tov«-rissv ki so odlet-i: na prekooceanski po-Ttt. javljajo iz N »vorka da je spreiel neki ameriški parnik raJiisiu vest pn^rcSanez: ?panskega letala. Lefi o se ie nahaul^ tedaj 40 stopin] sev^rne srine iti 50 stopinj 57 minut vzhodne dolžinc ob $.10 sr.ii-wicnskesa časa. l^i :rk je tuJi op.i/i! !-.'U-!o I'^kih 1000 m v »ik d nad :n r>k3 površino. Letalo ie brzrja-'1.^ da ie inoslo na- dalje vat polet lU'nm^' v sme: pri t? Ne\vyd-ku in ^d *a.m / iti> m tus:*!- n» Azorskih oiok.n, \i\-ir k b j v trn *>• loceno. Na krov? k*.i a *^ ranu:.! imI *«• na množina oen^:.;.- ;n .?!-a ler ;c *t»c!o deslej pri sv>jein *>o e.j na'.">r!i^e vrem«*. Posadka 'e.ala c i .-vm 1c p^'n:; zaupa-n.a \ srećen iz:d jVDjc;;j n '«• t • S te.T. ie j.); zakd* n "eiaJ-j ^Numaniia< pristalo na San Misuelu ni Azorskih otokh .n »« r.'zprvint- \ *t ^k'Si o nje^^vi usodi. Potresi v Novi Zelandiji se nadaljajelo Strašna opustošenja. — V sobo to je bilo 214 potresor. — Gore izginjajo, zemlja bruha vrelo vodo. — Lako ta med prebival- stvom. LoiKioii. 24. junija. Poročevalec »Daily Masla«, ki ie odpotoval z leta lom iz AucklaiKla v potresno ozemlie v severnj Novi Zelandiju poroća, da ^e potresni šunki neprestano iiadal.iujek» in da se nahaja zemelh^a po> rškia v stal-nem gibanju. Tako so samo v seboto zaznatnm ali 214 znatnejsih pc>tre>nih sunkov. Zaradi neprestanih potre^ov se ie polastila l.kjdstva velika panika in splošna preplašenost, ki narašča od dne do dne. V posame/nih mesrih, ki še nišo docela porušena od dosedanjih potresnih sunkov, se rušjjo se vedno znova preostale stavbe. Prej cvetoče pokrajSne se i/prem«niajo v sliko iran-coLskHi po vojnih operacijah razrušenih provinc. Uudje se sploh ne upajo več prebivati v hišah in so se utaborili na prostem, kjec spe pod mHim ne*MHn. V blizini Christchurcha je pri sobotnem orx»ldanskem najmoCnejsem šunku po-vsem izginHa neka gora s površja, ker se ie popolnoma porušila tn zasula % svo-jim skaiovjem obstranske doline. Tuđi pri te/ko pri?adetein mestu Mur-chisonnu, kjer ni ostala niti ena hiša neporušena, se ie seologtCna struktura zemeljske površine povsem izpremenila, tako da $o se dvicnile na mnogih mestih gore, kjer so stale prei doline, doćim je nastala na drugi strani zopet ćela vrsta novih dolin. V tej pokrajini je pričelo bruhati tuđi nad 20 vnelcev, ki mećejo proti nebu do 60 m visoke stolne vrele vode in pare. Na mnogih krajih je tuđi pocifa zemeltska površina ter so zazijali glonoki prepadi. V tej pokrajini je prebivalstvo, kolikor ga ie se preostalo, najstrašneiše prizadetn. ker je povsem odrezano od ostalega sveta. Vsi poskusi reševalnih ekspedl-cij novozelandske >lade v osrcie te pokrajine, so se izjalovili, ker so porušeni vsi mostovi. Edino zvezo se je posrećilo vzpostaviti letalotn. ki doge živ il unićetie. Ena smrtna in dve težki nesreći Mizar Cigler iz Most zavozil s kolesom v avtobus in je v bolnici poškodbam podlegel. — Dva karambola med motociklisti in avtomo bilisti Ljubljana, 24. junija. Avtomobilski, avtobusni in motocikli>ti^-ni promet pri nas od leta do leta narašča. 2alt da se sporedno s tem tuđi množe ne-sreče. Zadnje časc skoro ne mine nedelja brez motociklističnih in avtomobilskih ne-sreč. Tuđi včeraj sta se pripetili kar d\c nesreči in sicer en karambol med avtobu-som in motorjem ter karambol kole>arja z avtobusom. In ker gre v tretje rado, se je davi obem nesrečam pridružila še tretjj, ki je tuđi težjega značaja. V Motederšici ^e je neki motociklist zaletel v avtomobil in se pri karambolu težko poškodoval. Snoči je bila v vaši Pšata gasilska \ese-lica, na kateri je bilo zelo živahno. Na veselico so poleg domačinov prispeli tuđi ^te-vilni okoličani deloma peš, deloma na vo-zovih in kolesih. Med temi je bil tuđi poletni mizar France Cigler iz Most. France se je na veselici prav dobro zabaval in po-zno zvečer se je vračal s Pšate domov. Siromak ni slutil, da gre naravnost v Miirt. NTa ovinku pri Hrastju se je v temi zaletel v nasproti prihajajoči Pečnikarjev avtobus. Priletel je s tako silo v avtvobus, da je padel s kolesa in si razbil glavo. Te/ko poškodovanega so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je pa sinoči okoli 11. poškodbam podlegel. Pokojni Cigler je bil v Mostah splošno znan in priljubljen in zato je njegova tragična smrt vzbudila ^p!dš-no sočutje. Druga težka nesreća se je pripetila v Vižmariih. Včeraj popoldne se ie pelial monter mestne elektrarne Lađo Vadnal skupno s svojo ženo Jerico na izlet proti Oorenjski. Okoli 14.45 je prtvozil Vadnal v Vi^marje. Ko je zavi! mimo Cirmanove vo-galne hKice. je istočasno privozil z nasprot-ne strani Magistrov avtobus. Vadna! se ie sicer skušal avtobusu umakniti. toda bilo je že prepozno. Motocikl in avtobus sta trčila skupaj in karambol je bil tako silen, da se je motocikl zasukal in da sta žena in mož padla z njega. Težko poskodovana sta ob-ležala na tleh. Prenesli so iu takoi v bliž-njo veio. kjer jima je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Arh iz Vižmarjev, ki je bil pozvan na pomoč\ kasne je pa so oba prepeljali v bolnico. Ženo, ki ic bila težie po-škodovana, je naložil na svoj avto dr. Sporn, ki se je slučajno pripeljal mimo, mo-*• J« pa prepeUal y bolnico fešflni avto, Koga zadene krivda na nesreći, zaen-krat se ni ugotovljeno. Po eni verziji je nozi! Vadnal razmeroma počasi in da se je nesreća pripetila zato, ker su se hotela šofer avtobusa in Vadnal drug drugemu iz-ogniti na levi strani. Avtobusni podjetnik g. Magister pa zatrjuje, da kri\da na nesreći zadene izključno Vadnala sameta. Ba-je je vozil s hitrostjo 5^) ali ćelo 60 km na uro in to tuđi na ovinku. Ko ga je opazi! šofer njegove&a avtobusa, je znasala raz-dalja med obema osem metrov in bi se Vadnal avtobuNU lahko umaknil. Toda zdi se. da motorja ni dobro obvladal, kajti zaletel se je z vso silo v avtobus, kateremu je pri karambolu skrivil os in deloma poškodoval blatnik. Res sreča je bila, da je šofer naglo okrenil na levo, če n? bi se Vadnal in žena ubila. Tako pravi g. Magister. Kdo fma pnv, bo pokazala preiskava, ki so jo uvedli orož-niki. — Kakor smo se informirali, poškod-be Vadnala in njegove žene nišo tako te*-ke, kakor se je prvotno mislilo in bo,sta najbrž kmalu zapustila bolnico. Davi se je pripetifa težka nesreča v Ho-tedersici. Iz Ljubljane se je zjutraj odpeljal na motociklu mesarski pomočnik Josip Tav-čar. V Hotederšici mu je privozi! nasproti avtomobilist, kateremu se ni mogel izogniti in se je z vso silo zaletel vanj. Z razbito glavo in zlomljeno desno nogo so ga davi prepeljali v bolnico. Nedopustna studeniovska romantika Arandjetovac, J\. j.i. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da so štirje gimnazije* udrli v direkcijske prostore in popravili v katalogih svoje nepovoljne ocenc. Direktor je po ugotovitvi nepoštenega -podvig«« svojih učencev odredil preiskavo, ki ja kmalu izsledila krivce. * Od italijanske straže aretirans avstrifski planinci lnnsbruck, -4. junija. Semkaj so dospele vesti, da so italijanske obmejne straže na Brennerju prijele tri avstrijske planince, med njimi predsednika sekcije avstriiskega planinskega društva v Matreiu. Odpcljali so jih v Bolcan. Turisti so v slabem vremenu zgrc&li pot te so pomotoma prekoračili irmgiiitim mtb. ke se širijo tuđi govorice, da se je diktator Valdemaras obrnil zaupno na angleško de-lavsko vlado in jo zaprosil pomoći pri akciji Litovcev za priključitev po Poljakih okupirane Vilne k Litvi. Valdemaras je predložil angleški vladi tuđi obsirno spomenico o vojnih pripravan Poljske proti Litvi in jo naprosil, naj podpre litovski narod v njegovi borbi za svobodo in samostojnost. Po mnenju Valdemarasa so odnošaji med Poljsko in Litvo tako napeti, da pomenijo resno ogroženje konsolidacije miru v vzhod-ni Evropi. Stran 2 ►SCOVENSK! NARO D« dne 24. iimija 1929. * rev ] 41 Čestitke k 10-letnici naše univerze Naše najvtšje kulturne ustanove so se spomnili ob 10-letnici odlični predstavnik! naše in inozemske Javnosti* Žaleći što sam sprećen