1ZI. ttnflta.
*        __
,1 H*W i Mirti ft Md KL
MI. lifd.
^^H|^^^^k      ^^^^^^^^^^^
SJfJS.^i11!^81 <&** 1 «/« X 54 m.'« I !?50 v. Uradnl  raiflast in poftfena ter notfcc isti prostor po 2 K, Senilne ponodbe in poroke ptvialno
«0 K. — Pri mro&lih nad 10 objav poputt Vprtšanjem glede insentov naj se priloži znamka a od^ovj;
fer'vntttv* „Kov. Km*«*" u „NaMtea  TlaMfM"   luBiit
nllsa *t S. prMUeae. - Tfttele* st 904.
^—________
„StotMMkl  >a**#   wel|a  v M«U|ni I« pa pettlt
celoletno napoj plačan   •    K ISO
polletao.......   „    90
3 meactno...              .    M    i5' -
1                                                        15-
ceiofeteo......K24O —
polletao.......„120—
3 meaatao......M 60*—
.....xy-
Pri inorebiUiem poviianja se inu dalfia luročnint 4opla£atL
Naći   naročniki na    po&ieio *■  »ntfč   natočuiao    *e4no     ^f   po ntluznld
Na tamo olsrnem naroih w. ooilatve denarte *e ne moretiii oiirati.
lisipHHe „Slev. WwHi" liAfi mito« *.*,!> aaflstotU*
BamI^a       ^■.■Aaa^B^^BfaiBl^fe        fl^hi       ^Bt^Bk^B^^AiB^Bfc^A a^       A^B       avaMaAa^kavAiAaih       A^^^m^^^B^^^^^^^_^^_ *^^^^^^^^^^a^^^P       a^r^^^^^V^^^a^^^av^Bv       ai^ap       ^^^vap^BajaBaaaaBBBBAaBa>aBy      Wap      ■■■■■■■J^p^^^Ba^aaBB^a'       JJ^B^^BB^^a^^^P'^BTBaaaaaaB^^
Ponmmsimi itevHka vefla 1 krono.
Poftnina platana w gotovini.
Razmere o Primorfu.
Sedaj je dr. Tuma komunist. S tištim prepričanjem. s kakoršnim je bil narodnjak, naprednjak, pol - libe-ralec, pol - klerikalec, socijalni demokrat. Mož menjava svoia preori-čanja in zanimivo £a je hilo včasih poslušati, ko je vcepljal zautraj ob osmi uri temu ali onemu. ko*ar je pač dobH. svoje prepričanje, popol-dne ob štirih pa je drusremu znancu prav isto prepričanje z vso goreč-nostio pobijal. Sedaj je komunist. Ko bo italijanska vlada začela ubijati komunizem, xa. tuđi pri dr. Tumi ne bo vec. Sedaj jca italijanska vlada trpi med aroriškimi Slovenci z iz-vestnimi nameni in dr. Tuma je oznanjevalec komunizma. Vlada ima svoje dopadajenje nad njim. Razmere so take, da ima mož prosto pot med ljudstvo, drugim pa le zaprta, tako. da ni mogoče na nobenem shodu nastopiti proti njemu in pobiti njocrova izvajanja. Komunisti kar na-znanijo bližnji oblasti, da žele shod in oblast 3im dovoli. Dr. Tuma priđe, hvali Italijo. svobodo, ki jo daje in ki jo še obeta, potem pa začne udrihat: po Jugoslaviji in nesramno izrablfati ponesrečeni komuni stični puč v Ljubljani. Kriči, kar more, da tista Jugoslavija je dežela krutosti in krvi, tam morijo naše sodrusre. Zato: dol z Jufiroslavijo! Sram me je, da sem SJovenec! Svobode v Jugoslaviji ni in ako bi prišli mi pod nio, bi Furlanom usiltevala slovenske sole. kakor jih usiljuje Štajerskim Nem-cem. To je svoboda! Na nekem ta-lćem shodu je nekdo pripomnil: Kaj pa slovenske sole v Gorici, ki jih nam Italijani nočejo dati? Tu je vzrojil dr. Tuma in napadel slovensko inteiifjenco. češ. da je ona kriva, da jih ni, ker ne zna postopati pre-vidna napram vladi in ker jei ni mar dru gro nesro izžemanje ljudstva. Dr. Tuma obljubila kolonom, da bo vsa zemlja, katero obdelujejo. njihova, malini zadolženim kmetom, da odpa-dejo njihovi dolgovi, delavcem, da bodo oni jrospodovali y deželi. vsem pa, da prinese komunizem v deželo največjo pravičnost. Prvotno se ni smatralo dr. Tumovih nastopov resno, ker moža pač pozna vsa dežela, ali od kar je jasno, da draži in cepi Slovence po nalogu italijanske vlade, je postala stvar resna. Bati se je konfliktov med dr. Tumovimi nahujskanci in ktnečkimi posestniki. Oni, ki poslušajo dr. Tumo. si že razdeljuieio posestva in lasti]o zemljo: to bom imel jaz, to boŽ imel ti. Tekom par mesecev se izvrSi socijalna revolucija in kolon in delavec bosta deležna zemlje. Tako napove-
___.^^^.B^^^HHMi^iHBaaBaaaaBaa
duje dr. Tuma, hoteč po želji italiian-ske vlade pripraviti nemire in spo-pade, ki bi iako prav prišli italijan-ski vladi, da bi mogla k tlom pritis-niti goriške Slovence. Koloni nočeio več izvrševati svojega pogodbeneea dela. Zato ie bilo zadnji čas Dodanih sodniji s strani posestnikov mno«o odpovedi kolonskih pogodeb. Komunisti pravijo. da nobena teh odpovedi ne srne biti rešena povoljno za posestnika, kajti v slučaju jedne povoljne rešitve se upro vsi tisoči kolonov. V tem smislu organizira dr. Tuma s svojimi pomočniki kolone, katere je prevzel uporni duh. ki nočeio ničesar slišati o rešitvi kolon-skega vprašania. kadar priđe dežela v normamejše razmere. mar več se drže komnnističneea nauka: kdor zemljo obdeluie, tistesra ie last. 7bos^ tegra kmetiistvn med R-oriškiTrti Slovenci obilo trpi tam, kier obstnii kofonstvo, drueodf pa istotako ker delavcev za kmetijo ni dobiti. Vse dere drugam na osemumo rf^lo ?ia cesto In v delavnice, po kmetitah pa manjka delavnih moči. pa čenrav se ponuia dobro plačilo Osemnrnf de la\Tiik, praviio komunist?, in he£t <id tam. kjer j?a ni Na kmetiji ni moiroč. zatorej naj kmefiistvo propada, bodo toliko lažje ropntali no de^Hi Tuma in njegovi pajdaši
Strašna ie brezvest*^st itaMian-ske vlade, da ie prepustila slovensko Gorlško divjemu komunističn^mn huiakanju. ki more imet? crnzne no-sledfce. Ahnorwa1ne razrnere v deželi d«la italijanska vlada še abnor-malnejse. V to abnormalnost tiče kakor nafašč dr. Tuma. ki ie izboren izvajateli ždta fta?Han«Vfri vladnih mož. ki se hlinito v obraz slovenskim voditeljem, za hrbtom oa delaio proti slovenskomu liudstvu, katero so-vražijo iz dna svoie*a srca ln katero hočeio zasnžnitti. Dr. Tt»ma bo ža-tostno zakliučfl svr>je delovanie v Prinionu. Vedno je bil v škodo eori-škim Slovencem, sedai hodi r»J5abno no deželi kot emisar niihrcvfh so-vražnikov. Nikar naj ea ne bo sram. da je Slovenec. kafti slovetistva ni več v njem, svoje slovenstvo !e Dro-dal Ttaliianofn. Mislimo pa tuđi. da priđe med delavstvom sndni dan za dr. Tumo. kaiti delavstvo bo sprevi-delo, da dopušča italifanska oblast komunistično propovedovanie zroli iz namenov. naperjeniti proti Slovencem, svof čas pa hoče nastonitt proti komvnizmn in delavstvo zađe-ne novo trplienie. za V?tero na^ se zlasti lepo zahvali dr. Tumf.       K.
Žldooikl paradli.
^Paradisus Judeorum« iraenuje-jo stare kronike Poljsko, katere kra-Iji so sprejemali Žkle iz vseh delov sveta z odprtimi rokamL Ni čudno, da živi danes večina Židov ravno v Poljski, kjer je Židovski problem eno najvažnejših  gospodarskih  vprašanj.
Vseh Židov na svetu je okoJi 15 milijonov. V Ameriki živijo 3 milijo-ni, v Franciji •!- * 'lf»^, v !^otnunijt ^77.000, v Angliji            »'i,    v sedanii
poljski    republiki              >li    6 milijo-
nov t. j. 42 odst. v           ; iov. ?.\d\ so
v veliki večini trgovci. Na poljskih trgovskih Šoiah je 60 odst. židovskih učencev. Veliko 2idov studira tuđi medicino in pravo. Tako ie bik> n. pr. v Krakovu 1. 1917. rr :d 180 od-vetniki 115 Židov. Žfdsv:.ki problem na Poljskem je torej predv<em gospodarski problem, ker versko vpra-<anje ne priđe toliko v poŠtev.
Do večfih sporov med Židi in krščanskimi Poljaki je prišlo Še le v novejšem času, ko so se začele u stana vi jati razna konsumna društva, tr-govske dmibe in podobne ustanove, ki so odvzele Zidom trgovsko prvenstvo. Spori pa so bili le gospodar-skeea in političnega značaja, zato ni prišlo do krvavih dosrodkov kakor n. pr. v Rusiji- Na Poljskem ne po-snajo besede »po?TFoni«, dočim je v Rusiji tn v Ukrajini na dnevnem redu. Za časa nemške okupacije so upali Židi v nemško zmago, kar je Mino razbudio Poljake v patrilotič-nem in narodnem oriru. Tako so se spremenili spori v narodnostne boje. Zato je danes židovski problem težko gospodarsko vpraSanje polj-skeea naroda, ker se smatralo Zid! za posebno nadjo.
Poljski sodj^lfsttčfif poslanec niamand, rojen Žid, je podal pred kratkim mednarodnf sociialfftični deleraciH. kl je prišla v Varšavo, da crouči židovski problem, tozadevne Informacije, ki jih je priobčil tud! »Oelaveo*. glasilo poljske sociiali-stične stranke, urejevan v fldov-skem duhu.
Do revolucije leta 1905. so vladali med Poljaki in Židi đohri odno-šaji Od takrat se je tevršila velika sprememba. povzročena od protfžl-dovske politike v Rusiji in vsled vedno večjeffa pritoka Židov na Poljsko. Novonaseljeni Židi, ki nišo Doznali poljskih trađicfi in poljske kulture, so začell zavzemati v pre-vellketn obstffn važna mesta v tn?o-vfni. Vojna, k! je vzbudila narodno miRei v vsefi narodih, le spomnila tud? žfde. da so samostojen narod.
i^^^MH^H^MHMM^^^HBBaiMMaBMaBBBai^BBBaBBBBBBBaBa
Toda Židi na Poljskem se ne tnorejo i oči ti kot samostojen narod od do-mačega prebivalstva, ker so raztrc-seni v posameznih mestih in so ve-činoma le trgovci. Kmetskih Židov ni mnot*o, prav tako tuđi ne proletarijata. Ker so torej odvisnl od okolice, jim preti nevarnost bojkota.
Dtarnand je nasprotnik narod-nostnega gibanja med Židi, o kate« rem pravi, da stoji za njim Anglija. Židi so prakt'čni ljudje, toda njih fantazija je preveč bujna. Zato je njihova politika poposto v nasprotju z realnim življenjem in zato simpa-tlzirajo v zadnjem Času z boljševizmom. Antisemitsko gibanje na Poljskem bo ostalo le gospodarskega značaja, ker vsebuje boj poljskega srednjega stanu za prvenstvo v tr-gov;ni. Kar se imenuje drugod razredni boj, to je na Poljskem narod-nostni boj. Radikalno sredstvo za izboljšanje odnošajev med Poljaki in Židi hl bilo izseljevanje. Izseljenl poljski Židi v Amerikj b! postali ko-ristni član! Ćloveške družbe. Napač-na je politika Amerike In Anslije* ki bi rade uredile poljsko - židovske odnosa je s pritiskom od zunaj« na nr. s pogodbo o zaščiti manjšin na Polf^kem. Nobenemu :arodu se ne more vsiJiti pro^podarska politika proti njesrovi volji.
