Iz zlatih let
i.
8§|isoka in košata je bila štula pred Metlovo hišo. ** Dolge veje je raztezala celo malo po strehi in pod zaboj. Mnogi so svetovali gospodarju Metli, naj poseka slaro hruško, od katere nima nobene koristi. Ali gospodar si je mislil: ,Danes mi res nič ne ko-risti; Bog ve, kaj bo pa jutri. Hiše so tako blizu druga pri drugt. Če pride požar, bo štula ščitila mojo hišo pred njim. Streha naša je slamnata, hruška pa je vedno sveža in prav bi prišla v takem slučaju." Tako je ugibal oče Metla. Mogoče je imel prav.
Pomlad je umirala v naravi. Solnce je pripekalo in vabilo vroče poletje, naj se prikaže in izžene po-mlad. Dasi tako lepa tn prijetna potnlad, se je morala vendar umakniti s hladno sapico vročemu polelju.
—  104 —
Metlova stara mati so preležali bolni mrzlo zimo in šele na spomlad so se vzdignili iz postelje in šli pogledat pomladansko življenje. Sedij, ko je nasto-pilo gorko poletjc, je vstalo tudi v Metlovi materi novo življenje.
Presedcli so lcpe solnčne dneve z vnukoma pod štulo. — Metla je imel namreč dva olroka, Rcziko in Aleška. Rezika je bila nekoliko starejša od Aleška.
Lep poleten dan je bil. Po južinj sla odšla Metlova oče in mati na polje. Doma so ostalj stara mati in mala dva Zaprlj so vežna vrata za seboj in šli pod štulo. Sedli so vsi trije v travico, ki je komaj pog-anjala med debelimi koreninami. Mitno hruške je držala ozka pot, zraven poti pa je žuborel potoček. Skeleče koprive, ki so raslle na njcgovem bregu, so mu pravile ponoči mične pripovedke. Bezgov grm je širil svoje vejice nad kristaino vodo. Na njegovih listih so se biserno ziatile vodene kapljice.
Alešek je vstal s svojega sedišča pri štuli jn je stopil k cvetočim koprivam. Stegnil je z roko po ko-privi in jo hotel utrgati.   Materino oko ga je opazilo.
»Pusti, Alešek, puslil Se boš opekel, potlej te bo pa skelelo. Cmeril se boš. Kopriva peče," so ga posvarili slara mati. Odtegnil jc Alešek stegneno roko od koprivine in se vrnil k materi pod hruško.
nNe smeš biti tako drzen! Boš enkrat padel v potok. Sam angel varih te je čuval, da se nisi že onile dan prekucnil noter."
,Kje je pa moj angel, da ga nisem še nikoli vi-dela," se oglasi Rezika in pogleda mater.
.Angelček tvoj hodi zmerotn s teboj. On je duh, zato ga ne vidiš. Vsak človek ima svojega angelčka variha, ki hodi ž njim in ga opominja ic dobremu. Angel varih hodi ob človekovi desnici, hudobec pa ob levici. Če je otrok priden. se raduie angel varih, angel hudobcc se pa kremži in beži. Ce je pa olrok porcden, se joka dobri angel, hudobni pa vriska in pleše. Le pridna bodita, da bosta veselita krilatce in jezila grde hudobce."
Oba sta pokimala z glavo. Obljubila sla, da bosta pridna.
— 105 -
Stara mati so ju nato učili kratko molilvlco k angelu varihu. Naročili so jima, da se mu morata vsak večer priporočili, predno zatisnela oči k počitku.
Mimo treli Metlovih pri štuli so odhajali dečki in deklice v šolo.
Petrovčičevega Tončka je nagovoril Alešek: ,Ti moraš iti v šolo, jaz pa se tukajle igram." Posmehnil se mu jc. Tonček je pa odgovoril: ,Drugo leto boš tudi It moral hoJiti, le počakaj."  In odhitel je.