da se odazovem pozivu da prisustvujem proslavi desetgo* dišnjic© našeg univerziteta u Ljubljani Molim Vas da primite sa gospodom Vašim kolegama toni prilikom moja najsrdačnija čestitanja na uspehu koji je ljubljanski uni* vcrzitet pokazao za ovo kratko vreme na naučno prosvetnom kulturnom polju Petar Zivković, predseđnik ministarskog save ta. • Službeno zapriječen neizmjerno žalim Sto ne mogu prisustvovati Vašoj velebnoj slavi pak želim slovenskom univerzitetu svu sreču ta. što uspješni rad na korist na» roda i države. Dr. Švrljuga. * Čestitam proslavu želim univerzitetu naj* lepši napredak najsjajnije uspehe. Ljuba Davidović. S toplimi željami najsrčneje častita Ijub* Ijanski univerzi udiani Pitamic. * U ime beogradskog univerziteta koji će predstavljati profesor dr. Nikola Vulić pozdravljam sa radošću desetgodišnjieu brat* skog univerziteta Kralja Aleksandra Prvog ma da mlad univerzitet u Ljubljani već je postao iza prosvete i kulture naie slove* načke brade moćno doprineo ulaženju ju* goslovenske nauke u veliku i široku oblast universalne nauke šaljući Vam u ime svih beogradskih kolega najsrdačnije želje za budućnost Vaše alma mater uveren sam da će Vaš univerzitet napredovati u slavu naše narodne kulture jedinstva i sve sjajnije bu* dućnosti našega naroda. Rektor Beogradskog Univerziteta Čedo* mir Mitrovič. Zaprećen osobno prisustvovati proslavi desetgodišnji-ca sveučilišta Aleksandrova u Ljubljani duhom prisutan molim od Boga obilj« blagoslova i svaki napredak. Dr. Bauer, nadbiskup. * Ognjišču svetega plo-dovitega znanstve* nega dela in seđežii preplemenitega strem* ljenja dati državi in slovenskemu narodu vs«, kar za vsestranski rtapredek prave kul* ture oba od nje pričakrujeta k desetletnici kot bivši član njenega profesorskega zbora presrčno častita se raduje od nje že dose* žemih uspehov ter ji za njen daljnji razevit vse bogastvo božjega blagoslova želi dr. Josip Srebrnič, biskup Krčki. * Današnjemu slavlju častitam. Želim za* vodu najlepši razvoj v prospeh našega naroda Franfa Tavčarjeva, eastna dvoma dama kraljice Marije. * Prilikom deseletnice vzradoščtrso navdu* šeno kliče vrvat cresiat floreat alma mater regis Aleksandri generalni direktor Gostiša. * Alma mater Alexandrina vivat crescat floreat profesor ŠkerlJ. * Mestna občina Kranj iskreno čestita ob desetletnici slovenske visoke sole in izraza gorečo željo Vivat crescat floreat alma ma« ter Alexandrina. Župan Ciril Pire. V duhu z Vami se srčno veselim na* predka ljubljanske univerze, ki ste jo za* snovali pred desetimi leti verujoč v bodoCi* noi.t naroda želim ji slavno bodočnost. Dr. Rostohar, profesor Masarvkove univer« ic v Brnu * Pridružujem se čestitkama vivat alma mater emonensis doktor ljubljanskog uni* verziteta Aleksije Jeličič Univerzitetski profesor Skoplje. * Desetletna naša alma mater vivat cre» se at floreat Ivan Regen, Wien. Odbor Ruske Matice pozdravlja Ijub* Ijansko univerzo z desetletnico njenega ob* stoja ter iz srca želi nadaljnih uspehov v njenem znanstvenem in prosvetnem delo* van ju. Bilimovič, predseđnik; Maklencov, tajnik. * Čestitamo usrdno desetgodišnjici opstan* ka prvog slovenskog naučnog zavoda Jugoslavensko Siemens, Zagreb. I"' Prizanesite Ijudem ki bi radi imeli mir \ Podbrezie. 20. iuniia. Nesreće z motornimi vozili se vedno bolj množe. — Večkrat se zgode karamboli med motornimi vozili samimi. — Bolj pogoste pa so nesreće, da zadene avtomotr-list v vozno vpre?o in tuđi pešce sem pa tja povozi. — Primerov ni treba navajati, ker so na dnevnem redu. Avtomibilisti so večinoma !.iud;e boljše vrste, navadno jih je tuđi več °a vozilu, ki vsi pričalo v prid pravilne vožnje avto-mnbila, pešec ali voznik je pa navadno sam in naravno je, da ima pričevanje več ljudi večjo dokazilno mo£, kakor oričevanje ene osebe, ki je povrhu še- sama stranka. Zato se prevali le prepogosto krivda ne-sreče na pešca ali voznika, ki sem pa tja tuđi ni več med živiml. da bi mogel pričati. — Ce prav so pešci in vozniki s konj-skimi vpregami v ogromni večini napram avtomobilistom in bodo še dolgo ostali, vendar vidimo, da se pravice slednjih napram motornim vozilom vedno bolj krčilo. Skrajno neprevidna vožnja večine avto-mobilistov pa vsebuje tuđi veliko nevar-nost za druže* avtomobillste. ker se nikdar ne ve, kaj pridrvi izza ovinka nasproti drug avto z aernplansko brzino. — Naiboljši dokaz, da ni<-/ krivi nesreč vedno samo pešci in vozniki, so karamboli med avtomobilisti oziroma motociklisti samimi. * Poučni sta nesreči v Naklern in pri Medvodah. V Nrakle.-n se zaleti avto v vlak, ker ni železniške rampe, v Medvoda.i se pa zaleti avto v rampo, ker je. — Recimo, da bi n. pr. v Naklem privozil s kake poljske poti, ki jih je na dotičnem kraju polno, voz, karambol bi bi! neizbežen. Krivim spoznan bi bil najbrže voznik. Voznik, če pelje -s polja, mora torej, preden zapelje na jrlavno cesto, počakati in na vse strani gledati, če ne drvi od leve ali desne kak avto. Ce se to zgodi, mora čakati, da od-drdra avto naprej in Sele potem zapelje lahko voz na cesto, ker če bi tesra- ne sto-ril, bi bila nesreča zelo verjetna. Sedaj se pa vpraša, ali se mudi boli avtomobilistom, da so 5 do 10 minut preje na Bledu ali v Bohinju ali pa vozniku (kmetu), da spravi n. pr. seno pred nevihto domov. A!? ima voznik manj pravice do vporabe glavne ceste, kakor avtomobilist? Največja nevarnost za ljudi ie prehite-vanie avtovozil med seboi sredi vaši. — Večkrat opazujem, kako hoče sredi vaši en avto dtujrega prehiteti. kar je velika brezobzirnost ne samo proti pcScem m voznikom, ampak tud! proti drugim avtomobilistom. Vzemimo samo za primer. da v tem momentu privozi nasproti tretji avto izza ovinka, potem bi bili nesreća sko- ro neizogibna in vendar bi bil tretji avto čisto nedolžen in ne vem. kako priđe do tega, da mora radi takih objestnin vozačev riskirati svoj pošteno plaćani avto in tuđi življenje? Pred časom sem čital v časniku pri-toibo, da kratijo nekim Ljubliančanorn psi z lajanjem noćno spanje. O, sladko pasje lajanje, ki je za nas podeželane ob zlav-ni cesti na Gorenjsko prava raiska muzika, če ]o primerjamo z ropotom in drdranjcm avtov, motorjev posebno ob sobotah in ne-deljah zvečer do polnoči, z malimi pre-sledki pa tuđi do 2 ure zjutrai. — Vsi ti Špotniki in nešportniki bodo v srcu sa-memu sebi priznali, da jih prokleto malo brisra naše spanje. In vendar smo tuđi mi !iudje. tuđi tias Caka dru^i dan delo. Radi lcto?nje zgodnje hude vročinc imamo odprta okna in gotovo je težie prena* Sati prah, smrad »odprtih izpuhov« in nu-ronski ropot 60 do 90 km vozečih mašin, kakor pasje lajanje. Pa poreče kdo, da ni mogoče drugač© voziti, kar pa ni rcs. Zakai pa nekateri maloštevilni avtomobilisti lahko vozijo brez smradu in razmeroma zelo tiho in mirno skozi vaši? — §e nekaj smatram zelo omembe vredno: Naj drve avtomobili po odprti cesti od Ga-šteja do Medvod 80 do 100 km, toda pri srečaniu kateresakoli druzeea vozila ali motornega ali konjskega. naj bi vsak avto (motor) znižal hitrost vsa.1 na 50 km. — Vsak avtomobilist sam dobro ve in večina bo tuđi piiznala, da 50 odstotkov avtovozil, ki jih sreča na sorškem polju, drvi mimo njega z 80 in več km brzine. — Le čuditi se je, da je tako malo nesreč. kajti za karambol zadostuje, če samo enemu obeii Šoferiev malo roka odpove. — Stanovalci selišč. skozi katera ?re naj-huj^i avto promet, bi bili srečni, ako bi do-jegli vsaj da se ne srne skozi sela vozit: z »odprtimi izpuhi« in ne hitreie kakor 20 do 30 km; dalje bi moralo biti zabranjeno prehitevanje drugih avtomobilov ozir. rt\o-toriev v območju vaši in na neodprtih ce-stah. — Novi predpisi za vporabo čest dovoljujejo §e ćelo samo hitrost 15 km skozi naselbine, če bi se to uresničilo, potem bi se vaščanom eoreniskiii obcestnih vaši zopet odpočiti tuđi že pre-napeti živci. Toda žalibog imam malo ur>anja, da priđe do 'zvajanja zakona. Tak zakon je obstoial že dosedaj v Sloveniji, kako se je pa izvajal. bodo ve-deli naibolie avtomobilisti sami. ki so, če so vozili