Kakor je razvidno iz prečej objektivnih »nformacij Zida Diamanda, se bo bil na Poljskem še hud in dolg eospodarsko - narodni boj med Poljaki in Židi. Najbolje bi bilo seveda, če bi se vsi poljski Židi ravnali po rHamandovem nasvetu in se izselili ne samo \z Poljske, anjpak iz Evrope vobče.
VNi*?9ta d *t. (tflrmaln-shl poaođbloParlziL
LDU. Pari«, 26. m&jft. (DKV.) (Zbornica, nadaljevanje.) Porooevaiec Marpaine je priporočal, naj zbornica ratificira mirovno pogodbo, ni pa za-mol ča 1 pomialekov, ki jih zbuja njeno besedilo. Poro<Sevalec je svojim aklep-nim razmotrivanj em doHal še nekaj ar-srumentov, fci đokaznjejo, da nova Av-s tri ja ne more biti odgovorna za dolgo-ve stare monarbijle. Noben znnanji ministar stare monarhije. izvzemM Hay-merla, ni bil v onih pokrapnah doma, ki redaj pripadajo Avstriji, in ražen irrofa Šttirirkha noben državnik, ki je priso«tvoval onfom usodnemu mlnistr-seknra svetu, ki je izzval vojno. Mar- I caine je ponovno in izrecno povdarjal I potrebo, ki so 10 pa antantne   sile   ie ■
zdavnaj priznale,, da je jismreč treha skrbeti za. preživljanje nove Avstrije. in ji omogočiti, da čimprej povzame delo. Politika Francije mora poapesevati jn udejstviti gospodarsko združitev po-donavekih narodov. Naloga francoslte zunanje politike je. pomagati državam osrednje Evrope pri obnovi. (Živahno odobravanje v vsej zbornici.) — Po^a-nec Marcel Semhat (socijalist) je. nagla-sal, da ao v saintgermainski mirovni pogodbi ge jaaneje kot v versailleski stopila v o«predje razna vprašanja. ki jih bo jutri morala resiti osrednja Evropa. Tako se je treba vprašati, ali se ni postopalo malo prehitro. ko se je razkosala Avsrrija. Uvidevam axgn-mente, je dejal govornik, ki opraviču-jejo razkosanje. Poročevalec je rekel, da je bil razpad stare monarhije potrebna poeledlca poraza. Toda ali se ni moglo razmišljati o uetanovitvi velika federativne države? Mirovna pogodba »aintgermainska je zeio pomanjkljiva. Z ago ta vi ja jo nas ,da jiasledstvene države nišo hotele ničesap slisati o kaki federaciji. Ako je beseda >konfederacija* naletala na odpor, ali se ni mogla najti druga formula, da. 6e omogoCi svobodna gospodarska združitev? Pogodba zahteva od Avstrije, da moTa ko-rakati v gotovi emeri, potem pa zopet gradi bariero. Ka end strani ho6©jo ne-ođvisnoet Avstrije, na drugi strani pa pogodba hkrati zabranjuje konfederacijo. — Loois Barthou: V mirovni pogodbi ni protislovja, o katerem govorite. Ni druge prepovodi ko* združitev z Nemflljo. Jaz želim priti do i stega uspe-ha kot Vi. — Sembat aadaljuje: Ea«-vršcanje držav v osrednji Evropi na nudi jamatva za trajnost razmerja. Za mir Evrope imajo me je pac le oni po-men, kakor n. pr. meje pocameznih dr-žav Severne Amerike. Toda ako Evropa namerava ostati Evropa vojne, potem nuđijo te meje vedno povod ta nove spore. Govornik ie nato poja se je val strasni položaj dunajskega prebivalstva. ki mora zbnjati globoko soču*ie. — Na desnici je zavpil poslanec Tappo-nier: Nikakega pretiranega eocutja 1 >bodi«si<:! — Sembat jo odgovoril: Gre za nado dolžnosi napram splo&nenm za-vedanju pravice. NoČemo, da 8© ponavlja trpljenje, ki je zadelo naše opoSto-$ene pokrajine. — Poslanec Des Jour-dins: Zakaj primerjate napadaloe c oni-mi, ki bo poetah žrtev napada? — Senv bal je končal svoj povor z željo, naj Franci ja pospeeuje ali udejetvd go«rf^o-d&rsko »družitev narodov osrednje ^S* rope.
.     «     •
LDU. Pariz. 27. maja, (DKU (Narodna skupščina.) Ta^dieu i^iaH da je franeoska vlada dala iniciativo za taka srosoodarska pojrajan^a med naslodstvcnlmi dKžavaml. (Odobravanje.) Berthon, socialističnf poslanec senskegra departetnenta obširno opisujć no5aveno trr^jenje nove Avstrije in prečtta protest socialjstične
stranke   proti    samtgermainski    po-
Oscar Metćnler:
Voino sudlSde.
1.
Na predio* vladnega komisarja se je obravnava za hip prekinila. Ko so se sodniki vrnili in sedli za mizo. je polkovnik. predsednik sodišča. po-ložil predse svoio čapko ss portami ter dejal suho In kratko:
»Basedo fina zagovornik.«
Oloboka tišina je zavladala   po
dvorani. Na obtožnl klopi ie topaičar
Lardtani: z rokami.   sklenieniml   v
naročju. pozorno  osledoval  kvadri-
rana tte.
Zagovornik ex officio se ie dvte-niL Mlad mož kakih trideset let z brado korektno in oštro pristriženo, Vrgel Je še poslednM pogled na nz-loženi snop papirjev In začel svoj obrambeni arovor.
Najpred ie obrisal Lardeanxovo minulost ubožnejra toita brez vzro-je, vzrade« na poffih. Kl *t le sta-čajni nabor neoadoma odnese! iz očetovske kote v kasarna
Opo«arW le nato. kako je bfl od svoien prflioda k poBniJnw »rata izrofim v:   žrtor   stfflvin srom
tovarišev. s katerimi   je nrebival v isti sobi.
Njeirov značaf se ie zakrknil. ker ne le da ni naSei opore v avtoritet! svoifli predstavljenih, n«o ie videl skoraj takoj od začetka, da je pfen tisočerih tiranij. zjasti povelinfka polčete. narednika Alarica. stareira togotneža, kl sa je delala neznosne* j?a nevoUa, da ni mogel nikdar od-petl svoieara pozlaćenoga podčastni-Skcffa najHtka.
Nekesra dne se je postavil na odpor. Vzel si Je pravico sam. Uprl se ie sam vsej sobi. in Se danes se spominjalo v vincenn emiri trdnjavt homerične borbe, kl io ie začel z de-setorico tovarfšev tistcera večera, ker se ni tnaral pokoriti nrakam. kl jo hnenujeio sku§njo potrpeflJIvostL In takrat ie poaead vnts narednik. Na njecovo poveHe ie ubo-žec dobfl »ođejoc ta ko so utnrienl mučite« izpastfli svoio frtev, ie U odveden v lete in od ttn dne ni ml-nfl dan brez kani. Moral ie opravljati najsirovelša dala. neftevflne strafe, itlrldeaetdaeviie patrntie do konjska Mevffi itd. Ukradi so nm i vse njesrove stvari vnrff Iz neanar-1 oosti dasko na niejrovo sUedo ... ta
vsclej se ie v kakem kotu Dojavila stihueta Alaricova. kl ie s smehom in misi pođpihoval k taklm ljubfzni-vtm »Salam«.
Končno nekeaa večera, ko je bil pravkar odsedei svoio petnajstdnev-no ječo. v katero je bil obsoien na posredovanje narednikova, se je vmil k bateriji. dotnUen od otruje nosti in tresoč se od mrzlice.
Na praan ga ie nrlčakoval Ala-ric; pri tej priči sra krotnandiral za stražo k n^paJaHšču.
Lardeaus ni turovarial fn name sto spat je odiel brez besede na svo ie staiališče. Dve uri fe že bedei. ko se Ie prenuuran od utruknoatl skrčil v svojem nlašču in je v kota hlevalb vrat zaspal.
Stmek sra ie prebodfl. Narednik Alarlc ie stal pred nUm z dvema ipo-fema straže. In tedal se ie vsnla nan« ploha psovk.
«Odvedfte n takoj aopat Ma. lenttha. zaspano svfnjki. kl se, prokleta niti na »orah m mora držat" . . Aid. *teS. da dvlnei svoj nos. tw+> rfna!«
bi znova ma Je ctosH; a taVmt se ie Lardeatnni nudfla pred očtal ki vavn rdečica*
Nič več ni Imel sile. da bi se bil krotfl še dalje; z dvema stra^n?ma udarcema pesti zadet v sreUo obliC-ja^ se le zvalfl Alaric tri koraKc da-Itč stran na tla.
» . . . . Danes se je vsedel Lar-đeanx. ta vojak mučenik, na t'sto klop. na kateri je še včeraj sedel tat. Evo vam žrtve discipline, ki le moč vsake armade. če ie pravična, kl na postane mučilni stroj v rokah hudob-nežev! .. .«
IH odvetnik je zakijučO. proseč sednike. nai bi uvaževali. da ie rav-nal Lardeauz brez razmi^janla in v tisfsm hfpu hrez zavedno^ti: sicer pa da ie bfl v samoobrambL ker ie storil Ie to. čaaar bi se ne ponH^ljal stt>riti noben mož s častio na njesovem mestu; hi zahteval ie popohie opio-stitve svoiesra Uiienta.
»Lardeanx«, ie vpraSat predsed-nfle, ko ie z-urovonrik sćdel >irtmate ničesar voč dostaviti v svol zasro-vor?«                             _.
»Ničesar. ffospod ookovnllc.«
Predsednik se ie ookiH fn ?od-nJId so odsli v posvetcvaJnico.
Dolito so čakalt V sosedm*! «** so upali nai^14šesra za Lardeaura. In kazali so s   narednika   Alan.a.
dol^eRa suhega moža z vojno kolaju no, jn*obej?a obličja, ki si je razbirr-jen vihal svoje brke. ker bil ie še ves pretresen od ostrecra ukora predsed* nikove^a in od silnih udarcev zaeo-vornikovih.
Odvetnik se je razirovarjai a vladnim komisarjem.
*Lahko se padejamo ucrodnei?a uspeha, ni res. firospod major?«
»I>ai« je odtfovoril komisar, »Č6 bi Imeli opraviti z drusrim predsed-nikom: toda ne poznate ndkovnika d' HerbiUona. Kadar zre za discipli« no. ie neizprosen . . .«
Vrata so se odorla, Zasveaeli sta povelji: »Orožie na rasno! — Orožje na počast!«
\xl sodniki so vstopilL Nftb lica so bila hladna. Le poikavnjK ie bi) vldetibled.
»V imenu naroda fraacosItejtaU Profdasil in prečital Je utemeUeva-nje. Njegov jrfas. sprva tresoč se. itf postaj odločaa,   bo Je doepel k rax-
sodbi:
»Na vprašanje. je M ohto^eo« krfv. ie bflp odgovorieno z večind dasov: Ne. Zato soAšče osvoboia topničarja Lardeana <Jrtod>aJa od^ pda iOQfaBH#  os su ta aaBaofloai w§
2* stran«
»SLOVENSKI NAROD*, dae 29. maja 1920.