S štule so padale drobne hrušicc. Poznalo se je, da ni dolgo tega. kar so bile še v cvelju. Kmalu je bilo na poli pod Slulo polno sadežev. Alešek in Re-zika sta jih pobiraia in nosila na kup poleg babice. Tu se jima je dozdevalo najbolj varno. Ko sta jih dovolj nabrala, sta spet sedla. Solnčni žarki so zlatili njuna mlada lica. Stara mati so gledali belo nebo, in na od starosti zgubančeno lice jim je pritekla solza veselja
Rezika je izbirala mlade hrušice in jih primerjala, katera jc večja. Eno je prijela, |o ugriznila, loda — skremžila je obrazek v debele gube in kisel ,cece" se je pojavil na njenem jeziku   Pljunila je v slran.
.Nikar ne pokuSaj te zelenjadi. Boš zbolela, če boš to žvečila."
,Saj je lako kislo "
BSeveda je, zato pa nikar ne jej!"
Alešek se je smejal Reziki in rekel: nLe drži se kislo! Kaj pa grizeš nezrele hruške. Hc, he."
Smejali so se nekaj Irenolkov vsi trijc in odšli potem v hiSo. Solnce se je nižalo, njegovi žarki so poslajali hladnejli. Slednjič je zašlo za visokimi g;o-rami. Mrak je legel na zcmljo. Zvon je odpel slavo nebeški Kraljici. Metlovi so se spravili k počitku tn zasnivali sen poletnega dne.
II.
Spet je vstalo drugega dne na vzhodu nebeško solncc. Njegovi olroci, zlati žarki, so posvetili tudi v Metlovo hišo in izvabili otročad iz nje.
Babica in Rezika sta sedli poleg hruške. Alešck je stopil k potoku. Zavihal je tenke hlačice do kolen ter se počasi skobacal v vodo. Prebtodil je potočck.
— 106 —
Na drugi strani si je umil umazane noge, boječ se, da bi ga črni dimnikar ne vzel Mamica so mu namreč pravili o dimnikarju. Rekli so, da vzame vsakega otroka, ki nima snažnih nog, in ga odnese na svoj dom. Alešek se je posebno bal tega moža. Zato je umil vsako jutro noge v potoku. Obličjc in roke pa je bil navajen umiti zjutraj, takoj ko je vstal.
Babica so pravili pod šlulo Reziki o sv. Martinu. Povedali so ji zgodbico iz njegovega življenja, kako je da! nekdaj kos svojega plašča ubogemu beraču. ln ta berač je bil Kristus, Sin božji.
Rezika je vestno poslušala zgodbico. Usmiljenost sv. Marlina ji je segla globoko v mlado dušo.
Ko je Alešek umil noge, začel je lučati katnne po potoku. Štrbunki in punki in poki so doneli po vodi. To je bilo Aleškovo največje veselje.
Postrv je prtkukala izpod skale in je švignila pod Aleškovimi nogami.
Fantek jc kar obledel in zakričal:  ,Joj . . ."
Prestrašil se je nemalo le živalce. Mislil je, da je gad.
. Kaj pa je," so se oglasili babica. ,Vun, pcjdi iz vode, vun. Kaj slojiš lako dolgo v nji? Se boš prehladil in namrazil." Stopili sta Rezika in mali na breg, prijeli Aleška vsaka za eno roko in ga poteg-nili na suho.
nOad je bll v vodi, mati, gad! Dolg rcp je imel in izginil je po vodi. Mojih nog se je dotaknil, morda me je pičil."
Rezika se je zgenila.
nBeži, beži, riba je bila, pa ne gad. Oadov ni v našem potoku," so trdili mati.
,,Pa je bil gad! Saj je imel oči, in še tako svetlč!"
,Kiba ima tudi oči, lej ga fanta. Veliko lepše kot gad."
Alešek je pritrdil materi, a samprisebi je še vedno trdil, da je bil v potoku gad.
Na drugi strani potoka se je širil Koščev vrt. Zasajen je bi! s sadnim drevjem. Razne vrste jablane: gambovci, medniki, ropatclci, rožmarinčki. . . so ne-davno izgubili angelskobele kapice. V drugi gredi so bile uvrščene češplje, slive in hruške   raznih plemen.
— 107 —
V kolu vrta je bila lepo razvita kutina še v najlepšem cveiju. Med drevjem je raslla zelena travica, mcd ka-tero je molela tupatam kaka cvetka. Vse je bilo v naj-lepšem redu.
Zraven vrla je bil živinski hlcv. Hlevna vrata so bila na slezaj odprta.