najbolj počasi, vozili še vedno do 40 km skozi vas:, naj mani 80 odstotkov avtovozil in motorjev ie pa vozilo dosedai oziroma žalibog Se vozi nad 50. ćelo do £0 km skozi zaprte naselbine. — Gospodie, ki imaio v državni upravi visok polo/aj. bi morali posebno spoštovati cestni red veliko bolj kakor kak neodgovo- ren mlad iofer. — Za z*!ed bi moral bit? predzadnji knez neni&ke državice Anhalt, o katerem se pripoveduje sledeća zgodba: Nekoč je sta! knez anhaltski pred vlakom na neki postaji svoje državice. Setal se je z nekim gospodom, ker je vlak na tej postaj: več minut stal. Priđe čas odhoda in kondukter gre k visokemu potniku »pokorno^ javit odhod vlaka Knez pa veli kon-dukterju, naj vlak še počaka. ker ni note! zanimheza pogovora prekiniti. — Toda kondukter, svest si svoje službe :n prisege, da kljub temu zrujk za odhod. Knez je ostal na postaji in se odpelial sele s pri-hodnjim vlakom. Ta knez je pa cenil točnost in vestnost svojih podložni.! in prvi njegov čin, ko se je vrnil v svojo prestolnico, je bil, da ie zapovedal po svojih ministrih sporoćiti kondukterju pohvalo za vestnost in toć-nost v službi in odločil. nai ta kondukter takoj avanzira v višjega kondukterja. — Lansko leto so osobito na neki orožni-Šfci postaji naznanili mnos;o proti cestnemu redu vozečih avtomobilistov. In kaj je bil — končni etekt? Oblastva so bila neje-volna na postajo, ki pošilja toliko ovadb in povzroča veliko ^nepotrebnega* dela. — Na orožnike se je odkrito in prikrito na čudne načine vplivalo. Bili so to sicer čisto neodgovorni elementi. Tako je n. pr. Crozil šofer bivše visoke osebnosti orož-niku, ki ga je zapisa), s premestitvijo v malo priljubljeno in nezdravo pokrajino države. Soferii sicer še nišo odločujoče osebe, vendar to vseeno ne podžisa čuta dolž-nosti pri dotičnem orožniku. Le prekmalu je komandir te stanice spozna] globok pomen stare prislovice: »Ne mešaj, kar te ne peče.< — Odkar več ne »mesa', prejema ravno tako svojo me-sečno plačo. ni se mu treba več mučiti s pisanjem avtombilskih ovab in povmu Še lahko bolj mirno spi, ker se mu ni treba več bati, da bi se maščeval kak funkcijo-nar. čegar avto je »zapisal«. — Sedaj avtomobili lahko zopet nemoteno drve in se prehitevajo sredi vaši. — V »Slov. Narodu« z dne \2. t. m. se pritožujejo turisti, da avtovozila vozijo na poti proti Golici do Kopišaria. da za-strupliajo planinski zrak, dvigaio prah in z obrabljenimi vozili* delato tak ropot kakor, da bi se nahajali ti turisti sredi kake veletovarne. — Gotovo je v marsićem turistom pritrditi, čeprav (pot) cesta z Jesenic do Kopišarja še ni cesta skoz-i zaprte naselbine. Na drugi strani pa bi človek skor jokal. če pomisli, nad čem se že nekateri gospodje pritožujeio, :ni, ki smo v veliko huiSem položaju, pa nimamo nobenega glasnika, za-ščitnika in stojimo osamljeni skoro brez upa zmage. Prebivam v vas;, skozi katero sre ves promet avtomobilov, motorjev. prikolic, avtobusov, tovornih avtomobilov itd. na Bled, Bohinj, Kranjsko goro. Jesenice (Go-lico) itd. — Ob soboun popoldne do pozne noči ia ob nedeljah dopoldne drvi avto za avtom, motor za motorjem, dobra, povečini pa slaba hreščeča vozila, večinoma z »odprtimi izpuhi*, z neverjetnim ropotanjem in drdranjem, vmes vsa mogoča harmonična in neharmonićna trobila, v hitrosti 30 do 50 km, najmanj polovica pa v hitrosti preko 50 do 70 in še več km. Nekateri posebno dobri »športniki« tuđi prehitevajo druge slabše »Športnike<. — Smrad in prah je zrozen. — To ni več »veletovar« na«, kakor se pritožuje turist z Golice; to je naj/iuiši koncentrični bobneči ogenj sve-tovne vojne. — V nedeljo poDoldne se za-čne vse to krdelo vračati. Od dobrega pla-ninskega zraka in morda za spoznanje tuđi od sladkesa soka trte okrepčani športniki se vrača jo nazai (izjeme potrjuiejo pravilo) — še v vse hujšem tempu. Ta peklensk: ropot in smrad traja v masi do polnoči. Od polnoči do jutra se pa vra-čajo samo še zamudniki in sicer na vsake pol ure eden, tako, da ko človek ravno zaspi, pa ga zopet prihodnii »Nachziigler« zbudi. — Ropot in hitrost teh poslednjih vozil sta najhujša. Kakor lani, tako je tuđi letos vročina zelo huda, zato spim s svojo družino (št:r-je otroci od 8 mesecev do 6 let) pri odprtih oknin in vso noč mora uboga deca vdihavati strupeni smrad »odprtih izpuhov« in se stresati ob ropotu mašin. Imamo vse mogoče dobrodelne nkc:;e za mladino, da bi imela država zdrav pri-rastek itd. — Svetuiem, da bi se pokrenila dobrodelna akcija, ki naj bi dosegla samo to, kar že itak predpisuje zakon, da bi namreč motorna vozila, vozila skozi zaprte naselbine ponoči in podnevi po predpisih cestnega reda. — To bi bila velika dobrota za mnogobrojne otročiČe družin, katerin predniki so postavili svoie domove tik glavne ceste, vodeče v naš prelepi goreni-ski svet. — __ Prosta mesta pogodbenih poštarjev Nezasedena so še mesta pogodbenih poštarjev pri tehle pogodbenih državnih p&štah: Bosansko, Stran ovo, Branjevo, Bosanski Svinjar. Boguti, Goransko, Moi-kovac, Puračič. PojaŠica, Trnovo, Velim-Ive, Vilusi. Zabljak, Bosanski Kobaš, Bosanska raca, Bradina. Busovača, Posušje, Rudo, Bosanski Aleksandrovac. Domano-viči, šahovič. Gruda in Lukavica na teri-toriiu direkcije pošte in brzojava v Sarajevu ter Blace. Medvedja. Predejane, Crna Trava. Ljuberadja. Grdelica. Janjevo, Klenike, Kosančič, Velika Drenova. Gradnja. Ristovac. Svodie. Strelac. Topličko Kočane, Veliki Bonjinci, Liplian, Obilič. Ogošte. Galičnik. Cep in TeSica na teritn-riju direkcije pošte in brzojava v Skopliu in Drazinac ter Kučevac na teritoriju direkcije pošte in brzojava v Novem Sadu. Za mesta pogodbenih poštariev lahko prosijo oni. ki so državljani kraljevine SHS, izpolnili 21. leto starosti, dovršili 4 razrede srednje sole ali vsaj osnovno so- lo, moralno oeoporečn; in popolnorru zdra-\i in sposobni za poitno .n briojavno službo. Polcg teh pogojev mora orosilec svojč-ročno pisani prošnji prilož.t. vse dokumente, iz katerih so razvidnu omeruena dejstva, kakor tud: potrdilo pristojne oblasti o imovini in pa potrdilo kraievne ob-ašti (županstva), da ima zagotovljen lokal id pošto v kraju, kamor prosi in da ta lokal odgovara pogojem čl. 16 pravilnika. Natanćnejše podatke o prcieinkih, pra-vicah in dolzin^t.h kakor tud: o razmerj.; :ned po^odbenun poštarjem in državo da^ pristojna direkc: a pošte in telegrdij. Prošnje je treba posla:: ministrstvu za gradbe, za fflavno upravo post in brzoiava naj-kesneje do 1. avgusta t. 1. Meščanska šola v Tržiču l'rc.J JLt&etiini i«-ti ^r )>■ U--t jj.i< > wia v 1 ržiču de.-ka ia l»kem lit u 192*2.23. popolna. To leto s-e je pa iikdzal'.i, tla je poslopje premajhno, in tin ga bj treba za razvijajočo »e solo dvigniti u eno oadtjtropje, kar ^e je zgodilo v fKK'itnicaJi 1. 1923. Zi.Jar-feka dela je livršila tvrdka V. Treo iz Ljubljane. Od tedaj mu k)la udo«ti prostorov, ki odgovarjajo tvojemu namenu popolnoma. 