120. §tcv.
feodtft. ki krfl pravo samooiiločb'o. Bellet vpraša: Hoćete B rečl, da en-ienta ni imela prav. đa Je prepove-dala AvstrOi prfldopitev k Nemčijfi? Namesto Berthona odcovori Marcel Sembat, đa Margainovo Doročilo dokazuje, da prepoved santa ne za-dostuje. Nato govori Lorm, poslanec Gironde in profesor zgodovine in izjavi da bo glasoval za samtsrermain-sko pogodbo brez priđržka. Potem razvije Lorin gospodarski nacrt za 'tionavske đežeie in opozaria na do-nav&ko pot posebno ako se Ren zveže z Donavo. Posi. Daniel opo-zori na to, da so v an#leški zsromji Zbornici v nasprotju s francosko interpretacijo izjavilu da člen 88 samt-igerrnalnske pogodbe ne brani Av-jstrfji. priključiti se Nemčiji ter zahte-kVa od Milleranda najasnfl. Ministrski Ipredsednik Millerand izjavi, da se je Ičlen 80 na željo Francfte sprejel v .versailleško posrodbo, ki označuje neodvisnost Avstrije za neizpremen-Ijivo. Avstriia bi se mogla prikfjueiti Nemčiji po besedihi pogodbe samo s Dritrdirvijo sveta zveze narodov. jTardfeu zagovam saintgermainsko 'pogodbo, čudi se pa. da noben pred-♦govornik ni apazil razločka. da je hflo ored letom 1914.    50   mrlijonov
prebtvalcev Avstro - ogrske na ni** fjai Nemčtfe priprav^enih, iti wotl saveznikom na vojno, ter da ie aeidai namesto te Avstriie stopila ćela. vrsta držav. katerlh armade đeloma stoje pod francoskim vrhovnim povelj-stvom fn katerfli simpatije pUmte za Francijo. Naj se ne pozabito zasluge, ki sta jih n. pr. Cehoslova&a in Poljska v vojni izkazali zaveznlkom in katere se morajo plačati. Tardieu pravi, da Je ponosen na ta da ie Se v zadnjem hipu izposloval Čehoslo-vaški dve železnici kl jih nujno po-trebuje. Predsednik Terot odredi čitanje zakona glede ratifikacije saint-prermainske pogodbe. Še pred glasovanjem očitajo nekaterf poslanci desnice Tardieuja, da se ni z zadost-nim poudarkom zastopaia politika, po kateri bi se ustanovila južna NemČija, ki bi se locena od Pruske mogla zvezati z Avstrijo. Tardieu se brani proti tem očitkom. Leon Dau-det (roateHst) vzklikne: »Pogodba te slaba; Nemčiji gre za dve stvari: da ohrani svojo edinstvenost in da ni-česar ne plača. Oboje je dosegla,« Nato se vrši glasovanje z dviganjem rok. Proti pogodbi so glasovali satno socialteti.
Telefonska In brzolauna poroCfla.
D.  ANNUNZUEVA OFENZIVA.
Bakar« 27. maja. Včerai ob 20. je zasedel D' Amiunzijo s svojimi če-tami selo Cevlje. ki leži na poti lž Reke na Trsat. Čevlje se nahaja na demarkacijski crti, tako, da pripada en del nam, drugi pa Italijanom. Ka-kor se izve, namerava D' Annunzio zasesti s svojimi četami tuđi Sušak. iPoveljniki D' Anuunzijevih čet zatr-iiujejo, da se bo Sušak zasedel še tekom današnjega večera. — Doslej še o vseh teh vesteh ni nobenega ■sfctžb'enega potrdila ,
D* ANNUNZIIEVE NAMERE.
Bakar. 27. maja. D' Annunzijeve tete so zasedle teritorij pri Grobniku* ki so ga imele zasedenega došle! verne italijanske čete. Ta akt je v zvezi z govorom D* Annunzija na Reki, kjer je zagotavljal, da so se ju-goslovenske Čete nraaknile 50 km za demarkacijsko crto. da je torej nuina potreba, d4 njegove čete zasedejo iz-;uraznjeno ozemlje, predvsem pa Bakar, Kraljevico itd. »Vedetta« Drina-ša na uvodnem mestu razgovor z nekim Jugoslovenom na Sušaku, v katerem leta trđt da bi se počnttto 'prebivalstvo na Sušaku silno srečno in zadovoUivo. če bi prišlo pod Itali-ia — Iz vseh teh vesti, ki prihafajo iz okolice D* Aiminzija. se vidi, da stoje za tem pokretom iredentisti iz KSma in pripadniki Garibaldila. Vse-kakor je pričakovati v bližnji bodoč-nosti na Reki, oziroma okolici važ-;nih dogodkov.
AMERIKA IN EVROPA.
LDU. Pariz. 27. maja. (DKU.) »Teuips« objavlja razgovor z rfer-fbertom Houstonom, ki se je udeležil v Parizu delovanja organizaciiskega komiteja mednarodne trgovinske [zbornice, čije član je tuđi on. Hou-\ston je izjavil: Vsak more biti pre-[verjen, da Amerika ne služi samo 'pravični stvari, temveč da deia v ^vojem interesu, ako da Evropi in l^asti Franciji kredit. Amerika se ie p-reverila, da s podetltvijo kredita Evropi obeneni financira tudt svoio trgovino. V to svrho, da ie združenje jameriških bank sestavilo komite, ki ise naj bavi z ustanovitvijo trusta za !placiranre inozemskih vrednot. Ta (tfiist bo imel na vsern amerisTcem te-Iritorij« banke, ki se bodo pecale z Izdajo tuiih vrednot. katere nai bi rnist nakunoval. Honston ie nritrdil
na vprašanie. da bodo Amerikanci nakupovali mednarodne bone za iz-placanje obnovnih vsot za Francijo, kakor je bilo domenteno v Hvtheu.
O ZDRUŽITVI AVSTRUE 2 NEMČIJO.
LDU. Pariz. 27. maia. (DKU. — Havas.) V debati o st. germainsk! mirovni pogodbi v zbornici se je raz-inotrivalo tuđi vprašanje priklopitve Avstrile k Nemčiji ali združitve obeh držav. Ministrski predsednik Millerand Ie izjavil, da se more o tem vprasanju Ie tedaj razmotrivati. ako zveza narodov to soglasno odobrava. Na ta način združitev ni mogoča brez privoljenja Francije.
MADŽARI PROTI PODPISU MIRU.
LDU. Budimpešta, 27. maja. (D. kor. urad.) (Narodna skupščina.) Preden se je prešlo na dnevni red. je povzel besedo poslanec Friderich in je na oster način protestiral proti podpisu mirovne pogodbe. Med drugim je rekel, da zaupanje, ki ga na-rneravajo staviti v entento, ni opra-vičeno in da bo v nekaj mesecih en-tenta razpadla in da bo na njeno me-sto stopila zveza teptanih narodov, ki jfh bodo vodili Nemci in Arabci in bo štela 150 do 200 milijonov ljudi. Govornik upćl, da narodna skupščina ne bo ratificirala mirovne pogodbe. Posl. Zakanv, disident krščansko nacionalne stranke, tuđi urovarja podpisu mirovne pogodbe.
TURSKI PORAZ V AZUL
LDU. London. 27. maja. (Brez-žično.) Po poročilu \z Carigrada so bile turske vladne čete v Mali Aziji poražene no nadonalističnih četah. General Mahrnud paša je odložil svo^e mesto iz zdravstvenih ozlrov.
REVOLUCIJA NA IRSKEM, LDU. London, 27. maja. (Brez-žično.) Včeraj so požgali na Irskem več vladnih poslopij. Uporniki so na-skoČHi obrežno postajo Londondenr in so kljub krepkemii odporu straž pokradli oro?Je, k! se je tamkaj na-
hajaJo.
8INFAJN0VCI.
LDU. Dnblin, 26. maja. (DKU. — Reuter.) Sinfajnovci nadaljujejo svoje napade. V Tevercurryiu so ▼ nedeljo zažvali sodišče in policijski urad. V Loughu pri Galweyjn so podzkuiali razstrelitt policijsko voiašoieo, kar se jim j>a ni posrečilo.
PBHHEHMlfl.
V Beograd je pilspel teneral Mat-ster, da te zahvali za odlikovanje % redom batacra orla 3. ragreda ter da obvesti merodajne kitufe o staajn akcije v plebiscitnom delu KoroUce. Jutri bo iprejet   general Maistar od
regenta vavdijenct           ,       ^
= 8t£a narođatca p»dsUvailtva
in vla41aa deklaracija. Beograd, 27. maja. Včerajšoja seja narodnega predstavulitva ae je vršila mirno in dosiojiH*. Galerija, diplomatska in novinarska loša so bila polne. Ministrski predsednik <4r. MJlenko Veandč je s «▼«• danoAtnim glasam prečital vladino de-kracijo. Na miniBtrskih klopeh ao se-deli minifitri pomešaui. Poleg ministr-skega predsednika je sedel notranji mi-nister Ljuba Davidovič, poleg njega dr. Kc«x)Sec in Pribifievič, ki so ge živahno pogovarjali. Slika je bila idilična, posebno še, ker je znano, da obstojata v mdndfltrstvu dva tabora, ki jih ioči prepad nadiranja in da manjka toplote, ki bi veaj osebno spajala posamezne ministre. Vladina deklaracija je bila vrlo kratka, iz čeear 3e sklepa, da se namerava vlada in ž njo tuđi narodno predstavništvo baviti samo z najnuj-nejšimi posM ter gledati na to, da priđe do čimnajhitrejšega rednega dela v novoizvoljenem parlamentu. Vladina deklaracija je bila sprejeta povsem mirno, Ie ob koncu je sledilo živahn^j-Se odobravanja, zlasti pa se je aplav-diralo v radikalnih vrstan.
— Demokrati in vladina dcklara-racija. Beograd, 27. maja. V demokratskih krogih se smatra vladino deklaracijo, v kolikor se tiče nade zuna-nje politike, za prekratko, ker ee ome-nja Ie dobre odnosaje napram zavez-nikom, medtem ko je dobro znano, da je velik dei naših pokrajin še okupiran po italijanskih četah, ki tamkaj uganjajo svoje strahote. Vse prejšnje vlade so v svojih deklaradjah omenja-le jadransko vprajšanje, medtem, ko to vprašanje v deklaraciji niti omenjeno ni. — V političnih krogih se smatra za vzrok tega dejstvo dejstvo, da, * se v kratkem prično zopet pogajanja med Italijo in Jugoslavijo in da se je ho-telo s tem, da se tega vpraSanja ni niti dotaknlla vladina deklaracija, dati po-polno zaupanje naži mirovni delegaciji. K vktdni deklaraciji se je priglasil za prihodnjo sejo narodnega predstavništva k besedi zastopnik parlamentarne zajednice poslanec Segvič. Doslej še ni znano, v katerem obsegu se bo vršila debata o vladini deklaraciji. Kolikor se je moglo isvedeti, bo poslanec SegviČ zastopal stališče proti koncntraciji, kakor ga je zavzel Narod. klub. Nadalje se bo prijavil o debati k besedi tuđi poslanec dr. SunarlČ, ki bo ▼ svojem govoru orrtal tefckoče. ki vladajo v Bosni.
= Sefa  demokratske zajednice. Beograd, 27. maja. Danes popoldn« se je vr-Slla seja demokratske zajednice, na kateri j se je razprtvljalo o delu   te tmkoid v pri- j hodu jih sejah v parlamentu. Seji so prlso-stvovati   ražen   poslancev tudl vsi demokratski ministri.                                            I
= Sefa radikalnega ktnba. Beograd, j 27. maja. Danes dopoidne se je vr§Ha seja ; radikalnega kluba,    na kateretn se Je med ■ drugim razpravljalo   tud! o vesteh,    ld so ] krožlie po časopisju   In k! so vedele   po- \ redati, da nameravajo radikalni posland \z Vojvodine    Izstopltt iz radikalnega    kluba. Postanci iz Vojvodine so Izjavili, da nlhče ne misli na Izstop Iz radikalnega   kluba In da so vse tozadevne vesti tendenciozne.