Tedaj je zamukala liska pred vratmi in je posko-čila. Zbezljala je na vrt med drevjc in je mulila travo s cveticami.
Babica in vnuka so se prestrašili. Bali so se, da ne bi liska kam uSla.
,K Orehovim pojdi, Rezika," so rekli babica. »Orehov oče so gotovo dancs doma. Bržkone 6blajo v delavnici.
Ančika je slekla k Orehovim. Povedala je Ore-hovemu očelu, da se je pri.Koščevih odvezala krava in da sedaj ni nikogar, ki bi jo prijel in privezal.
Mojster Oreh je odšel iz delavnice. Na vrlu je prijel kravo in |o je privezal v hlevu. Nato se je povrnil k svojemu delu.
Babica so odžli z vnukoma v hišo.
Bližalo se je poldne.
Vročina je bila vedno večja in neznosnejša.
Na Koščevem vrtu so Civkali vrabci. Med njimi se je oglasil tudi palček z drobnim vik-vik in je od-skakljal.
III.
Po južini so odšli slara mali z vnukoma v Ru-parjev grič. Med poljo so se razgovarjali o rožah in o lepoti cvetne narave. Mati so pripovedovali, vnuka pa sta poslušala in izpraševala.
^edtem so dospeli na breg prijaznegfa Ruparje-vega griča. Tam so trgfali cvetice. Mati so pravili ma-lima, kako se imenuje ta cvetica in kako ona, za kaj nam služi ena, za kaj druga.
Spletali so Marijine lasčke v lepe vence in so zbirali bingelčke in zvončice v Ijubke šopke.
Alešek je našel med travo zcleno kislico, jo utrgal in jo pojel.
,O, kako je dobra kislica," je vzkliknil in se obliznil okrog usten. ,Jaz do lanskega leta ie poznal
—  108 —
niscm kislice. Lani pa sem videl Pozorovega Stankola, kako jih je slastno žvečil. Pokusil sem tudi jaz, in dohre so se mi zdele. Na Volčnah sem jih zadnjič precej pojcdel."
,Ne jej kislic, da ne boš bolan," so se oglasili mati. .Marsikateri otrok je že zbolel, ker je jedel ki-slice. Pazi se ! Leglej, da jih ne boš nikoliveč poskusil.*
,Mati, —  pa so tako dobre " —
^Ne jej jih, pravim, če hočeš biti zdrav. Ubogaj rne, saj veš, da ti želim samo dobro."
Alešek ni bil nič kaj vesel materlnega karanja. Odtegnil se je od njili. smuknil v grm in odrezal dre-novo palico. Muzal se \e po grmu in brskal z ure-zano palico po tleh.
Mati in Rezika sla ie nabirali cvetice in jih zbi-rali v šopke.
»Jej, jej! mama, mama, mama! Oh, kako me boli! Uh —" Alešek je slokal in tožil. Bližal se je babici in vpil: BTrn imam v nogi, babica, trn, trn. O jej, kako me boli —-------¦
.Porednežl Zakaj si pa šel iztikal v grmovje. Pri naju bt bil, pa bi ne imel trna v nogi. E, saj pra-vim: otrok je otrok..." Babica so bili malo hudi in so kregali Aleška, ki so mu drsele krislalne solze po licih.
,Sem pojdi!"
Približal se je babici.
,Tu sedi v travo in pokaži, kje je trn."
Alešek )e ubogal. Nastavil je nogo babici, ki so mu s šivanko jzdrli trn iz nje.
Na drenov grm je priletel črn kos in je veselo zapel, kot bi se norčeval iz Aleškovih solz. Fantek se je ozrl nanj, nato pa gledal črno jato krokarjev, ki so se loviii po nebu.
Trojica je zavila po ozki stezi po hribu navzgor. Sredi gozdiča so sedli pod gostovcjno smreko in so se radovali nabranih cvelk.
Babica so uCili vnuka pesmico o danici. Malička sta ponavljala za njimi:
Ko dan se zaznava, danica priplava, — se sliSi zvonenje Cez hribe. Cez plan.
— 109 —
Pesem se je glasila umerjeno skozi smrcčje. Ptičke so za hip umolknile po vcjah, potlej pa spet nada-ljcvale svoje.