5k) lepo zračni, imajo parkftna tla, straniiča se izplakujejo z vodo, v soli je telovadnica z lastnim giedaliskim odrt>m, solarska kuhinja, ki daje me^ecno 40 dija-kom prehrauo, pralnica, kopalnica, l»po opremljena delavnica in mal vrt. Xa žoli je v prvem desetletju delovalo 52 učnih moči. Od začetka jo vodi ravnatelj Lajovic Albin, ki ima za razvoj našega rae-šcanskega šolćtva velike zasluge, že pose-bej pa za razvoj triiike mešean^ke sole, ki je več ali manj delo njegovih rok. Pri tej priliki moramo ugotoviti, da je bil ravno ravnatelj Lajovic tišti, ki je lansko let.) gprožil misel, da prirede vse slovenske me-ščaneke sole jubilejno rastavo na ljubljan-ekem veleeejmu, ki je tako krasno uspela in za katero je on storil vse potrebne pred-priprave in načeloval prireditvenemu od-seku. Od prvih učiteljev deluje na ioli ie p. Kernc Leopold, \net delavec na izven-žolskem prosvetnem polju, kjer se udej-stvuje kot iiboren goslač ia vodja orkestra. Dalje čaea elužbujejo na soli še g«lč Stam-car Antouija, Terezija Doklerjeva io Tomo Žargaj. Laneko leto tsta pa zapustila solo po sedemletnem delu zakonca gg. Pe^jakova, kl sta bila v Triicu zelo priljubljena tako pri mlaolinu kakor pri odraslih krogih. Soli želimo v ojenem daljnem razvoju obilo uspehov. — Xa deški in dekliiki meseajiski i«li ▼ Tršiču se vrši vpisovanj© za šolsko leto 1929 30 za vse razrede v nedeljo *). junija t 1. v ravnateljevi pisar ni od 8. ure ljut raj do 13. Nanovo vstopajoči d i jaki prineao 6 eeboj zadnji šolski izkaz o dokončanem če-trtem razredu osnovne Sole in potrdilo o cepljenju koz. Pridejo naj v spremstvu ?ta-rišev. Pri vpisu je treba plaćati prispeve'k za zdravstveni fond v znesku 20 Din. Tega prispevka so oproščeni oni, ki prineeo od evoje obeine potrdilo, da ne plačajo predpi-sano visino davka. Za odvaljene učence je v Soli šolarska kuhinja, kjer dobe poceni dobro prehrano. Potrebna stanovanja pre-ekrhi ravnateljstvo, ki vJutro« tuđi druiabno potovanje v Pariz. Stopilo je v zvezo s potovalno pišamo Glo-betrotter v Parizu, ki mu je stavila izredno ugodne pogoje. Na tej podlagi organizira »Jutro: prvo družabno potovanje v Pariz. Odhod iz Ljubljane 6. julija zvečer, prihod v Ljubljano nazaj 16. julija zvečer. Ta čas je bil izbran zato, da udeležniki lahko vidijo življenje v Parizu dne 14. julija, na narod-ci franeoski praznik. Program potovanja In pogoji so elede^i: Za teno 1650 frankov i;Din 3750) v III. razredu ali za ceno 2110 frankov (Din 4750) v II. razredu železnice iz Ljubljane preko Innsbrucka, Curiha in Basla v Pariz in nazaj z o^emdaevnim bivanjem v Parizu, za vse MroŠke za stanovanja v prvovrstnih hotelih, prehrano, en-Kratni obiek Opere, Varijeteja in Para-mounta, avtocar za ogledovanje Pariza pod vodstvom izobraženega vodnika, obi^ka mu-zejt-v. Panteona. Invalidov. cerkva, kulturnih, /iiodovinskih in umetniških spomeni-kov, okolice Pariza, Ver«ajllesa, Malmai»o-na, Fontainebleaua, Trianona itd. Povratek preko Monakovega. Vodstvo v^ega potovanja je prevzel prof. dr. Jun U Pretnar. ki je med Slovenci gotovo eden najboljih pozna-vateljev Franrije in Parira. Neznanje fran-cošcine ni nikaka ovira za izlet. Kakor čujemo, je »Jutro? prejelo ie pre cejšnje Mevilo prijav. Vendar je le nekaj mest prostih. K*»r bo odhod iz Ljubljane dne 6. julija, eprejema Jutro prijave £*» do torka 25., kvečjemu do ered*> 26. t. ni. Skoda bi bila zamuditi tako ugodno priliko, zato naj «e v?i oni, ki imajo količkaj moi-nosti in veselja udelt-žbe pri tem potovi-nju, prijavijo najka^neje do tega roka. Prijave fsprejema "Uredništvo Jutra (tajništvo) . Opozarjamo se. da bo potrebni i«»-iem>ki »iiuni na potnih li^tinah pre-krhe!« »kupa« za v*e «d«lei#iir« TodstT« .ikrif^. Zaio je dobro, da imajo interesenti pripravljene svoje potne dokumente, ki jih vpoš-ljejo na nazn^nilo. KDOR oriA: P, ^clek. M. ju;nju 19>f; hd-tohcdi i: lanez kratnik; pr*t\usla\ni: U. iu-tija, 3 dan buho1, j. DANAJvNjt PRmtDJr\t. Optra: Crne nu^ke. C in D. Kin<» Maticu: lov ia zUtorn tioiu \\w), Mno Mcat: A Li i ov \n . DEŽLRNt LtK\KNt.V Danei: Leustck, Re^ljc\j ^e^tKI QIXDAU$lkl ODUt lD«evi HAŠejd z .itn^j. Abo-nma. 2i4^učma pre«dit*va. Skavtski župni tabor M^rsikomu je šw \ »purmnu .j'ski ;u-bur slovenskih skavtov pri Otmclmu ob ^av; in marsikomu je morda žal. dd i. £.< n; o^ledai. Tuđi !etos se ho nudila modna prilika, spoznati se s skavtskirn življt-n;em, kajti župa skavtnv v SloveniJi priredi četrt ure od Vižmarjev nad Liuhlian-j vel.k župni tabor, ki se bo \ ršil od 2.—9 juliid. ^upni tabor, kodcr se sestanejo tk* ti i/ \se Slovenije, pa tuđi josti z iuja, ima Slavni namen spoznanje wlansf\a med te-boj. Iz čistih dohodkov pa bomo poslali na svetovni skavtski sestanek. ki se bo te-tos vrši! na .*-:'-*ke:n, tuđi rast. Slov encev ki bodo le:. . krat rastooani. Ker letos slavi skavi;ze:n svoio polnolernosi — od usranovitve je poteklo že 21 let — bo ta svetovni sestanek vcLkeja pomena. Na žjpnem taboru pri Vižmariih bo cc-nieno občinstvo lahko spoznalo vpl \ ska\tske vzsoje. katero bo videti v \ seh njenih paDoirah. \'sak skavt se tabora veseli in vse leto sa težko pričaku'e. Tabor pa je tuđi nad vse prijeten. Slovenski skavt: goje v taboru posebno intenzivno preprostost, kajti njihovo načelo je, ži-veti v taboru ob minimalnih živlienjsk:h po-trebščinah in ob vednem stiku s prir.><|a. Edino od takesa taborenja se more irreti korist, kajti taborenje s še veilim luksuzom kot ga je človek vajen doma, ni taboreufe. Naiveijo privlačno moč taborenia pa ima romantika. Romantika je prirodno svojstvo mladine, Čut romantike pa ima tuđi vsak človek, ki si je količkai ohrani! svojo mladostnost. Romantika ie pri od-raslem Človeku Izraz zdravja !n -ntadost: V taboru pa ie romantično vse: od nnšLne straže, iutranje budnice in pozdrava pra-poru, do večerneia taborneea ornji — središCa- tabornc^a življenja. Vedno več vzfojitcljcv se zanima za skavtizem in to ni nič čudnesa. kijti vse težnJe moderne vzgole, slonečc na tisoč-letrtM frkušnjah, so jasno fzrafene in r>rak-t čno pokapane pri skavtski vzgo'ii. Ne zamudite torej te ufcodat prilike in v otlejte župni tabor! I? policijske kronike Ljubljana, 2A. junija Vr zadevi umora A njs Z.^libaucr'cve !a Anreja Bitenca policija ie vedno poizvr-duje. Dosedaj so bile vse pcizvedbe brti uspešne. Edn aov moment :e aretacja nekesa Jakoba S., ki e umora osumljen, \u!tar so indicije ia katerr se pMicfjii opira, preJibke in vse kiže. d^ bo mol dokazal svoj alibi. ćeprav je bila včeraj nede.ia, ,'c bilo na policiji mirno. S pretepači :n razsraja^ policija ni imela opravio, pač pa je prijela dva pijanca, ki sta vi ls prcveč nasrk«! božje kapljice. Družbo irr.a je de'ila t«đ" neka ženska, ki je poi vnjivom alkohola v Tivoliju precej glasna razpravllab n razlikah med buržujci »n pra'etarci. Smolo je imel mesars Din. — Trgovca Marna Pr*£*£ar 3^ Za;orn]e šiške je na policiji pri^vila, dl ;t neki Andrej Racman pr; njej 'emal n?ho m račun, te dni pa je nszoaae kati pobtfnii in pustil 400 Din dolfa. Znaten porast našega izvoza Generalna direkcija čarki objavlja *ta» t*t>6ne poda.tke o naiem izvozu v maju, k; >e je v primeri z lanskim letom znatno j*>» večal. Z«a«al je 461.117 ton v vredbo^i 533,661.310 papirnatih ali 48,6^.168 /latih L>in, dočirn je rn*Ul Uni v m*iv 3J1.625 tem v vredmosti 431.65^.622 Din. Po t«ii se j« torej nai irvoz r«>v«>ćtl ?* 139.465 ton, «li 3^.4 Te po verdnoMi p« /a 1O2.16S.8O0 ili 23.66 %. Po vrekup» ne \redrwWi našega i/\oza v maru. Na dru* gem meitu *o jtjea 51.14f>070 (Q.58 odat.). na tretiem pienica ? 32,5^827 Din (fc.17). na četrtem ^urcnn baJcer z 3ZW0.O0O (^15), na petem tdeta s 17.S75.8oO, na ieatetn rude in mmeraliic • 17.785.571 Dm, na 7. catneot s 16.125.7O>7 Di-n, na osunem govej* živina s 15.791.0U0 I>tv nt devetem koruz« t j 12,070.634 Ehn itd. i VF prvih petih meaeeih tekova Uta smo izvozili 1.737.325.000 to« blaga > vred« nesti 2.458.838.485 papirnatih ali 234.375.2M /latih Din, do^im je rnaial lani v »tem času nai izvoz 1,669.556 ton v %Todao#ti 2 232.676.097 papirnatih ali 2O3.915.«8 »!