= Posretovanja posamnfli klobor. Beograd, 27. maja. Predvceraišnjem so imeli razni klub! političnih strank »vole sele, ker je bila vsAed kratkostl vladne izjave seja Narodnega predstavništva kma-lu zaključena. Klub socialnodemokratJčnih poslancev je Imel sejo, na kateri se fe sklepalo, ali naj na današnji seji parlamenta poda klub svojo Izjavo ali ne. V živahno debato so posegH zlasti: Korać, Krtetan m ĐukSeg. Tstotako Je Imel sejo reptibiflcan-ski MuH, kt Je razpravfJat o tem, ali poda Mati kot tak v debati potom resolticije svoje mnenle o vladini Izjavi, aH pa se prepasti šefu stranke g. JaSi Prodanoviću, đa v danem riačafu sam poda svoje mne-nje o vladini deklaraciji   Danes ste imeli
JsIsliSM    tuđi Rtt>art#m ta  MaitoiMMlrteie graa« poevetovaaja v lati mdevt
= RekMiAtndulja pokra|bMkik vUi. Beograd, 37. maj«. Ejbt Ja a»-dai ie zbrana veclaa poalancev is rasnih dtlov saie kraljevine, se bodo ▼ n&jkrajftam oaeu priceU pogajanja med posaomini strankaad glede rekon-trnkeije pokrajinskih vlad.
w Uo bo izvoijea sa prećmdađkm Naro<—ga predstavalltvaf Beograd« 27. maja. Po informacijah tukaišnjih novin bo Izvoijen za predsednlka Narodnega predstavništva ali Nastat Petrović ali pa Voja Veljkovlć.
= Stolan Protić ta ofecov obisk v Sa-rajev«. Sarajevo, 27. maja. V tukajš-njib političnih krogih se spravlja prihod Stojana Protića v naiožjo zvezo s sestavo nove bosanske vlade. Demokrati kar naj-odločneje protestirajo proti nameri beogradske vlade, da bi bil Imenovan za šefa bosanske vlade Cerović, znani pristas bivšega avstrtjskega režima In prijatelj poznatega šerifa Arnautovića.
= Polltičen položaj. Beograd, 27. maja. Danes je političen položaj Se povsem rte jasen, ker v kabinetu ne vlada ona edl-nost, ki bi jo morali sicer pričakovati. Vpliv ministrskega predsednflea dr. Ves-nića ne šega tako daleČ, da bi mogel poravnati nasprotja, kl vladalo med posa-meziiim! političniml stran kam i. Glavno sporno vprašanje tvori momentano vpraša-nje  rekonstrukcije pokrajinskih vlad.
= Agrarna reforma. Beograd, 27. maja. Minister za agrarno reformo dr. H. Krizman je poslal potamnim agrarnim direkcijam natančne instrukcije glede postopanja pri oddaji trav-nikov veleposestev v zakup in glede raz&irjanja vaši ter renoviranja kmetskim domov.
= Minister dr. Krizman v Čakov-en. Čakovec, 27. maja. Na binkošt-ni ponedel.lek je po^etil minister za agrarno reformo dr. H. Krizman Čakovec in Medjimurje. Ker se je doznalo za njihov prihod žele v zadnjem momentu, se ministra ni moglo eprejeti na tak način, kakor 6e je nameravalo. Pred poslopjem grofa Festetiča se je zbralo večje število kmetskih zastopnikov, ki bo priredili ministru Krizmanu, kot naj izrazi te j&emu zastopniku interesov malega kmeta, ki dela za gospodarsko povzdigo in osamosvojutev kmetakega stanu, viharne ovacije. Kot prvi ga je nagovoril oduševljeno neki kmet, nakar ga je pozdravi! zastopnik Medjinrarja, narodni poslanik dr. Ivan Novak. Dr. Krizman se je toplo zahvalil, izjavlja-joč, da se dobro zaveda velikih nalog in dolžnosti, ki ga Čakajo pri izvedbi agrarne reforme. Minister je nato pre-gledal agrarno direkcijo v Čakovcu ter sprejel razne zastopnike in deputacije varaždm?kegra okraja in Afpđjimuria. = Madžarska propaganda v Medll-nrar)a. Zagreb, 37. maja. Iz Čakovca poročajo, da se je po Medjimurju pričela širiti živahna madžarska agitacija. Sedež j te agitacije je Kaniža, glavni organ, po k&-terem se širi madžarska agitacija pa list »Mediimurje«. Nekaterl, po tej propagandi nahujskani elementi, zahtevajo plebiscit za i Medjiinurje. Eden glavnih vzrokov Je I vladna prepoved proslave Zrinjsko-Franko-j panske svečanosti v Čakovcu, zato so pri-j redili to slavnost v Kanlžl. V propagandne I svrhe se Je osnovalo na Madžarskem posebno »medjimnrsko drtiStvo«.
—   Izid obclnskih volitev    na Hr-vatskera. Zagreb. 27. maja. Sekretarijat dem. stranke je poročilo preiel o iziđu občin&kih volitev iz   nadaljnih 51 kmetskih  občin.    Izvoljenih je bilo v teh občinah:  239 đemokratov, 8 zajed-nifiarjev, 4  zastopniki  puclce   stranke, 6 komunistov.  44  rarHikalcev,   168  zastopnikov seljačke stranke, 22 zastopnikov  seljačke   snage,  SI   sastopnikov izven strank. skupno torejj  567 obžin-skih ođbornikov. — Po zadnjem izka-zn sekretarijata o isiđu v 136 mestnih in kmetskih občinah je bilo izvoljenih: 768 đemokratov,  341  zajedniSarjev,  81 zastopnikov pučke stranke, 313 komn-nistov, 86 socijalnih đemokratov, 91 ra-dOcalcev,   19  cionietov.   53  frankovcov, 324 zaetopnikov seljačke   stranke,   22 Nemcev in Madžarov, 5 Oehov in 411 invenetraukarskih   občlnskih   ođbornikov. Z zgornjjinri pod&tki Je bilo skupno izvoljenih 1007 demokratov, 349 za-jednioarjev,     83    zastopnikov     pn^k© stranke, 319 konroniotov, 86 socijalnih demokratov,  135  radikalcev,   487   pri-stase? seljanke stranke. 22 zastopnikov selfaSce sna«e, 53 frankovoev, 22 Nem-cer in Madžarov, 5 Cehov in 492 izven-strankarskih  občinekih  odbornikov.
» Gorski Mar in Prhnorj« n edc*-pMsv od Rlna. Zagreb, 27. maja. Danes I« prlspela \% gorslcega kotaria in Primorja v Zagreb deputacija zastopnikov vseh slojev ljudstva, ld je predložila zastopni-kom gibanja refonnlstov, oriroma narodne cerkve, gahtevo naroda, da se preblval-ttvo ta cerkev v teh okrajth odcepl od Rima Ćela ta akcija stofl v najožji rveri z Imenovanjem Coostantinlja sa papefevega vfkarja na Rekf.
= Za ru«w pni^too taHaftovt Beograd, 37. mala. »Balkan« nhtevm n ■ mnaisiB BMSt«, đm. se dovoll ttidl častnl-kom v sa* armadl, da te snsio ndtieie* vati voHtev, kakor ostali državljani.
=s Vladaš aarodba. Zagreb, 27. ma-ts. Današnje »Narodne Novine* prlnaSajo vfadno naredbo, a katero stopi v veljavo mestna dlrekdla v ZacrebfL fstotateo prf-«•§• imredbo, po kateH se prlznava vsem sf^tMm narodnim latim na ffrvttskem In v Stsvoitfll pnvka Itv^osif m se mdtfo plac> B6Htflem U so sastavljeni na tth lota«, po prhKtpu aove Mvfbeas sarsdbe a ottale nCftelJ« }«vam iot
—  »K«l *•?« Netnci m& sadnjo fe-«e poccMtoma  Tprainjejo, kaj  bo,  kaj fb» aainaao VH^I^ V^nlAfri^ti; *Vi^ ao
raamere v NemSJt tsoaoHlto aa lspro-mene zlaati v gospodarskem oziro. Bar tl se Je nemirov in neredov. Znani nemiM narodni gospoder Vsiter Bath-m»o Ja izdal sedaj brotaro s usodepol-nim naslovom >Kaj bo?< Pravi, da ni nikjer tako slabega razmerja med potrebo in porabo kakor v Neočijt Tekstilnih izdelkov ae porabi mnogo preveo sa taksus, uvaiajo se nepotrsbno stvari in tako se zapravljajo mtlijonl narodnega premožet&Ja. Ali manjka de-lavcev? Nomčija pladnje na dan mili-jono nezaposlenim. Treba, da krene gospodarstvo k produktivnosti in da se vspostavi razmerje med potrebo in porabo. Nič se ne smo izvoziti, kar Jo potrebno doma, in nic uvoziti, čeaar ne f>otrebujemo. Vsi zavodi, ki nišo neob-hođno potrebni in ki rabijo mnogo proznoga, se morajo zapre ti. Tako pide Rathman, ki vidi, kako se bližajo Nenv čiji težki gospodarski in politični dnevi.
=3 Z Madtartkega na Slovafiko bele dan na dan oni slovaJki Intellgenti predvsem učitelji in duhovnik!, kl so ostali pod madžarsko oblast Jo. Zlasti bežo iz KomJo-81. Tam je madžarsko dlvjanje tako grozno, da noben Slovak ni varen svojega flv-Ijenja. Begunci pnščajo tam vse svoje imetje, gledajo samo, da si reSIJo življenje. Tako poroCajo »Nar. Noviny«.
= FrancoSko • »lovansfca potltlk«. Poslanec E. Daladier piše v »Agence ćco-nomique et financićre« o francosko-slovan-ski politikl, izvajajoč, da leđno najuspeS-r.ejših sredstev, vzdržatl mir v Evropi ta zasigurati Prancfjl akcijsko svobodo, je francosko-slovanska politika. Frandja mora prispevatf k obnovi slovanske solidarnosti, kajtl raspor med Slovanl bi korisni samo Ncmcem, ld Se nišo opustili raznih svojih nađe] za bodočnost. DaJadler se bavi nato posebno s čehoslovaško republiko, kl je naljačja med novim* slovansktmi država ml in zato caka tudl Prago v novi slo vanski politikl najvažnej^e mesto. Samo francosko-slovanska politika more zagoto-vlti tuđi FranciJI svobodo ta mir poleg svobode sfovanskih narodov. »česW Sl<v vo« dostavlja k Daladierjevfm Izvajanjem: Slovani morejo že defa« s FrancHo skupno politiko, ali ne samo v pasivni vlogi te-vrSiteljev tuje volje.
= ZastofMilkl tofega časoplsls tme|o na Rusko Tako ie sklonila ruska sovjetska vlada ,ali Ie za ono časoplsje, kf po njenem mnenju ni sovražno ruskemu naroda. Cas-nlkarji bodo gostje odborovih organlzad), kl poskrbe za to, da bodo mogH zastopnlkt tujega časopis ja nemoteno Stndirat! ruske razmere.
Iz naše hralfeolne.
—  Zastopstvo Angllje v Zagrebu.  Zagreb, 27. maja. Kakor se live iz krogor trgovske zbornice, se bo v najkrajgem časa osnovalo v Zagreba zastopstvo ali eeso konzulat Velike Britanije.
nftDdrelena dumo-ulna«
— Zkto na Loiftdn. Trst. 27. maja. Kakor se rx>roća iz Lošinja, so baje našli Itallfani na brdu Osorčlkl. na zapadu Lošinia večje sledove zla^ ta in drusrih drafirocenft rad Italfjan-ske oblasti o te\ najdbf stro<?o molče.
» Parla bene italisno. so no te mas-ubfjeip! Tako surovo ie nahrolll itali-janeki finančni atražnik v Stupici voe-Hfka Madja Butula i« Kreda, ko se je vračal đomov iz Vidma. Hotel Je od njega popolno manje italijan*£ine in ker je voznik ne zna dobro, ga je strae-nik gunil z bodalom v nogro in ma pro-vzročil globoko rano. V Ropift je pri-spel na vozu nezavestao. Take groso-vitoeti za^rešujejo dan na dan nad dobrim slovenskim ljudstvom surovi ita* lijanski uradniki. Pa da bi se ve© te> nikdar ne maž6evak>?!