Med suhimi smrekovimi krži se je zgenila gašča-rica in je Svignila čez listje v grm. Pod smreko sedeča družba jo je videla.
.OaSčarica je kaj prijazna živalca. Nikomur ne stori nič žalega. Tiho se veseli v zclenem gozdičku svojega življenja in mirno živi solnčne dneve. Ni dolgo tega, ko sem čula da je Čebavsov hlapec ujel mlado gaščarico, |i odsekal rep in jo del v nedrije, da mu je lovila bolhke. To pač ni lepo, da je mučil lepo živalco na tak način."
Malima se je studilo tako početje. Babica so ho-teli razlagati dalje o gaščarici — kar se je nckaj zga-nilo za njimj.
K              Izza hostc se [e prikazal lovcc Peterček. Njegov pes
f     Herkul je izginil po gozdu navzdol za mladim zajcem. F               ,Dober dan, mati!"
,Bog ga daj, Bog g» daj,° so odzdravili mati. ,No, ali ste kaj ustrelili?"
.Sedaj grem šele zdoma." ,A — tako! Sem mislila." tn Peterček je odšei.
,Čemu pa ima Petcrček tislo poleno čez rame," vpraša radovedno Alešek.
Mati se posmejcjo.
¦.               .Tislo ni poleno, lislo je puška, s katero strelja
L,   mož zajce in drugo zverino."
¦           ,Hm."
K           Rezika je globoko zazdehala.   Solnčni   žarki   so
^¦poljubljali   njeno   lice.   Solnce pa   se   je   smejalo   na ^Bjasnem nebu in se bleščalo.
¦            Solnce se je nižalo na obtoku. Trojica je počasi H   odhajala proti domu. Reztka in Alešek sta nesla vence
¦   Marijinih Smarnic in šopke cvelic ter letela naprej. Mati W   so pa počasi stopali za njima.
L              Ker sta bila mala dva hitrih nog, so mati kmalu
^Lostali za njima.   Pred Koščevo   hišo   pa se  je zalelel
— 110 —
v nju domači peteJin. Zavpila sta in zletela navsornoč, petelin pa za njima.
Pri Koščevih so imeli prodajalnico. Bila je edina v vasi, zato so tudi prodajali najrazličnejše stvari, ki se rabjjo pogosto in rcdko. Vobče je bila Koščeva rodbina v vasi zelo priljubljena.
Koščeva Lenka je ravno nesla v škafu prešičkom popoldansko južino, ko je zagledala objokana otroka, Aleška in Reziko, in jeznega petelina, ki ju je pre-ganjal. Zopodila je petelina, Aleška in Reziko pa je poklicala k sebi. Ko je odpravila prešičke v hlevu, sta šla malička z njo v prodajalnico, kjcr sta dobila od Koščevega očeta na Lenkino prošnjo vsak en škrnicelj sladkorčkov.
Babica so slopali mimo Koščeve hiše, ko sta pritekla iz prodajalnice AleSek in Rezika. Pokazala sta jim sladkorčke, bele in pisane. Babica so se jima na-smejali in se zahvalilj Lenki za darilo, ki ga je daro-vala malima.
Lenka pa se je oglasila: ,To sta dobila, ker sta včeraj poklicala Oreha, da je privezal našo lisko, ki se je bila odvezaJa. Kako sta veseJa."
,Otrok je vesel če kaj dobi," so rekli babica in odSli z njima domov.
*
»Kaj pa je to?" — ,Kje?" — ,Na mizo poglej, Rezika,' se je oglasil Alešek.
»Hencajte, pa res. Bog ve, kdo je prinesel. — Poglejle no, mati, kaj je na mizi v rutil"
Babica so se približali mizi, odvezali ruto in jo raztegnili  — — —
Malima so se cedile sline. Usta so se jtma raz-tegnila in smejala sta se tako zadovoljno in veselo, kot bi uživala življenje malih nebes.
Črne borovnice, pomešane z rdečimi jagodami, so ležale v ruti na  mizi  in vnuka  sta  jih zobala. ..
,Kdo je prinesel, Bog ve," je  vpraSala Rezika.
Babica niso hoteli rešiti zastavice, zato so se malo posmehnili in so dejali: ,Le jejla jih!" . . .
Vukovoj. eSMSSKHa