•-tih Din. Po teži je letos nai trvo* na* rast«! za 67.769 tem ili 4.9 od* , po ▼red- i aorti pa z* 306,162.393 D» ali 10 13 o4*. Stev. 141 »SLOVENSKI NARO D« dne 24. junija 1929. Strin 3 Dnevne vesti. — Izpremembe v naši vojski. Imenovani so: za vaniterna poročnika dosedanji kontraktualni vojaški zdravnik dr. Anton Andre in dosedanji privatni zdravnik dr. Franjo Sverer, za apotekarskega poroćnika mag. phann. Dalibor Bonač, za veterinar-skega poročnika diplom. veterinar Franjo Zoree: v na*>o vojsko so sprejeti bivši av-stro-^iiski oficirji pehot. poročnik han Ehlber, pchbtni podporočnik Anton Baltazar, artiljerijski podporočnik Milan Erman, inženjerski poročnik Alfred Miček in artiljerijski kapitan Franjo Brauner. vpokojeni in V rezervo so prevedeni pehot. podpolkov-nik Rudolf Reisner, pehotni major Franjo Lukac, apotekarski major Emil Nežerni, pe-hotna kapitana I. klase Franjo Zižka in Josip Puhovič, inženjerski podpolkovnik Edvard ^tefin, administrativni podporočnik ekonomske stroke Peter Nanka, administrativna kapitana II. klase ekonomske stroke Milan Globočnik in Stefan Taček: za sani-tetnega polkovnika je imenovan podpolkov-nik dr. Vladimir Ferlan: službe rezervnih oficirjev so razrešeni pehotna kapitana II. klase Ivan Hripko in dr. Lovro Sušič, pehotna poročnika Bogdan 2agar in dr. Ante iMagdič ter apotekarski poročnik Rudolf SuSič. — Iz državne službe. Premeščen je arhivski uradnik Milan rerjan iz Slovenjgrad-ca k sreskemu poglavarju v Prevalje; imenovana sta za arhivska uradnika pri veli-kem županu v Ljubljani bivši orožniški narednik II. klase v štabu komande 5. orož-Siškega polka v Ljubljani Martin Bizjak in za arhivskega uradnika pri sreskem pogla-varju v Brelicah bivši orožniški narednik II. klase kočevske orožniške čete Ludovik Erjavec. — Naš novi vojaški ataše v Praši. Za našega vojaškega atašeja v Pragi je bil na-mesto polkovnika Nedeljkoviča imenovan podpolkovnik generalnega štaba Uroš Te-šanovič. Tešanović je začei svojo vojaško karijero kat topničarski častnik. Med vojno je bil poveljnik baterije, tod aže leta 1916 je bil poveljnik baterije, toda že leta 1916 strijskem ujetništvu. Kot ujetnik je spoznal Čehe in postal je velik prijatelj češkoslo-vaškega naroda. Po vojni je bil dodeljen generalnemu štabu in nekaj let je bil načelnik Štaba divizije. V tem času je zaslovel kot eden najboljših štabnih častnikov. — Nateča] za sprejem gojencev v zrakoplovno podčastnlško solo. Vojno ministr-stvo je razpisalo natečaj za sprejem 100 gojencev v zrakoplovno podčastniško solo v Petrovaradinu. Pogoj za sprejem je z odličnim ali prav dobrim uspehom končana ljudska šola in starost od 15 do 21 let. Prošnje je treba poslati komandi zrakoplovnih strokovnih Šol v Petrovaradinu do 1. septembra. — Nateča] za profesorje voj"e akademije. Uprava vojne akademije razpisuje na-tečaj za honorarne profesorje vojaike administracije in osnovne strategije, ki bodo predavali v nižji soli. Prošnje je treba vto-žitl do 20. avgusta. — Inženjer]] in zdfavnikl dobe službo. Vojno minKtrstvo razpisuje natečaj za sprejem večjega števila inženjerjev - Častnikov v mornarico. Potrebni so 3 inženjerji gradbene stroke, 2 ladjedelske, 1 električne in 6 strojne. Od ten se bodo trije specijalizirali za zrakoplovne inženjerje, eden za torpedne, eden pa za navadne topove. Raz-pisan je tuđi natečaj za sprejem večjega Števila zdravnikov, ki postanejo aktivni sa-nitetni oficirji mornarice. Prednost imajo specijalisti za očesne in ušesne bolezni, bakteriioloKi, dermatologi in zobozdravnikL — Iz »Službenih Novin« >>Sluibene Novine« št, 143 z dne 21. t. m. objavljajo zakon o notranji upravi. — Terjatve naših državlianov, nastale v času talijanske okupacije. Finančna direkcija v Ljubljani razgiaša: Po zakonu o konvencijah in specijalnu sporazumih med SMS in kraljevino Italijo z dne 6. decembra 1928. »Uradni list« St. 25/7, imajo naši državljani fizične in pr.ivne nsebe, pravico do povračila imovin pravic in koristi, ki so jim bile odvzete ali kontiscirane iz političnih in drugih razlosrov. Prav tako Imajo pravico do odškodnine za blaso, rekvirirano po odredbah prejŠnjih avstrij-skih ali avstromadžarskih vlad kakor tuđi kraljevine Italije, ako jim ni bilo plačano. Po tem zakonu morajo vrniti italijanski po-sestniki depote, titre vrednote, hranilue knjižice, material in predmete vsake vrste, fcar ]ih je bilo odnesenih med voino a'i po vojni z oztmlia, ki pripadajo sedij naši irfavi, in ki jia hranilo sedai italiianske Hzične ali pravne osebe, vštevši kakršne-toli družbe, poslujoče na ozeiru'u kraljevine Italije. Prav tako, spada med predmetne terjatve blago, ki je bilo Poslano po pošti ali železrLci *)\ kak drugačen način z ozemlja prejšnie Avstro-MidŽar-ske, ki je pripadalo Italiji, pa ni bilo predano prejemnikom, ki žive v naši držav:. Vse take terjatve naj prijavilo naši državljani do konca junija 1929 uooosreJno f-oančni direkciji v Ljubljani. Po možnos^i naj prilože dokazila. -- li Polhovega gradra. Predzadnjo *'*-r-oto p© je vrtiLa licitacija poštne vožnje Polhcv gradec-Ljubljana. Med licitanti jf» bil fudi podjetnik avtobufinih voženj Magieter iz Št. Vida nad Ljubljano. Od tren inten--entov je kot najnižji ponudnik Iz-licitiral vožnjo tukajžnji po«estnik Čamernik, ki bo začel prevažati podto 1. julija 1929. Ko bi bil vožnjo iiliritiral Magi*ter, bi nam bilo plede poštnega in pa osebnega prometa ?*-Ir> ustreieno. Trđno pa smo prepričani, -Ja nobimo poSini avtobu.« čini bo primarno razSirjpna in popravljena naša cesta. — Iilet i avtobu-om. Zadnji petek ^p je cdpeljalo ob petih zjutraj 14 ucenk z gdč. učit^ljico jzofepodinjske Sole v Šmarju pod Ljubljano s Pečnikarjevim avtobueom ud Bl€»d in v Bohinj. Od hotela Zlatoroga so j* mahnit }>eš do samoga i/virka divne Sa-vice. Koliko naravnih lepot jim je nudil nai plAninaki svet! Nepozaben jim ostane ' ta dan v ^pominu. Ob ofemili zvečer so ge v«e erecne in vesele vrnile »loinov. Tako je prav. ^poznavajnio prelepo Dašo deželo, dn jo se bolj vzljubimo! — Belgijsko - jugo^-loven-ka trgu>>ka zbornica la naš tuj^ki promet. Te dni je bila ustanovljena v Bruslju belgijsko-ju«zo-slovenska trgov^ka zbornica, ki ima numen voditi trgovsko politično propagando ter delovati sa zblizanje uied obeina tlrzavama. Zbornica je naprosila naso centralo za po-speševanje tuji>kega prometa, uaj ji <>o5!je prospekte naših kopali?c in letovišč. Zbor-uica upa, da se ji bo posrećilo že leto» pri-vabiti mnogo Belgijcev v naša kopaliičii. Belgijci 60 bili doelej na naši rivijeri redki gost je. — Krosovi sv. Cirila in Metoda. 2e v predvojnih caeih je našo uacijonalno zavest v ponemčeuih krajih ob jezikovni nu-ji močno utrjeval in poepeševal običaj, da .-o se na predvečer godu slovanskih bratov 9v. Cirila in Metoda (4. julija) prižigali na vs«?j vrhovih kresovi žirom naše zemlje. Ta običaj leto za letom gineva. Kako žaloetno je gledati iz obmejnih gora v na^o domovino, ki je ta večer mnogo premalo ožarjena 6 kresovi, med tem ko naši bratje na Koro-škem in Primorskem s kreeovi dokazujejo, da žive v upanju na režitev. Družba sv. Cirila in Metoda poziva že sedaj vse svoje podružnico, prosi planinska in vea nacijo-Dalna društva, učiteljetvo, občine itd., da naj delajo na to, da se zažgo kreeovi na vseh vrhovih naše domovine, kar naj bi bil na»im zasužnjenim bratom viđen znak naše čuječno?ti in Ijubezni do njih. Morebitne zbirke v korist obrambene, solske C. M. družbe so zaželjene. — 2ivahen tujski promet na naši rivi" jeri. Letošnja kopališka rezona je že v pol-nem razmahu. Tujccv je na na^em Primorju od dne do dne več. V Crikvenici jih je že nad 1400, na Rabu okros 1000, v Novem in Baski 500, v drugih kopališčih Hrvat-skega Primorja pa po 200 do 300. Poleg naših letoviščarjev je največ Nemcev, Av-strijcev, Cehov in Madžarov. Odsek za tu-rizem v treovinskem ministrstvu hoče zbra-ti čim več lepih slik vseh kopališč na naši rivijeri, ki se bodo porabile za propagando v inozemstvu potom naših konzulatov. M. U. dr, M Majcen ordinira v poletnih mesecih pri-vatno samo od 8.