Gimnazijska matura v Oori«L Preo! komisijo, ki jo je imenoval generaL civilni komiaar za Julljsko Benecijo, so napravili v Gorici gimnazijsko maturo nagtopni kanđiđatje- Peter Drasfilč, Dušan Franko, Fran Hrovat, Vekoslar Jasnih, Josip Lazar, Oflkar Miklaviž, r.judevat NanutT Josip Persi&, Josip Rupnik, Valter Stritof (z odliko), Ga-brijel Tomazio, VekoslaT Vesel, Ivan Urbanfiič, Marij Urbančift. Komisiii Je predsedoval prol Lorenzoni. Ispiti so so vršili povsem v slovenskom je-atku. Namesto ix avstrijsko zgodovine so bili kandidarfe ispraćani im Halljanske ago-dovine.
Iz Prema na Notranjekem so od-gnali karablnjerji samo na en dan 23 fantov v triaake sapore. Preganjajo in zastodujejo slovenske fante sa vsako nl&arijo. Slovenska pesem aadoftča, da se sakadi karsJbinjer v slovenskega fanta. Ako nalete kajrablnjerji na kak odpor, ker surovo ravnanje in napadanje karabinjerjev pač marslkoga raz» buri, potem pa govore o zaroti in ne-varnih nakanah prebivalstva. Potem pa vlačijo naše ljudi uklonjene v trfaske lukje. Strasno je to. Trpljenje Usočih iz našega ljudstva kriči po maacevanju.
—  »Narodna Tiskarna« v Gorici bo isđfcla tuđi letos »koledare. Ker je želeti da M bil ta koledar nekako ogledalo kulturne sile Gorisk*, so saprošeni vsi   goriiki   knjitevnikL   bivajoči to-stran  demarkacijske crte, da posljejo svoje prispevke (beletristiSne Crtice ali krajSe   povesti)   >Narodni tiskarni« v Gorici ln sieer najkasneje tekom 9 me-seoev, na] P* *e takoi ptsiuetio javljo Hskarni, s £in bodo prispevsli.    Pri-spevki se bodo teređa bonorirall.
Zf neka pedrainiea Ciril • ststoisre inA* t Trstu je imela pred kratkim svoj otočni »bor. Podrutaloa je iml» v ■tin^tem po«lovn#«i letu 1S14D Ur 4o-hodkov in 11.908 Ur i«Utkov. Nova predsednioa |a IBfe Maakotef», Ia«aa>
pred zbrano stražo prečita ter na to brez odlašania obtoženec izousti na svobodo!«
II.
Istega večera so se v kazinu razRovarjali prav o tej oprostilni tazsodbi, ki je bila nezasijana za one^a, kdor je poznal strogost pred-sednikovo. Takrat je vstopil polkov-nik d' Herbfllon. Zasmedal se je. ko jja ie ogovoril neki poveljnik šva-drone ter bil tolmač vse družbe, rekoč:
>Veste li, Kospod polkovnik, da >je današnja razsodba v ostrem na-'sprotju z vašim slovesom?
»Tem bolje!« je odsrovoril tf Herbillon, »ker razsodba je moje delo. Za trenotek sem Imel občutek, da je Lardeauxova stvar izgubljena. Takrat sem sodnikom povedal svoi <iož!vUaj in — dosegel sem osvobo-dttev.«
Ker presenečenci nišo nfti zlhlli. Je polkovnik nadajjeval:
»Da« doživljaj Dovem lahko ln* tff vam. Petindvaiset let bo tega, od-kar so v nekera ulanskean poOcn v campićgnesfci garniziji služili v isti išvadroni   trlje   mladi   podčastnikL
 i     loli
murske. vsi trije polni nade v krasno bodočnost. Podrejeni so bili kapita-nuf Alzačanu, ki ie izšel iz vrst priprostih voiakov, z imenom Dri-mer... Bil je diviak... Njesrova pri-rojena zloba je preganjala vse pod-reience, zlasti pa one tri podčastni-ke, ker je videl. da so inteUKmtni in da upajo doseći epolete.
Zdelo se je, kakor bi se hotel na vsakomer, osobito pa na njih osvetiti za vsa razočaranja in za vse muke svojesra vojaškega živBenja. V njegovi Svadroni so se Uudje sploh odvadiU hoditi na izprehod... On pa je prihajal v kasarne samo ob sobo-tah, samo za toliko hipov. da Je uteg-nil komu prisodiri htfni zapor ali po-takniti v arest ali v ječo rse tište može. ki so imeH rntrcCo rasli mo v pest.
Kolflcokrat so sf ¥ tfstf švadrotil želeli vojne, da U našli priliko. reUti polk hadobne beštije, kl si ie izmišljala povode kaznim, ko Jih sploh ni bilo! In nekega dne ie Prišla Ista ml« sel naenkrat vsem trem PodCastni-kom, ki so biti žrtve njegovani so-vraštva. Zaunali so si lo te prestrašeni gledali drug drugega... VsakOo izmed njih, pritiran že ši najataMe-rau, se je bil odločil obiti  kapetan«
Odločil ie žreb . . . Določen Je bil najmlajši med nflmi. ki je Stel jedva dvajset let Se istega večera je odšel iz kasarne, skrivaje pod velikim plaščem pištolo.
Dospd je do kapitanovifi dveri in pozvonil. Kapitan sam ie priSel odpret. in takrat ie podčastnik dvig-nll roko in brez besede sprožtt pištolo. kf mu jo je položfl prav na prsi . . . Nato se je dal zapre« na mestnem pov^ljništvu . . .«
Polkovnikov glas Je Ie še šeoe-taL Za hip ie premolknfl, dvignil oči, kakor bi se pred njim razgrnO žalo-sten prizor, ta nato Je zakUučil z gi-njenim giaaotn<
»Meaec dni nato Ie bfl uaire-IJen . . . Žalost Je bila vseobčna . . . Tisteira dne sem vidd lokati vm oolk pred onim velikim mladim možem, U ie stal golih prs pred izbrano četo. Oologlav Je želei sam komandirati: »Ustrelittfc Zelja se mu ie Izpoinila.
Drugi Izmed ttstih treh oodčast-nlkov Je padci pri Refctitholfentt kot kapftan na čelo ivadronc kirastr-Jev...
A tretii — sem Ml te I
Ta doživljaj sam pripovedoval danes sodnemu zbont • • • Lardeatuc je bil oproščen . 9 p Poplaćaj sem te CtttfdotaU
120. *tev.
^SLOVENSKI NAKOD-, doc 29.  maja  is**u
3. stran«
ta se je topla zahvala goepef Marici Bartolovi, kl se nahaja sedkj t Jugoslaviji, ker j© ustanovila podružnico in je ves čas delovala v njeno korist
StraSen vihar je vrgel blizu Robi-ca vlak, ki je prišel iz Gedada, v Na-dižo, kjer leži ob nasipu obrnjen narobe. En vojak je bil težko ranjen, nekaj oseb je lahko ranjenih, drugi potniki 80 izstopili Se na prešnii postaji.
Slednji« so našli Josipa Bandlja iz Podgore pri Gorici. Dolgo so ga iskali, menec, do. se kam odstrani 1 z Goriške-ga* Dobili so ga v gozdu mrtvega, rastrgala ga je granata.
Dnevne uesfl.
V Ljubifoni. 28. maja 1920.
— Sedemdesetletniea škofa Antona Đonaventure  Jegliča.     Knezo&kof     dr.
Anton Bonaventura JegliS slavi jutri gvojo 701etnico. Dr. Jeglič je naš politični nasprotnik; imeli smo ft njim že hude borbe. Bili so čaši, ko je jubilar proklinjal naš list in sčuval pod vplivom slabih svetovalcev proti naši stranki erčesto prav dvomljivimi sredstvi, Da-li je bila ta politika dobra in narodu koristila, o tem bo sodila zgodovina. Smo torej dr. Jegličevi nasprotnlki, kar pa nam ne brani, da bi ob njegovi sedemdesetletnici ne priznali, da ga je v njegovem delovanju vodila poštena volja po svoje koristiti narodu, iz ka-terega je izŠel. Sredstva, ki jih je upo-rabljal, da uveljavi ta svoj namen, so bila često dvomljivega značaja, dasi je bil morda v bistvu smoter dober. Zato tuđi ni bilo vselej blagoslovljeno njegovo delovanje. Na drugi strani pa se dr. Jegliču ne more odrekati, da si je ohranil krepko narodno čustvo, ki mu je v kritičnih časih majniške deklaracije narekovalo, da se je odločno postavil na stran onih, ki so delovali za narodno osvoboditev in narodno ujedinjenje, ter s tem znatno pripomogel, da si je ta spasonosna ideja priborila zmago v našem ljudstvu. To je njegova velika zasluga in zaradi te zasluge mu odpupć&mo, kar je preje zagre&il proti nam in naši stranki. Želimo samo, da bi mu bila v bodoče zvezda vodni-ca v njegovem delovanju zgolj Ijubezen do srečno ujedinjenega našega naroda in naše države, ki bi je naj ne kalilo no beno drugo nagnenje in naj bi bilo narekovano tuđi od zgoraj aM od zu-naj. V tem smislu želimo jubilarju vse najboljše.
—    Zopet   poglavje   o takta.   Defelnl predsednik g. dr. Brejc    je   že   opetovano dokazal, da ima o družabnih formah tn ma-rirah,    običajnih     v  Srednji   Evropi,    zeio meglene  in   pomankljive  pojme.    Tega,  pri tako  visokem   funkcijonarja  vsega  obžalo-vanja vrednega  defekta  rudi  o prtlikf prl-hrda    g.  ministra  Stojana ProtiĆa v Ljub-Ijano ni mogel prikriti Pri vseb civiliziranih narodih je običaj, da se pri oHsku, ofi-cijelnem  ali neofidjelnem    tako    ođUČnega gosta da priliko mestnemu predsedstvu, da mu v Imenu    prebivalstva    Izreče    dobrodošlico.    Tega   običaja so se došle) držali vsi ministri, ki so prihajali v Ljubljano, na ta način,    da so posetili mesinega župana na  njegovem    uradnem    sedefu. G. dr. Brejc Je npeljal    drage manire.    Ni Se mu zdelo    vredno,    da    H bil odvesti! mestno    predsedstvo o prihodn g. ministra Protića, temveč je enostavno včeraj dopol-diic dal telefonično SDoročiti magistratu, da g. minister Protfč obžaluje odsotnost g. župana«   s katerim bi bil želei govoriti bi da je vsled tega na deželni vladi (!) zan) založil svojo posetnico. To posetnico ie po-tem opoldne prinesel vladni sluga na magistrat,    k]er se je zaznalo Sele Iz današnjega »Slovenca«, da je g. minister včeraj ca vladi sprejemal,    G. minister Protlć, ki Je želei konferiratl z županom dr. Tavčar-Jein, ni mogel vedeti, da bi bil le-ta lahko v plčlih dveh trrah v Ljubljani In da bi se bil  kot  evropsko    Uobražen  mož brezdvomno rade volje odzval želji «• ministra. Pač pa Je za to moral dobro vedeti g. dr. Brejc,    kl je pa oCfvtdno hotel pre-prečiti to konferenco, ker je želei, da se g. minister vrne kot — slepec iz Ljubljane v Beograd. Fn v to svrho Je deželni predsednik na zgoraj označeni način znova doku-mentiral  svoje    veliko neznanje  drufabnfli form m fzpostavfl sumu tetega defekta tudl svojega   odllčnega   gosta.   Mari na đeželn! vladi res ni  nobenega konceptnega praktikanta, ki bi zamore! g- predsednlko vceplti nekoliko bollSDi mantr?
—  Ministar g. Stojoii ProtiS je vce-raj aprejel pri g. predsednikn deželne vlade dr. Brejcn odpoelanca Trgovske in obrtniSke ibornioa   za Slovenijo g. Iv. Ogrina, zborniSnefta podpredsed-nika in g. dr. Frana Windl8cher-j a. ZboraiSna odposlanca sta Imela priliko pojaanfH g. ministru teSaven položaj, v kaierem se nahaja nade gospodarstvo   zaradi mnogih   nedo#tatkov ▼ carinski upravi, ter nm obrazložila pri-tožbe sJ6venskih kup»Iskih krogoT. G. Stojan PrtrtiS, ki Je bil svojeas flnančni minister,   se   je »elo zanimal   sa nale carinske razmere.  Zborniftna Bastopnl-ka sta imela priliko ©pokoriti med dragim na nuino potrebo, da dobd tnkajs-nja finanfea delegacija jcadostao kom-petenco v carhi«klh gtrareh.  ^__^
—  KoufcfMMi   i uMtimm Prodćejn. Včeraj dopoldne Je tprefel mrateter Stojao Protić pii predseđstvn    đeželne vladt vo-verjenike  profesorja  Bogomila  Remca, dr. Verstovška, tal. Semeca, dr. Oamrfm, **-c'alie delegata  mlnfstrshra ffnanc dr. Saonika, gfavnega poverleiifki m Mfrtnio reformo dr. Lnkana. podpređseđnlka Otrlna Jn tajnika    dr   Whiđischer1t   za    trfovsko zbornico ter npraviteljt takaliiile carfnar-ne  Acimoviča.    Pri    predseđ«tvw    đefefne vlade    Je metal   ođ 9  do pol 14 oopoldne. Danes rfufraj se Ie odpdjal na Bled
—  $lfnt tefknCe *e nolavfjafo pri rav-nokar   odrejenem    IJadskem    popfsovanjii.    < Mani tvrtfbaw> Oođitvo m mm ImutiHt »
vieh pradpiaaaili rubrfc. Zlattl koitiiro i« domovmstvo, ker |e đomovmtkl »k« premalo znan občmstvu, pa tudl niijhjt organom, ki so zaposleni pri tem Metlu. Zgodu se Je slučaj, đa se Ie na ttraznlcl precrtalo ljubljansko domovtestvo fy>W jiisjl ci. ker sta njena mati m sestra pristojni v Idrijo, ergo mora niti tođl ta tla pristojna, Vse časti vredni organ najbrže ne ve, da si tuđ ženska z lavnrra uamcičentem prl-dobl domovfnstvo v kraju svoje name-stitve Nesmiselno j« dalje tuđi zahteva-njo od domačlnov% da navedejo svoj dokument o domovinstvu. To rodi Ie posledico, da ljudstvo bega okrog uradov in ISče raz-ličnih potrdll. katerfn doslej i« nikdar rabilo ni in Jfh nikdar več rabilo ne bo. Neko polo so na stražnid odkloniil ker ni bilo odgovora v rubriki, ali Je bil kdaj dotlčnlk vojak ali invalid. In to se Je zgodilo neki fllozofki — ženski. Odgovor se Je Klasti: Od kdmi im oaj bi t»dl Senate bile ▼©-laki?!«                                                         |
—   Iapremembe   vosnf ga   re^a   na , južni  železniei.    Prifensi  s 5  Umijem vozita na propi Maribor - Spilje - Lju-tomer pole«: sedanjib rednih vlakov de nastopna oeebna vlaka: Vlak št. 52^1803 odhod  iz  Maribora  ob   16.47,  prihod  v Ljutomer ob  19.52,  in  vlak  St.   1826/53 odhod iz Liutomera ob  17.81, prihod v j Maribor ob 20.46.    Nadalje   vozijo   na profiji Grobelno - Rosjatec od 5. junija nadalje vlaki: Mežani vlak št. 2901 odhod iz Grobelna ob 7.50t prihod v Ro-g&teo ob 9.12. mešani vlak »t. 2903 odhod iz Grobelna ob 13.50, prihod v Ro-sratec ob 15.17, mešani vlak š*. 2905 odhod iz Grobelaa ob 19.10, prihod v Ro-a:atec ob 20.24. V nasprotni emeri vozi-jo: Mešani vlak št.  2902 odhod iz Ro-gatca ob 5.16,    prihod v Grobelno ob 6.3& meiani vlak St. 2904 ođhod i* Ro-sratca ob   10.17,  prihod  v Grobelno  ob 11.42,    mešani  vlak  št.   2906 odhod   i« Rogatca ob 16.40, prihod v Grobelno ob 18.10. Vsi ti vlaki imajo zvezo z vlaki na  glavni  provri  Maribor  -  I.jubljana. Od 5.  junija  nadalje bo vozil    tovorai vlak št 813 tuđi potnike iz Celja do 7A-danejra raoeta. Odhod ii  Celja ob 7.27, prihod v Zidani most ob 8.20. Ta vlak je za izletnike,    zlasti    jta    posetnike Rimskih Toplic. izredno nfiroden.
—  Nova   šoUka   oblast v Ljnblja-ni? . . . Z ozirom na notico, ki je izila pod zgoraj navedenim naslovom v Slovencu,   dne   23. maja   t, 1.,   objavljamo sledeče:   * Žensko  t* lova dno  društvo  v Ljubljani«    je    samostojno   nepolitično društvo, ki ni v nikakem stiku s kate-rikoli drago politično organizacijo. Eot tako   je priredilo v Unionu   telovadne nastope izkljnčno za Solsko mladino in vabilo brez vsakeara pritiska ravnateljstva  oziroma  vodstva,   tukajšnjih  ljudskih in srednjih sol. da se jih udeleže. Vabilu so se odzvale vse sole in eo bile, po izjavah cenjenega učiteljstva so-deć, s priređitvami povsem zadovoljne. Vsestransko se je izražala želja naj bi se nastopi v tem smislu vsftkoletno ponavljali.  O kaki  zlorabi   ali  mistifika-ciji šolskih oblasti   torej   ne more biti govora. Odbor.
—  Stojana Protiča hčerka je včeraj dopoldne  obiskala  v epremstvu  gospe predsednikove  Mare  dr.  Brejčeve rass-ne tukajžnje dobrodelne zavode: dežel-no bolnico, hiralnico Sv.  Jožefa, Marl-janišče,  Lichtenturnični   zavod,   glnho-nemnico itd. Kaj pa dekliški licej? Ali bi ne bilo vredno pokazati tuđi ta zavod ministrovi hčerki? Morda bi inteligentno damo vondarle najbolj zanima! ta zavod,    čeprav    je v neklerikaltiib rokah!
—  O smrti maršala Borocvlća poro-Čajo    celovške  »Prele    Stimmen« aledeče: >V  deželni  bolnici  ie na  binkoStno nedeljo zvečer umri zadet od kapi maršal  Boroe-vić.    Dopoldne    je šel iz Lettlove gostflne pri vojaškem kopaliŠču, kjer je stanova!, v Loreto v tamkajšnje kopali$če. Ko Boroe-vića dolgo nj bilo domov, so  sa  Sli  Iskat In  ga  našli  nezavestnega  v ločenl  kabtaL RcSilno društvo ga Je  prepeljalo v Celovec kjer je umri ie Isti večer. Boroevfć Je po žalostnem zlomu naše vojske v novembru 1918 ostal na Koroškem, kjer Je tivel tiho In oepoznan. Đoroevlća ni potrl samo niegov blter padec, ampak radi izguba nje- ] govega   edinega   sina,   k)   se   ie   ponesrečil.   | — Kakor znano ie bil Boroevlćev sin go- ! jenec vojaške  realke v  Ma ribo rv, kjer |e neko noč tiše! iz zavoda,    se napil In pri povratku padel Cez stari  dravski  most v vodo.    Njegovo    truplo so na Sli Sele čez ; dolgo časa pri Ptuju.«  — »KSrntner Tag-btatt«    piše:    »Pozabljen  od  NemSkc   Av-
s tri Je In Jugoslavije Je žive! Boroovlć v skromnih razmerah deloma v Ćelo veo, ve-čfnoma pa v Krivi vrbi, kjer Ie pripravljaj svoje spomlne, katerlh prioMitev bi mar« slkaj razjasnila.
—   Aretadja Mv§esB luirifja  ceaarfa rmn ložeffa.   Na Dnnmju so tretlraJI v enem     ntjelegantnejšni     hotelov     Otont [ Stancela, ki Je sondeležen pri petmlll|omkl ! defravđad)! v ikodo madžarske    delnT*ke drnžbe  »Ergon«t  kJ  fena  svojo podružnico na Donajn. Stane«! Je bit med vojno    po- . sebol kurir cesarja Franca  Jožefa  hi fcot tak Je prenaSal dostflrrat najzattpneiia •©-ročila. Že takrat so swnlli đa Ie nezane-Mjiv in da Je v službi entente. StanceI sam se Je hvalu, da Je v tnttmnlli stfldh s Ce- . šidml krogi.   Po prevrata pa so prlsU m sleđ, da Je pod Imenom kneza OdeacalcM tevr« več golIvrU. ZadaH ču I« žtvel s* Dvnaju kot bogataš.
— Zvesa }««to«Iovaaaldk ielesai-terjev. Vsem podrošnleam na Jninl ••-lemlei. V jnsifu wo raspitan« volltrt sa difldpltnarno komisijo in sleer M uradniško. poduradniško Ib •ruMtelJsko skupino. VoMtve se vrše na oroporca in je potreba do 8. Junija predfoHtt ob* lotno kanđidatno Usto ravnateliptvn jasne ieleznice. V to «vrho se vtM tokom prihodnjera tedmi* v Ljubljani •#-stanek veeh đelesratov fasno - s>1«tnl-earakih podrainte. Poslvamo poilniin!-
^^■9   1B>P   MMV   ■^*    ^^   ^^^^^^^   ^F^^w^^^   ^^
predio«« in na#vela, katari tovariti pridejo v jiaHf kot kaadldarje Predsedstvo zft
—  b irisvM ilsitjs )t Itstoptl   dr. Vladimir OrsU  Inspektor  III.  razrada  v trgovinskom mtntatrstvu
—   b  osrtaslie  tlafte. Za cartnskega inšpaktorla v LfoMlanl |e snenovan šef ta-rifšeiga odaeka generalne carinska direkd-I« Košta Iva no vici   tnlpektor Diordžc PortK    )• premeSeen U Ljubljane  v Novi Sad.   Za  blagalnlka  carinarne  v   Mariboru Je Imenovan Petar Kupusarević iz Baje, ca carinike  I.   razreda  pri rstem    u radu    sta Imenovana   Jerne)     Kladnlk  in   Andrej   Pe-ternel,  za  carinik«   II   razreda  pa   Džordže Suianovlć  iz  Velike  Kikinde.
—  Nove* puštne z*iamke. Ministrstvo za r>oSte   in brzojav   je odobrilo nacrt novih postnih znamk, kt ga je izdelnl slikar  Tornaseo   iz   Splita.   Te   znamke bodo veljale za veo državo in bodo nosile    sliko    pre^tolonaaiMnika    regenta Aleksandrn.
—     Nove   posta«  prlstojbin«.    Kakor smo opazili, ne  pozna  Ie občinsrvo novih ptsemskih    pristojbln.     Vsled   nezadosrneea frankirania   trpe   naslovnik!   vnčlgled  teda-njlm   prlstojbinam  nbčutno  Skado.   ker   moralo vsi poštni  uradi nezadosrno f ran kovane  ali  povsem  neirankovane  pfsemske   pošiljke   obremenjevati     predplsanlm    kazen-skim portom.  Ha ne bo prltožb, opozarja-mo  vrtovič,  naj  se vsak, predno odpoSlJe pismo   ali   doplsnico  Itd..  prepriča,  je  -  li pravilno  f ran kovana.
—   Drafttvo »Sadmark« je priredilo z    dovoljenjem  in podporo    avfttrijske vlade dobrodelno lot^rijo >v prid nem-ikim plemenskim tovaril^m. ki sn postali    žrtve    tuffoalovenakeara postupanja«. Srećke e tem napisom prodajato po oeli Avatrtji, zlasti pa na Koroškem.
—  Aretirani komnni^ti. V Mariboru ao  ar©ti rali  znanega  komunista Taun-lerja, ki se je priklati iz Gradca. Imel je tajna poBvetovanja z nekim kapetanom  in  s  trgovcem  Kopačem.   Policija je prišla na sled tem tajnim ae*tankom in zaprla tuđi Kopova. Proti ob^ma vodi  preiskavo državno  pravdništvo.