—10. ure dop. Ljubljana, Kongresni trg 15 — Rudarsko glavarstvo v Ljubljani poziva vse rudarske, p'avžarske in iamo-merske inženjerie ter kvalificirane rudni-ške paznike, ki so naši državljani in so nezaposleni, odnosno zaposleni v območju rudarskega clavarstva v Ljubljani, a za-vzemajo podrejen ali nižji položaj, kakor jim pripada po njihovi kvalifikaciji in stro-kovni praksi, da se Javijo rudarskemu gla-varstvu in da predlože vsa dokazila o svoji šolski naobrazbi in strokovni praksi. — Vreme. \'remenska napoved nam obe-ta nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po većini krajev naše države bolj ali inanj oblačno. Deževalo je samo v Skoplju. Temperatura je zadnje dni povsod padla. VČe-raj je bilo v Splitu 28, v Zagrebu 25, v Skoplju 24, v Ljubljani 23.2, v Mariboru in Sarajevu 23. v Beogradu 22.2. Davi je ka-zal barometer v Ljubljani 756.7 mm, temperatura je znašala 16 stopinj. — Stre U ubila vojaka. V soboto popol-dne je nad Varaždinom divjala eilna ne-vihta, med katero je tuđi večkrat tresčilo. Med nevihto je sedelo več vojakov 14. arti-ljerijskega polka na tlvorišču vojašnire. Nenadoma je tre^čilo na dvoriSče med *oja-ke. Strela je ubila nekega vojaka, ki je bil takoj mrtev. Dva vojaka so morali prepe-ljati v bolnico. — Samomor 921etne »tark«. V Vršcu v Banatu je te dni izvirila eamomor 921etna starka Katarina Schonbom. Starka je svojim sosedom že opetovano pravila, da je sita življenja. Te dni so jo našli mrtvo v vod-njaku za nišo. V Vršcu ee samomori vedno bolj množe. Iz policijskih statietik je razvidno, da je leta 19C7 izvršilo samomor 11 oeeb, poskušenih saniomorov pa je bilo C. Lani se je usmrtilo 6 oseb, dočim eo štirim eamomorilnim kandidatom resili življenje. Leto« pa znaša stevilo samoniorilcev ze do-zdaj *2O, poskušenih eamoniorov je bilo tuii 20. Vzroki samomorov so večinoma beda, ne*rečna Ijubezen in družinske razmere. — Samomor oroinika. Dne 20. junija se je v orožniški vojašnici v Karlovem selu v Banatu ustrelil 251etni orožnik Pavle Ruka-vina* doma iz Batke-Nove. Pognal t»i je kroglo iz puške naravnost v erce in je bil takoj nirtev. Pre^ samomorom je vrata svoje sobe zaklenil, tako da so morali eiloma vlo-raiti. Kaj je mlađega orožnika gnalo v emrt, ni znano, zdi se pa, da je bila kriva nesrečna ljubezen. -- Nadebudni dijaki. Dne 20. t. m. je ravnatelj gimnazije v Arangjelovcu Simić dijakom naznanil. da je solsko leto zaključeno. Dijaki &o zapustili solo, le Stirje in >i-cer peto?ole<* Radomir Vidojević ter cetrto-^olci Radovan Damjanović, Ratomir Pr^ko-vić in Milutin Jekić ^o ostali na dvorkscu. šakali po, da j* bila šola prazna, nato ?o . železničarjevo ženo iz «?ela Piskavice. Truplo je' bilo brez glave, katere ni>o mogli najti. Oblasti so uvedle obširno i'rei>kavO, da ugotove če gre za nosrečo ali za doiin. Samomor ee zdi izključen, kor je bila že:*a inati Šestih otrok. Nesreća je tem vecja, ker ^edi mož radi uboja v preiskovalnem tu poru. Valvrofincjctu, kuhanje na premogu »e muka! S PLINOM skuhate, soečete hitrejše in okus-nejše, kuhinja Vam ostane hladna JtfuDimo Vam kuhalne naprave v vseh cenah na 12 mesecnih obrokov dokler traja sedanja zaloga DA SE PREPRIČATE, PRIDITE NA POSKUSNO KUHANJE == V MlAniKO =^=— — Tri smrtne obsodbe t Srem^ki Mitro-▼ici. V soboto 6e je v Sremeki Mitrovici za-govarjala devetčlamska ropareka tolpa, ki jo je vodil zloglasni ziočinec Ivan Odobaadć. Tolpa ima na vesti ćelo vrsto zločinov in umorov. Tako po lani zločinci umorili tri elane rodbine Božić v Buljanovcih. Ivan Odobasić, Milan Jodć in Lazar Mišić so bili ODeojeni na smrt, oetali pa na več let ječe. — Pri glavobolti, omotiei. šumeaju ▼ u^esih f>orusenem upanju, elabovoljnosti, razdraženosti režite takoj po staropreizku-šeni 2-Frauz Josef-ovi? grenčiei! Porobila višjin zdravnikov v zdraviliščih /a želodčne in čreveene bolezni povdarjajo, da je >Franz Josef-ova-; voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobi se v veeh le-karnah, drogerijah in epec. trgovinah. l/L — V$e nosi le kopalne obleke inamk« >IKKOLJ«. ker se odlikujejo po izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv. 65/L — Otnega - ure. F Cuden. PreŠernova ulica 1. 57-L Iz Linbliane —lj Seja občinske uprave. \' sredo 2j. tm. ob 17. se bo vršila izredna ;avna se:.i ljubljanske občinske uprave: na katoii bo-sta poročala referenia f.nan^n-Ji£i \n grad-benega odseka. Poročilo finančnesa odseka senanaša na popravo proračuna za tekoče leto. —lj Na dri. ienskem ufiteljišcu t Ljubljani 6o se vršili od 17. do 22. junija z,re-lostni izpiti pod predsedstvom g. univ. prof. dr. Karla Oivalda kot ministrskega odpo-slanca. Izpitov se je udeležalo 40 kandidatk 4. letnika in ena. kandidatka xa dopolnilni izpit. Izpit zrelosti je napravilo 33 kanii-datk, med temi 7 z odliko, ponavljahu izpit se je do vol i 1 6 kandidatkam, 2 pa sta bili reprobirani na leto dni. Izpit zrelosti za osnovne sole eo napravile: Banko Marija iz odi.), Bizjak Veronika, Blejeo Julija, Dolžan Egidija, Jerman Marija, Jesih Danica, Ke-zele Ljudmila, Kmet Pavla, Kočar Anđela, Kovač Marija (z odi.), Kraje Justina. Kralj Vilma (z odi.), Kuriaver Marija, Lenč«e Vida, Levičar Marija, Majcen Tatjana. Markič Marjeta, Mrse Rozalija, Nefima Marija, Pod-boj Stan išla va, Pregelj Ivana z odi.), Prek Pavla. PreŠeren Pavla, Pucelj Frančiska, Puppie Ana, Slana Marija (z odi), Šušteršie Marija (z odi), Tavčar Leona, Velikonja Gizela, Vičič Zorislava, Vrbič Tekla, Žni-darčič Anselma, Zerovec Marija (z odi.). —lj Uradi Ijubljanskeca oblastaega odbora In sicer predsedstvo, občinski odde-Ick, registratura in ckonomat so se preselili v palačo Kranjske hranilnice. Knaf-Ijeva u!, št. 9./L, trakt proti muzeju. —lj Opoiarjamo na III. javno produkcijo gojeneer tukajšn|eg:a konzervatoriji, ki «e vrši v torek 23. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Na eporedu «ta Schubertov in Dvo-fakov godalni kvartet ter Chopinova sonata v g-molu. Ta javna produkcija nosi naslov komornega večera. Vfitopuice po 5 in 2 Din so v predprodaji v Matični knjiga mi. —lj Komorni ve*er gojenfer driavne^a konservatorija v Ljubljani, to je III. produkcija gojencev našega konservatorija, »e vrši v torek, dne 25. t. m. ob 20. uri v dvorani Filharmonične družbe. Na #poredu to eledeče točke: Schubert godalni kvartet v a-molu, katerega izvajajo gojenci: Stanič Franjo, Pfeifer Leon, šušteršič Vinko, Le-ekovic Bogomir. 2. Scbopin: Sonata v g-molu za violončelo in klavir. 1/vajata Le.-kovic Bogomir »n Lipovlek Marijan. 3. Dvofak: (iodalni kvartet v f-duru. lzvajaloi kti kakor pri Sohubertovem kvartetu. Komorno clasbo vodi prof. Jan šlai«, klavir je \l šn]p prof. Janka Ravnika, violončelo pa iz sole prof. Kmerika Berana. Pre^iprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Razstava Ženske obrtne Sole In razstava kiparske in rezbarske ter keramičke Sole na Tchniški srednji soli v Ljubljani sta odprti samo še danes od 15. do 1$. _lj Pri javni boni dela ▼ Ljnbljaai je od 16. do 22- t m. kkalo dela: 17 hlapcev, 1 drvar, 1. rudar, poslovodja, 4 vrtnarji, 1 peiar, 1 Irebljar, 7 kovačev, 4 ieWo*tru-garji, 2 kleparja, 1 brusač orodja, 1 »troj. tehnik, 9 stroj, kljucavničarjev, ti elektro-monterjev, 1 puškar, 2 urarja, 30 niizarjev, 'J kolarja, 2 žagarja, 1 pletar, 4 sedlarji, 2 ufinjarja, 3 strojarji, 3 tkalci, 1 predilec, 3 tapetniki, 16 krojačev, 32 cevijarjev, 1 Čev-ljar. prirezovalec, 5 brivcev, 6 knjigovezo\. 1 kart. delovodja, 2 mlinarja, 15 pekov, o mizarjev, 1 natakar, 9 tesarjev, 3 ćlikarjev, 1 dimnikar. 6 zidarjev, 1 erko*.tavec, 4 pi-earn. sluge, 9 ponioi. delavcev, 4 kurjaci. 4 avtomehaniki, 17 trg. ponioč., 70 navaduih delavcev. 9 knjigovodij, 29 za^eb. uradnikov, 2 les. manipulanta, 1 ekonom, 1 leso^trugar, 9 stavb. kljucavničarjev, 3 vodovodni iašta-laterji, 7 vajencev. — Delojeua raz-pol ago; llhlapcem, li«) go^J. delavot.Mii, -oglarjfum, 1 kleparju, 4 stroj, ključavaičar-jem, 1 elektromonterju, 4 livarjem. 5 icle-zo^tru^arj^iu, ti kovačem, 3 orodnini klju-čavničarjt'in. 2 kolarjem, 24 miiarjem, 2 ža^;ir; m. 1 gateri»tu, 1 *>edlarju, 12 krojačem. 4 revljarjeni, 2 pekom. 1 sladoledarju. 3t> zidar, dflavi'oni, 25 zidarjeni, 4 !u*adnini zi'larjfiu. 2(» tefarjem, G pleskarjem, 1 me-hanikarju. 11 opekar. delavcein, 35 navad. delavtem, 1 vodovod, iiiitalaterju. 4 šedlar-jem, 1 bolniikeni strežniku, 4 minerjem za "^^B ^om pri hrani denar cqs m dela Hmzp+i.a*B v kr«lj«vint SHS frmn Kt. L«|nik, Maribor, Cankarjtva m, 2t. kamnolom, 1 kamuoseku, i Jevljar. prtrew»-\aku, 19 vajeucem. — 1] \piso\anje na Ijubli^n^kih ON«o\nlh šolak za >oUko len« 1*>?9-a> bo I., 2. in X julija od S. do 14. Podrobnoti su r.^\i^ln# iz oglasov posameznili So!. Tivoli, ljubljanski ljudski park Naš prater, kjcr i grajo ob ncdcljah in praznikih štirje avtomati. __ Cudodclnik, ki vam bere vse mogoče tajne, da se vam je- žijo lasje Ljubljana, 2\. junija. Dva filozofa, ki jmata malo ^inrla /a raianie v pratru. — Kje se sestanemo jutri? — V Ti vol iju! Tivoli je središče ljubljanske ;a poletne-£a življenja. \'sak dan — če je le lepo vreme — mrgoli v njem ofroškiii vozičkov, otrok, služkini, sprehajalk in >prehajalcev. Ob nedeljah in praznikih pasira Tivoli po več tisoč ljudi. Vse klopi so zavedene tako, da Človek komaj najde prostorček, kjer si malo oddahne ali pokoketira, kakor pač nanese prilika. Največ ljudi se seveda zbira v ljubljanskem vpratru , kjer stoje sedaj po vrsti fotografski *atelje«, i&ralnicH, strc-li^čc, koja z velikim električnim a\torna-tom, gugalnica, vrtiliak, zopet jiuca!iiica in končno strelisče. Včeraj popolune je zbral Tivoli t >liko Ljubljančanov v svote parke in drevorede, da je menda dosegel rekord. Bilo bi res zanimivo, če bi kdaj na ned?ijo ali praznik prešteli vse obiskovalce Tivoliia, da bi nam bilo znano njihovo natančno >tevilo. živahna pron'enada ^>e ie vršila xlasti v str^tt- ske'il dre- ^-;-'i!n. i.'ri [j •" ■ ■• - ' ■ cesij» ljudi so romale pod Rožnik k Čadu, na Rožnik sam 1:1 >lcdniu tuđi ud lieue-wue. kier je sviral Nagodetcv orke^te!■. Z Bellewueia je prekrasen razgled na Ljubljano. NTa igrišču Ilirije ^e je tno^e! razločno opazovati potek nogometne ttkme. Le kateri bodo zmagali? Iliri.iani ali Primorci? Ker je ostala igra neodločena, so morali žrebati. 2reb je odločil zniago ASK Primorju, ki je preiel v dar oku>no plaketo L\P, Za nogomet in vobče za sport je pri nas veliko zanimanja. Moški so se začeli baviti s sportom, da bodo močnejši, ženske pa, da bodo lepše . . Mahnil sem jo proti našemu pratru in se ustavil pri tehtnici Društva za narodno zdravje. Od časa do časa je bi! velik naval nanjo. Tabela ti pove, koliko niora^ biti težak za svoja leta. — Kaj, samo 50 kg imam? — Tehtnica jih kaže samo toliko. — Zadnjič sem jih imela 5-! — Že mogoče. toda pri nas najbrže ne! — Pri vas jih pa res nisem imela. — Naša tehtnica se ne moti! Natančno toliko pokaže, kolikor jih imate. Okoli štirih kostanjev pri bufeju je bila precejšnja gneča. Na v^akem koštanju je bil pribit li^t, na katerem je bila za silo naslikana roka ter i okorno roko napisano naslednje vabilo: Po/or! Vse vani lahko postane jasno iz rok. Važno za obrtnike, trgovce in industrij-ce! Miromant. ki vam bere iz rok vaše življenje! Kdaj ste bili rojeni, kdaj se poročite in kdaj unirjete. Kakšna dozivetja vas čakajo in ali \am ie naklonjena sreča? Ali vas ljubi izvoljenec in ali vas ima rada izvoljenka? Iz pilave vam bere vse mocoče tajne, da krčen — zaradi dopu-stov in odpotovaiij članov — zbor je raz-meroina dolji spored obsolvirat z malimi iz-jtinanii dokaj posrečeno in priznati moramo, da ima društvo v osebi g. Peca Regule agilnesa in zmožnega po\ovodjo, ki ga bo vodil po trnje\ i poti izpopoliijevania do viška, 2al, da tuđi Lasčani nivo pokazali posebnega zanimanja za petje Celjanov. kajti koncert je bil prav sibko obiskan in so zdraviliski nostje v tem času — ljubljanski in celjski — raje zunai gasili žeio, kot da bi z obiskom koncerta dali pozornost in priznanje niarljivemu kulturnemu društvu: Maloštevilnim posetnikom je ila-sti ugajal drugi del koncerta {narodne pes-mi) in zbor je moral dr. A. Schwabove originalne Tri prleške narodne s spremljeva-njem harmonike na splošno burno ploskanie ponoviti, (jg. F i n k kot predsednik in §e* g u 1 a kot pevovodia zaslužita kot reorga-nizatorja Celjskekra pevskega druStva vročo pohvalo za njihovo neumorno delavnost, zbor pa naj vztraja na zacrtani poti dalje! — Koncert sta iz glashenih krogov posetila .skladatelj dr. Anton Š c li w a b irt urednik Zbora«. — Z. P. S*>ieot ~ V Ptinanj io Pli^nj! Odhod iz Ljubljane (glavni kolodvor) \ torrk lio. t. m. ob 12.04. Zbor veeh na kolodvoru v Mariboru ob 14.52. Znak^, slavno*tn^ kroje in dru-tvpne legitimacije v§i s #ebo]! Zdrave! Sta-lešinstvo JSS. Pri vercgil«3uje karte im pravi gospodu, k hi rad zvedel kaj se mu <>*bete v ŽMtienipu. d*a se ho seimnij s p4avolasico, ki se bo hotela ž rujim po-ročiti. Čmolaska bo pa rx>roko pre« prečila. — Saj sem si takoj misAii da mi bo žena pokazala, kao se privi larHi za drugimi — prav: zaikonski m-ož. Pristopite k „Vodnikovi drsžbi" II Stran 4 •SCOVENSK1 NARO D« ckie 24. /unija 1939. Stev 14 I tAugust JHanehe: 66 ŠNa valovih strasti Jiotnan Mimo tega je i me I resen nameti popraviti "nekorektnost, ki jo je bil za-grešil s tein, da ji je pretfšnji dan pri stovesm strsnil in podju-bi-l roko na načini, k'i je moral raniti đekleta, kakrš-no je bila Adelaida. Vse to je mogel zdaj popravrti samo s strogo korektnostio in največjim sipostcvanjcm nje, ki mu je bila većino dražja. Skratika, vse se da popraviti, vse bo zc.pet dobro, ali bolje rečeno, e»nako breziup-no kakor poprei. Ona ostane pač samo bc-gata in slavina dedinua, on pa siromašen in za-ničevan delavec. Drdiramjc kočije in pciket konjskih kopit je z>dramil Armanda iz zamišlje-nosti. Ker v gosti megli ni videl kond, ne kočije, se je siisnil blize k vratom. Kimahu je zagledal konje in kočijo tik pred se»boj, kajti kočijaž ie ustavil pred bamkirievo hišo. Annand je sto-pil nekaj korakov v stran in čakal, l«io izstotpi iz kočije... Toda izs'to-pil ni nihče in tuđi lakaja ni bilo od nikoder, da bi odpri vratca kočije. Kočijaž, krepak mož v bogati livreji. j dfanju kočij in kanalu so tuđi njego-ve noge u-brale pot za koojami. Po kratki vožraji so se ustavile kočije pred veojlm poslcupje-m v istti ulici, blizu Sainit-Honor-e. A nm and je s'to-pd? k zadinji kočiji. — Zakaj ste se us-tavili-? — je vip-ra-šal kočijiaža. — Najprej morata k mairu, — je odgovoril kočijaž. — Kam pa krenete po tem? — je vprašal Armand. — K cerflevi sv. Magdalen-e. kam neki dmigam, — se je glia«sll kratek od-solno zilata i.n srebra. Prvotaio sem mislil, da ima nekdo v kleti spravljeno svo-je imetje. toda rdaj... — Zdaj? — Zdaj bi sta-vil đavo, da je rfa-to in srebro u'kradenio in da je pater Bre-d(>t z.n>ai, ki ta zakilad čuva. — To se zdi neverjetno. — Vse bi bilo v redu. če bi obve-sti1! policijo, da sem našel zaklad sum-liivega izbora, — je menil Arma.nid. — Kaj se vam mesa! — je vzfkiiknil AUbert. Armamd ga je začuđeno prvgledal. — Kaj ne u-vidite. — je nadaljeval Albert, — da bi se moffla policijska preiskava prioeti v sosedovi m kon-č at i v naš; k-Icti. Mar mislite, da bi nas ta pobožni pater ne izdal, če bi pršel policiji v roke. Dokler molčiimo mi. bo molčal tuđi on. o tem smo lahlko trdno prepričani. — Toda ta.j*ni sporazumi s ta'kim tipom se U'pira moji čas4i. — je irjrovar-jal Anmand. — Preostaja samo eno sredstvo, kako doseči cilj, ne da bi škodovali se(bi. — ie nadaliicval Armarođ. — Treba je čim pre.j prenesti našo zalogo orožja drugam. — To je naidrznejše sredstvo, ven-dar se pa lahko o rtjem posvetujen>o ta čas, ko boste vi na potova«niju. Saj je bilo ?koc:h sveč so se prdivali v s^nlnčne žarke, prevdirajoče v cerkev skozi stekleno kupolo. Glavni oMar. nad katerim je bila slika sv. Magdalene, zro^e v nebesa, z arban-creli ob stra-neli. se je kripal v n^orju l'ucic in solmčnrli žarkov. Okrog oMarja so biF postavljeni pozlaćen^ nasla'njac' s svilenim? blazi-n-icami. M-rr^gi so bili že zasedertf. Pred oltar;em sta stali na drago-ceni preprojri dve pozlaćen" pručici z mod-rimi svilenim i btlaz-'tiicatmi. Kato-liska cerkev zna s'krbeti za po.nup in kič. Pred pnučicama sta goref na oltar ju dve debeli, s'koro pokirugi ko-molec do-lgi vo$Ceni sveci. Na obeli strareli c-ltara so s>tal; v skupinali trmtfstrarrti v belih srajcali. Mimo odlične gosipode, ki j»c za sedla pozlaćene naslainjaoe. je hilo v cerkvi tud'i mnogo navadndh zemfrianov. Vs-i so se ozrrali na svečano o-krašen davni oTtar in nestrpuo so pričakova-li prihoda blago rodinih zaroČciTcev. Brod a sit a cerkvena vrata so se *na sitežaj odiprla in zadon-ele so orgije. Kakšen bo človek čez 2000 let Moiki bodo zelo lepi, toda večinoma plešasti. — Živci bo dol-go, a podvržen bo raznim boleznim. Ni s>kfc .ro Američana, ki bi ne pozna I vsaj po menu z.namcnrtciia amtro-pn-loga. amerišlkega Ceha pmf. dr. Ale-ša Hrdr.