—  V Slovenski Bistrici se je poro-čil g. Milan Kriewald, lekarnar, z gdč. Viktoriio Kukovl^cvo. Bilo srečno!
—  Pogreb pokojnega g. Frana Kh^-ma se bo vrši! v soboto ob 2. popoldne
na pokopallfiče k Sv. Krifttofu in ne, kot ie bilo razgiudeno, k Sv. Križu.
—    U pokoje nei    bosensko - heree-Ipsvske semaljftke vlade, ki žive ziinaj Bosne • Hercegovine, morajo raesečne pokojnlnske    pobotnice    imeti   potrjene glede  življenja  po  župnem  ali   knkem državnem tiradu. Na mestnem magistratu Ijubtjanpkem opravlja to delo popi-sovaini ur^d.
—   V  2relcn  tik    pred    Celovcem prirede dne 6. junija veliko svečanost povodom otvoritve nove    ceste iz  Ve-trinja  v   Zrelec,   Pri  prireditvi  bo  so-delovala   Glasbena   Mntica   iz   Maribora in   vojaka  podba.   Žrelee j©  velevaina posto anka   na  Koročkem.   Korofeki  Slo-venoi žele, d« bi se utleležilo te narodne manifestacije &m največ narodnega občinstva iz vseh kraiev Slovenije.
—   Razširjenje     selske    slažbe.     Z dnem   1.  junija   1920 se raz-iiri  pri    kr. poštnem   uradu   Velikovec   dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismono-$i v sledefe vaši: Lipov dvort Sela, Sv. Peter  pri  Vašinjah.    Raćico,    Vacelna ves, Gorčice in Vinare. — Dostavljanje se bo vršilo vsak dan razun  n«Mielje.
—   Otvoritev   telefonske   govornice pri pošrnem u rado Vetrinj. Pri pofetnem uradu  Vetrinj  se je otvorila 5.  maja t. 1. telefonska centrala z javno govornico.
—   CvetliČn!  dan  >Društva  jugosl. medicincev« bo jutri v soboto 29. t. m. Ob   pol   18.   uri   bo   promenadni   koncert v Zvezdi    v prid    cvetličnemu    dnevu DJM.                                                        k
—  Zavod za slepe je prejel od gospoda Karla Tuuses hotelirja v Ljubljani, znes. K 200 mesto venca na krsto g. Fmnc Khama trgovca v Ljubljani.    V isto svrho je daroval K 50 gospod Ma-tija   Podkrajšek,  brivec  v  Ljubljani.
—   Državna posredovalnica za delo v Ljubljani Delo i š č e j o: trgovgki sot rudnik i    in sotrudnice.    dninarji  in dninarire, pisarniške moči, služkinje in kuharice, čipkarice, mlinarji.  peki, me-sarji, predice, poljski  delavci in delav-ke, slamnikarice,  žičarji.   —   V delo se sprejmejo: gozdnl delavci, poljski delavci in delavke,    hlapci,    dekle. kuharice,   služkinje,    mizarji,    vajenci razne stroke,  drvarji, dninarji  in  dni-narice. oglarji, konjski hlapci itd.
nainooelSa poročlla.
IZVOUTEV MASARYKA.
LDU. Praea« 27. maia. (CTU). Danes sta se sestali obe zbornici narod, skupščine k skupni seji.da vollta predsednika republike. Navzoćni so bili vsi ministri, ražen ministra za aninanje zadeve dr. Beneša, ki se mudi v Parizu. Ko je predsednik To-masek konstatiral skleDčnost zbornice, so se pričele volitve po listkih. Po skrutiniju je naznanil predsednik Tomašek izid volitev: Oddanfh je bilo 411 Klasovnic, od katerih jih ie dobii Masaryk 284, 61 jih je dobil dr. Avfcust Narie od Nemcev. 60 je bilo praznih. 6 jjlasovnic se Ie glasilo na razne druge kandidate. Predsednik Masarvk je bil na podlaci volitve iz-voljen za predsednika republike. Ko ie prosil posl. Lodsreman za besedo. ki pa mu jo nišo hoteli podetu; češ da se seja prekine, je nastal hrup. Ob 13.20 Je prisel v dvorano pred-sed^i^ Masar1 -»aVn- «■'> «*m^<| poslanci tn senatorjl z Lodgemanom na čelu zapustili uvorano. Nciuški socijalni demokratje so ostali na svojem mestu. Predsednik zbornice Tomašek je nato pozdravll predsednika republike Masarvk a. ki ie prise-gre! na ustavo in nato zapustil zbornico med viharnimi ovaciiami.
KRVAVI IZGREDI V RIMU RADI JADRANSKEGA   VPRASANJA.
Rim. ib. maja. Po znanem sho-du v palači Venezia, kjer je hujskal general Beppino Ctarbaldl proti vladi, je prišlo do krvavih spopadov med policijo in demonstranti, ki so kljub policijski prepovedi priredili poulične manifestacije za rešitev ja-dranskega vprašanja na podlagi i talijanskih zahtev. V Via Nazlonale so prišli demonstranti, po većini dijakl, v konflikt s kraljevsko stražo. Ko je eden demonstrantov dal zaušnlco stotnlku kraljevske straže, kl je po-mirjeval demonstrante In Jlm sveto-val, naj ne demonstriralo proti vladi, je začela policija streljsti na demon* strante, ki so odfovarjaB z ravol* ▼erj. Bilo je na obeh straneh več mrtvih In ranjenih. Pri mrtvih poll-oajih so se na5U rodi nedotaknjenl revolverjL
Rim, 26. maja. Ker ao Izpovedl komandanta kraljevske straže, pol* kovnika Cantuttija popolnoma na-sproene Izpovedlm aretiramih de-monstrautov, Je notranfl mlnbter odredi! dntgo prelskavo v svrho ofotovitve odfovomottL Med demonstracijo te ponoći Je bHo aretl-rano veliko Itevilo demonstrantov. Casopisje sahteva Jasno Izjavo slede dosodkov v Via Nazlonale. Vatikanski »Popolo RoflmMK tagovarla ds> mwslracUt, U so M» PatHJotlčae hi pravi da kraJJevska Mralt sj Imela povoda se uummlijaii — •Mes^airsrero« obtnžuje gotovo ča-sopile, ki Je s svojim pisanjem z*-tcrfvflo tragedijo In pravi, da Ie njl-bova propaganda v naJoUem stftu i
PRIJETA  BOL.ISEV1SKA KURIR.IA.
Mitan. 27. maia. Iz San Rema Doročajo. da so našli finančni straž-niki v Mentone v tovornem želez-niškem vozu dva boliSevika, ki sta bila skrita med zaboji. Po aretaciji so dopnali. da sta Aron Ooidenbere, vi<;nVo$olec v Bukarešti. tainik uredništva pariške >Revue Comunistec in Maurice Laporte. tajnfk Međna-rodne zveze, kf sta imela s sebof važna pisma niskih bo1?ševikov za znane  italHanske komuniste.
ITALI.ANSKA  ZBORNICA.
Rim, 27. maja. Zbornica bo skH-cana v prvem tednu meseca tunlja. V Drihodnii seji mfnfstrskeea sveta bo razvil Nittf procram svoje tretle vlade.
BARZILAL
Rim, 27. maia. Za predsednfka Zveze italiianskih novinarskih dru-šfpv fe bf! izvoljen Salvatore Bar-zilai.
POLISKA IN SOVJETI.
LDU. DunaL 28. maia, (OKU). Kakor iavl'ajo listi do »Kurjem Lwowskem«, ie naslovila poljska vlada zopet novo mirovno noto na sovietsko vlado.
Izpred sodISCa.
Ropsr pred soUiSčem,
Pred flodiščem stoji Jože Gorja n c, 241etnl, brezposelni mirarski po-močnik, doma iz Setnika pri Polhovem gradcu. Obtožen je hndodel^tva rop«. Zelo ohširna obtožnica navaja:
Obtoženec je brezposelni mizarski pomoćnik. Odkar j« prisel od vojakov, mu ne diši nobeno delo, preživi ja se nepoštenim potom z veri ženjem in tat-vino. Blval je večinoma v Rožni dolini tn v Ljubljani. Njegova mati je v Za-logn pri Polhovem gradca.
Ko je »večer pri Trobcu na Ornem rrhu ^orelo, ko je bil goepodar odaoten od svojega doma na Setniku, je Jaie Gorjanc v njegovi hiši v Setaikti ftt 17 izvrftil roparski napad na ženo Jero.
Anton Trobec ima dve poseetvl, eno na 6etniku, katero obdelnje s svojo ženo, sinovi In eno hčerjo. drugo posest-▼o na Crnem vrhu. katero obdelujeta njegovi hderi s poali. Rasd&lja med po-sestvi je tri četrt ure.
Eo je 15. jannarja letos ob polu 7. ■veder opazil Trobec, đa gori njegovo poeeetvo na Crnem vrhu, hitel je 8 sinovi gasit Na doma v Setnikn je ostala 1» njegova 591etna Jera Trobec, hol Katra in ena dekla. Okrog 9. ure sve-esr odSle sta h« in dekla v hlev ođ-pravljai Uvinos tena Jer* ie v temi sev deU v sobL
Rojmr stopi v htto.
Okrog H10. se odpro vrata In v hi-io stopi neki nanan ji človek. Zahte-val je, naj takoj priige luč. Ona je to storila ter viđela pred seboj *elikega, rojaiko oblećeoegs cioveki s piiiko v rokl. Mislila je, da je orožnik. Vpraial io Je osorno: »Imate požar?« In ko ma ' J» ona pritrđila, dm je to v kratkem tretjl slncai oastavil je pufcko proti njej ter zaht«v«4. »aj mu hitro prinese ves đentr, «• »e, bo njens smrt Pri _Mm %m. MMMrahll m*. im^*>M«i nnike tsJuk
da Je bila prepričana, da bo kar «pr v ili, če mu takoj ne ugodi. Prestraži • se ga je tako. da se je vsa tresla in i' mogla epregovoriti. Stopila Je k stric ter jo odprla, nakar je dotičnik    sa1 (Jeaar iz predalčka vzel in ga spravi Vzel    je    ves    denar, ki ga je moi ? ?protno rabo imel ter vso v papirju «? vito volovsko kupnino    v   suesku e> 12.000 K   tako,   đa   je   odnesel ekro 14.000 kron.
Nato je ropar iz sobe izginil. Ro-par je imel vojafiki plašč in črn trak od ušesa do uš^sa pod nosom, da je zakr val muštace. V tem roparjn je spoznata Jera Trobor obdolženca.
Jože Gorjanc je ves čas preiskavr zanikal  dejanje ter je navajal    raznr alibi dokaze. Pri aretftciji so naSli pr Gorjancu, dva dni po ropu,    gotovin* 1482 K in sicer 2 stotaka po 100 K ii 64 bankovcev po 20 K, katerf vsi imaj«-štampi lijo  in   koleke     »Zadružne    sve-«e«. Ravno ta okolnost obtoženca naj huje obtežujje, kajti pol. rev. nadzorniku V. Baeblerju se je poerečilo izslediti izvor te^a denarja.
Današnja porotna klop je zasedona tuđi s 13. nadomestnira porotnikom. Po-rotnemu sodišču predsedujo dvorui svetnik Fran R e g a 1 1 y, prisednika: nadsvetnik 2 e b r 6 in svetnik Tomo E i n 8 p i e Ie r. Državni pravdnik dvorni evetnik Trenz. Zagovornik: dr. 6 v i g e I j.
Obtoženec zanika odločno vsako krivdo. Navaja za svojo nekrivdo zelo komplicirani alibi ter omenja, da je ds> bil denar od >Karlac 1000 lir.
Zelo senzacijonalno oetaja zasli&a-nje prič. PričaKucler iz Rožne doline izrecno p o t r d i, da je bil Jože Gorjanc dne 15. jann-arjaodS. popoldne dopola 10. pri njem. Predsednik: >To je tišti dan in tieta ura. ko se je izvr&U napad na Jero Trobec.«
Razprava zadobiva značaj napete senzacije.