č'ke. Ameriški tis*k o-t>širno r>o-roča o ncesroveni znanstN'enoin delo-vantu. Ameriški Isti s*o se pred leti ćelo pretpi-rali zaradi ncegovejra imena, ker s" nišo bitf edi-ni v teriN kako sra je treba pravilno psati. Ena naibolj razšTJenih, popoilarno pisanih ameri^kh znanstvenih revij priobčuie zan?mivo prorokovanje profesori lird-fč'ke o hodačem č-loveku. r>r. Hrd-lčka ;e predaval v »American Plr.losoplrcal ?cc:ety« o razvoju te«te-sa moderrc^a č1->veka. Trdil je, da bodo čez 2000 let mošk" 'e-pl kakor Apol-lo. Im-eli bocT*o krasr.e pastave. zelo lepe roke. do'se mr^e in irf.oh we. kar «« zahte-va od idealno lepeza tnoškeiri. Čk)veŠtvo se po njejrovem nrien?u neprestano razvija iii rapidno. napreduoe ad časa, ko se je čiovek pojavi na zemilii. To je bMo približno pred 300 tisoč* teti. Ni res, kar trdijo nekaieri hioloKii. da se je razvoj člove^kega t)lemena ustavi!. Čez nokaj tisoč ;et se bo zunarojos-t človcka b"<;t\eno zpre-me-nila. Po minenki dr. Hrdl^čke bo "rncl bo-doči človek zelo visoko čel-o, krascu. ozek nos in moono naprej strle čo spoJnio čcl?ust. Lobanea se zož;, obraz bo zelo letp, ker bo zrcalo kremenitega značaja in visoke initeligence. Mož^arri Pač pa bo iinel bodovi ćlove-k re-dVc lase i-n ple^asrli srlav bo vedaio -vec. lT> >Ja las in brk je spk li zeW> prohJe-iiiat.^r.a. Tclo. v mladosti 2t\u V'flko. lx> v priircri s telesom čioveka naJle dfcise itr>čtto zprememero, poscNro no«e in mke. R<»'ke bi.čo krrusc, nogu pa dalj-sc. L)!«:i i stapalo bo rinat»>' man>e. Prst: r.a rok ah n m»sah bodo oziki. peti prst na rogi h-o skoro f.-krnje n. BodoČi rroiki bo aiatno \ tc.< postave, nego ic sectonj;. Tuđi v notrarcjosti čluvcNkega tele->a nastantjo izprcmcmbe. 2e!odec l»> znatno man.iš:. ker bo čAovek uživi! lalnko prebavliive ieji. Utr.pan-jc srca bo hitrejie. kc-r lx> orsran.'zem irvten/\-neje delo\al. \' primeri s Človek'v.n naše dobe bo človek leta 4.000 nekaku natinara\Tio bitH.', visoke in»te!:s;envc in bistrounrnoMi. Vse te dobrine bo P» m-o-ral bodoč: človek draso plača-td. Ž--vel bo sicer dolgo. toda podtvržen bo raznim bolezii'im. Saneč pregkvic mu !^> delala prehrana. Sladkome i'n kož-'•e bolczni se bodo množile tako. kakor d'uševre. Bcd'Ov: Ciovek bo zelo n«cr\ozen in spal bo malo. Posebno razš'r.en bu rak, ki K> zahtcval \edim> več žnev, dokler sa medicina ne bo zatrla. Drujia nevarn-os«! prtti bodoče-mu cloveštvu v orultikd nazadovanja i>o-rodov v nai -nteligentnejsili kros?li, \z katerih naj bi izsli bodoen zctiiji. Ideal ženske lepote Lcpa, kakor Venera Miloška. to je poklon, ki ga rada slisi vsaka ženska. Čc pa rečete Ženski, d\ ima postavo kakor Venera Miloška, se ustraši in morda tuđi zardi. Kakor Venera Mi* loška pomeni meriti čez prsa 105, čez pas pa ćelo 116 cm Venera Miloška bo vedno veljala za ideal ženske lc= potc in vedno bo vzbujala občudo* vanje. NTc smemo pa pozabiti, da je kip narejen v nadnaravni velikosti in da morajo hiti temu primerne tuđi vse dimenzije. Kip je visok 202 cm noće do pasu 107, ramena so široka 58. hrbet visok 87, "irina prs znaša 107, širina pasu 102, širina vratu 45 cm. Čc pa vzamemo za temelj povprečne vis šine moderne žene 160 cm. dobimo seveda drugačne dimenzije. Ženska, ki meri 160 cm. mora hiti čez pleča ši* roka 45, čez prsa 82, čez pas 7L noge morajo meriti do pasu 84, vrat 37 cm. Taka ženska se lahko pohvali, da ima lepo postavo. Ideal ženske Icpotc je ostal neizpremenjen. Sedanja vitk-i linija je bila estetska zahteva že pred 2000 leti. Suhe ženske nišo veljale ni-koli /a lepe, pa tuđi debele ne. Z^n-ska, ki meri čez pas 73 cm ni suha. seveda čc ni prevelika Tip lepote se pa vendar individualno nekoliko izpremi; nja. Stari Grki so dajali prednost visokim, lepo razvitim ženskam, ki pa nišo smele hiti predehele. Tuđi v renc-sančni dobi so hile v modi »kraljev* ske« ženske postave. >\oški naše do* hc pa dajejo prednost dckletom vit« ke postave in nežnefia teleća Opa/i se pa že sedaj. da se ho mlada ccnc» racija vrnila k idealom ženske lepote starih časov. N^bolfše, najtrafne^e. zmto u naiceiieise! MUnki ztkmmcm. — No. kaku j.c je potffOil tvoji ženi DTvi obcd^ — Nikar ine ne \pr«iuj. Ce\o kuharska knjiga se Ji te prisniodila. Po locUvl. — Kak>o dokcs. l*;i z n.jo norocen? — Točhho n ne morem povedati, ker se mi je pravkar usta\ila ura. Pod zdravniškim nadzorst\ om. —Moji ženi je zd»ravirr.k orepovc-dal kuhati. — Kaj je zbolela? — Ona ne, pač pa jaz. ISudt (V't lahGo postanete hoiati t Poslužite se najboljSega kažipota k sreči — sreftk (kn. raar. loterije, ki »o že tolikim kar čez noČ pripomogle do blagostanja. Slovenije pt*ccfo|o ttt raspoM^fo Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Lfitbljmiia St. Petra cesta 19 SreČke te hranOnice je nadalje M: v OKlasoem ođdelku »Jutra«, Prešemova ulica 4 v ekspozituri »Jutrac v Šiški na Celov^lki cesti ter podružnicah »Jutrač v Cetfu in Mariboru. Makulaturni papir kg š> Din 4*-orodaia unr5!«^ "Slov. Naroda" I ^ *+d*ji pkutrt **ol za potovrt]* in pUm* I I J^ aA f% đ* WM9 aO 40 "*> konttukclt* to materijd prvovrttnm. I I *^ * %# ^5 mm/ ^5 W PWWne olaf***. I I ____________________7Won Mtv.2990 ^ ^ § >mMa1i o^losf< Vsaka beseda SO pau*. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamkot — Na vpraianja brez znantkm ne ■m .i^ odGovariamn. - NajmanjU o^las Ol» 5*-^ mtmmm Pasrcdovalnica Offrinc — telefon interurb^n 3lt>9 — Mi'klošičeva 28, rabi takoj več oatakaric, kuharic, služikrnj. — Za odgovor snamka za 2.— Din. 13bl Hiso z zemUiriščem, o-bstojeoe & 3 sob, kubkiie, ta vsako obrt, pekari jo. aostitao ali mizarstvo pripravno, v bHžimi tovarae in žase, takej p-rodara ali oddam v naiem. Bo-nudbe naj se pošil^ajo: č«rnešek, šSvil-ja, Ptu'jska gora pri Ptmju. 1360 Dekle za vse v^iće nekoliko kuhanja — sp-rejin>e majhma obi te ti. Potiud-be na naslov: G- inženjer S. Njesovan. Gračac, Hrvatsko. 1359 Objekt 220 kv. m z 18—20 K. s. rootor-jem na sesalmi pJin, z mtenom, to-varno olija, stanovanjsko ha-§o, tuđi brer strojev, uaodno predam. — Josip Fleffo, Catoovec. 135S Ovratni obesek iz platina, v oblikt križea, z brl-ljatiti: I velvkjm, 4 srednjima in 35 različne velikosti proda SchroII F-, S«vnica ob Savi. 1336 L. Mikuš UU5UANA Mestn* tr9 15 pnporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprchajalnin palic. Popravila se izvrsajejo — točno in solidno — Kljucavničarskega pomoćnika veičega vseh v stroko spada>oč.ih de! sprejmem takoi s hrano 1« stanova.njem v h:Ši :n plačo i>o dogovoru. Pofliudbe na naslov: Josto Ambrožica nasl. v Ljubnem It. 54. p. Podnart, Gorenjsko. 1295 Gospo ali gdčno s perfektnim manjem sl«ov., hrv. in nemškesa jez-ika v jjovoru in p-lsavi ter \rajeno vseh pisarai'ških pos'.ov — iščemo s I julijem 1929. Ponudbe z navedbo dosedanlega službovanja \n delovanja }e pos'a-ti na upravo vlastelinstva Mokrice, pošta Jesenice na Dolenjskem 1353 ie kri, iibotjša slabo prtba-vo. slabotoo đek>v«o]e 6re-vesa. oapihovanje. obole-a]e mokxa£oe Idslin«. jeter. zolca ta to-lčni ka me a -Vzpodboja ape ... t,-:*'%o »j. prvovTitnib klaviri«v. Prodaja aa)cea«)t la u *' oajmanjse obroke lrpoioie\.alnical VVARB1NEK. L)ubl]ajia. Gregorčlčeva &. v b!ižia: G'a>hent ma'ice. SIVALN1 STROJI izboraa konstrukcija in elegantna izvriitcr iz lastne tovarnc — 15lctna gartncija — Vezenje se poučuje pn nakupu brezplaČna. LMSALNI STROJ] »ADLER« - KĆLESA iz prvih tovarn »Diirkopp« »Stvria«. — PLETILN1 STROJI ^edTlo v ^alogi — Po-samezni deli Lules in šivalnih ttrojev. — Daje se tuđi na obroke — Ceniki franko in zastonj IVAN JAX i SIN, LJUBLJANA, G.sposvciska 2 Prodamo v Skooliu, v neposre-Jfli' blizini železtiiške postaje pod zelo povetoniimii po20ji KOMPLEKS ZGRADB iz trdega nvatertjala, v katerih je do sedaj bila instalirana t\ornica ledu ter bi se isti jako koristno mo«el uporabH' za industrijo. Zraven z^radb dovoli zemi^šča za zidanje. Za podrobne podatke s© }t abmiti na xi63 Parno Pitana A. D. Skoplje ^— -———-^— -■—i— —■-^k^ki - --^— Urcjuic: Jt«eip 2upančit • 2« »Narodno tiskaroo: Praa Jeseriek^ — 2« opravo In uucrm m dei iiat«: Otuo LhnMui — v*i * LjuMjma. 1000000]