Glavna priča Jera Trobec, žena, starka, drastično opisuje napad. 6o dramatični momenti. Zatrjuje-. >Ta je bil. Poznam ga. Ravno ista postava. leti obraz. Je pravile
G-orjanec odločno in samozavestno: >Nlsem bil. Nikdar nisem bil tain. Žena se moti.c
Obtoženca oblečejo v vojasko oble-ko. Priča Jera Trobec zopet ponovi, ko ji privedeio v vojaško obleko preoble-fteneea: >Tak je bil!«
Razprava se nadaljuje.__________
Gospodarske vesti.
Pazglas. V ponedeljek, dne 31. maja t 1. ob 10. dopoldne se bo vršila pri župan-stvu v Bistričicl pri Kamnlku Javna dražba približno 1000 kbm smrekovega lesa, kl Je na Veliki planini v kraju »štmnovec« nad Kamntkom. Les se lahko ogleda vsak dan do 30. maja t L na licu mesta. Vsa podrobna pojasnila fn draibene pogoje dajo načelnik gospodarskega odseka Franc© Spruk \z Praprotna za Kalom. Gospodarski odsek VeJike planine.
—  g Poziv trgovcem, ki ao kup IM v inozemstvu  blajpo, katerega uvoz je prepovedan.     V  zmislu  sklepa  zadrje seje odbora zveze pfremijev se pozivlja* jo vsi trgovci, ki so kupili v inozemstvu blago   ter faktumo   vrednost   £e plaćali, bLaga pa vsled svoječasne prs-, povedi  avoza takozvanega hiksuznega blaga ne morejo uvoziti, da v lastnem interesu najkasneje do 31. t. m. prija* vijo,  ločeno po državah, zvezi gremi-jev in trgovskih zadrug v Ljubljani vi-Šino plačanega zneska ter kakovost ln količino blaga.  Zveza potrebuje nujno te podatke, da ugotovi vi51no pri tem nastalih tirjatev napram inozemstvu in etori potrebne nadaljne korake, da sa eventuolno naknadno dovoli uvoz tega blaga   ali da 3e veaj ukrene   potrebno glede varstva teh terjatev.
—  g Produkcija pi-emoga v Ceho* slovaški. V čehoslovaških premogovni-kih    se    je    nakopalo    leta    1919.    Ie 275.000.000 stotov premoga.   Tega pre-moga    so    porabile    lokalne železnice 16%, tovarne S69S,  poljedelska    industrija 12%, v Nemčijo s© ga je izvozilo 10% in v NemSko Avstrijo 6%.
—  g Obdelovanje zemlje in agrarna reforma. V javnosti se že dolgo govori, da je letos vsled izvedbe agrarne   rs-fonne ostalo neobdelane mnogo zemlje in da bo vsled  tega otožkočena    naša prehrana, zmanjšan naš izvoz in oslabljena naša splošna ekonomska in finan-cna sila. Vsled te govorice in vsled bo* jazni, da ulegne pri ti v gotovih shičan jih res do znižane produkcije, je mini^ srretvo za agrarno reformo sklonilo iz^ ključiti od definitivne podelitve zemlje] vse one, ki zanemarjajo n]eno obdelovanje, ter je  zahtevalo od podrejenih! organov obširnih poroci I, koliko zemlje je neobdelane in zakaj je neobdelana. Glasom đošlih poročil se je sedaj ugotovi Io, da je bilo   letos   mnogo   manj zemlje obdelane z ozimino, kakor druga leta, to pa z lasti za to, ker koru za ni đozorela ob pavadnem času, nadalje, da je 8 pomladan8ko setviio in koruzo posejane mnogo več zemlje, nego sicer in to vsled   ugodnega   pomladanskeg« vremena. Nadalje se je dognalo, da ja posejana skoro vBa zemlja, ki priđe v. tem pziru v poštev, ponekod je possja-no mnogo već zemlje kakor kdaj po-prej, tako slasti v Bosni in Hercegovini. Nadejati se nam je prav dobre in obilne žetve.
—  g Griko - e>hoslovalka   srvftm sm trgovino i Levanto se je ustanovila ▼  Pragi.  Ustanovnikl    so:    tekstilna tvornicarja Meučik in Peliv ter Hektor Pandotem, trgovec, in Anđre Razidem, bankir v Atenah. Akcijski kapital sna-ia za sačetek 500.000 drahem (okoti 5 milijonov čeških kron).     Tako delajo Ceboslovaki vsestransko sm svoja fO-ssodjjnko bodoteoil*
4. stran.
.SLOVENSKI I4ASOO-, dnt SA aaja 1990«
120. Stev.
:., «-r Prodaktlvna zadrnca čovllariev ta StiNmUo ln Obrtna zadruga za LJnbllaao in okolico naznanjata, da sta prisiljeni r>mcjiti svoje delovanje na najpotrebnejše, rnorda ćelu ustaviti delo ter sporočata, da ne sroatrata za svojo krivdo, če priđe vsleđ ustavitve dela do še mnogo slabših razmer v obuvalni obrti kakršne so danes. Dosedaj ni bila izdana še niti ena odredba* M W olajšala čevljarski obrti delo. Kamor seobrnemo, nikjer ne dobi zadruga nika-lcr&ie podpore in nobea posamezni obrtnik se ne more založiti s surovinaini. Proda-i»lcl rravjjo, da usnja nimajo, strojarji na deŽeii ga nimajo, noben obrtnik ga nima in zadruaa si ga ne more nabaviti. Prepričani smo. da bi bilo mogoče priti tej kaia-.niteti v okom, toda nobene resne volje ni, da bi se sedanji položaj izboljšal. V zadnjem času je bila izdana naiedba, da se rafoniraio surove kože. Okrajna glavarstva po deleli naj bi skrbela, da &e surovine pravilno oddaio strojarjem. To je vse. kar se ie zgodilo. Za Ljubljano pa niti to ne velja... Da bi izšla naredba, da morajo stiojarji ustrojeno usnje oddati napreh o rem nam vi ni£ znanega. Znano nam pa je ^r» <esakdo ve", da sta v Ljubljani in štirl : >«ttle od Ljubljane dve veliki rtrojarni, - * sia Imeli ves kritični čas takorekoč mo-'i'VOl na surove kožeT baie po zelo ni^ki caai. Kam so oddale te strojarne usnje? Ali ifin ie na svobodno volio dano, da raz-polagalo 7. usnjem ter ga pošiljajo kamor-kolt  hočejo,  docim  bo  moralo  domaje   prc-
bivalstvo kmalu aodHt ▼ iuftoo Jmovat čevlje Na nas obrtnik« in na prodajaJcc usnja se nikdo ne oztra, samo raini Spekulanti si na škodo vsega ljudstva pobilo
žepe, delalo se čevljl samo za en dao. No-bene koutrole ni po tovarnah, kl izdolnjelo takozvano eksportno blago In znano nam je, da se Izdelujejo čevlji ćelo iz surovih kož. Na ta način mora pri« končno tuđi ves naš eksport ob dobro ime. Produktivna zadruga svojim Članom ne more dobaviti nobenih potrebščin, ker Jo povsod «*■ slavljajo Češ, da nimajo nlćesar ali pa da so državne oblasti zasegte blago. Nedavno ie zadruga Izvedela, da ie bilo rekviriranih nad 13.000 kg usnja, a obrtnik! po trirne-secnem moledovanjo in končno po eneefič-neni nastopu nišo dobili veC kakor 1000 kg. Medtem se je gotovini slojem oddajalo usnje, oddajali so se čevlji preko vseh naših zadrug. Ti čevljl so bili tako trpežni, da so v treh dneh razpadli in noben čev-Ijar i ih ni mogel popraviti. Vlada ie o tem informirana, tuđi na enketi se je o usnjar-ski obrti in o čevljarstvu govorilo, do danes pa vlada ni storila nobenega koraka, da bi odpomogla pomanjkanju obuval med ljudstvom ter s tem posredno pomagala tuđi čevljarski obrti. Priporočali bi vladi, da temeljito reorganizira svoje Institucije ter pokliče v nie strokovniake. Tuđi Obn-
valnicl bi priporočali, da se s tem problemom še enkrat resno bavi.
—  titafeal am mmmmrm   ponovi   w itodaijo aa t m. obi ft. ui mejfeft ion »Wvii lovocc Nastopi twn porasti aKr Sokol«.                                                   k
__ mr ^^mM^^m Sassvaisl t. ValsiBsMav'
ro se vrit debi župni sios Sok. *qa* Linbliana I, dna 20. jma%*. Na p*iv»-fcer sleta ob 9. uri trefer konetrt gad* be Zveze ingoal. ielfrtntflaHov, np «Uv-nem trgu. Ob 6. sjatraf na dan slet* budnica. Ob 9. sproica« bratskih' dm-Stev. Ob IO. pr«4*a|e u poimMatiaVi nastop po predvajali sprovod po *as> stu na to skupni obadi. Ob pol đvfth koncert godbe jug. ielosniferjov na trgu, ob pol S. javna totovadb*, po teio-vadbi prosta sabava, Bra4Je, eastre, vdeleiite se tega izleta* Dne 90. fuzija, se vijši k mladema Sokolu, v Višajogoro delni župni zlet Sok. iape Ljubljana I, prvi, ki ga priredi aofcolstvo v ta kraj.
TnrfsMhj ta sport.
—  Iiittjako - amaHiiaka yŠtmltml-
ea Slov. ultainJuf" 4*mM4vm. ima mvtti obvmi cbor v Litiji v sredo daa 2. junija ob 8. zvaAer pri loriilra. Vabijem so vsi člaai in prijatelji planin.            k
—   NogavMitoa taksa.   V    nedeljo dne 30. t. m, na igriiča S. K. Ilirije se vrši tekma 6. K. Slova© - Rote £11 (Maribor). Rote Elf je enako mo^an % Ra-
fttdoam im *om*A*\ fta ni imat prftiko na-aiopiii v Liubliam. Tekma »© zažnje ob 1& (6. uri). Gene običajne.
BralloMHB ogsW ta
—  Prodaktirma sadmara e«vljarjeir
mt S!oTeo(4e naznaĐja svojim dlanom prodajo uenja t ponedeljek, dno 31. a1ia|a ob 4. uri popoldne, Spodnia Sibk^a «. 30.                                                    k
Polznedbe.
—   Poei%\. Dra^goceuo zapefitnico je igubila v četrtek dne 27. t. m. popoldne do pol 2. neka ruska dama na potu z vrta hotela  Union  do  hotela  Wilscm. Parna je ruska be^unka  in  je  bila tft s&peetnica njeno ©dino premoženje.  Za-peaanica ima. fa«ono verižice in je vde-lanib pat eafirov in 4 briljanti v platini.    Poštenega najditolla  prosimo,   da lapeetnieo takoj odda proti    primerni nagradi    v    pisarai    niskega krnžka, Jorčičcv trg St. 3/IL
Oranti urednik:
Rasto PtistoslemSelc.
Odsovorai urednik:
Đožfdar Vodeh.
■^^m^»mm—mm—*■■■                                 ■ »■■
Si« prthlafetii? Imate bole&ine ▼ hod? — Dobri prijatelj v takjh hudih dneh Vam ie Fellerjev pravi Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 velik? specijalni ste-klenici 38 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 kron.
Slaba hrana Vam |e pokvarila ie-fodec? Fellerieve prave Elza - kroglH-ce ga spravijo v red! 6 škatljic 18 K-— Omot in r*>štnina posebej a najce-neje? Euten V. FeOer, Sttibica doda, Dzatrg, št 238, Hrvatska.
većsccouC*mi
JEČMEHE KASE
I vrlo jtrrHio
i: PROOmg ;:
■ „SAVANI
M^MiMlW7 ^IMMtMi} JtSUTTTn
Pirta se vila. Pe!i?s n i MM ____H. 6,1. paam. Kornan. ^.
SI?3W stroj Sinssr seobrP0rodaranpcov-
praža se na Sv. Petra   cesti 36.   pritlićje od pol 3 do 4.                                   3S27
Koiito«n Kino apaiatz J^i^'-
proda. Kje pove upravništvo Slovenske-ga Naroda.                                          382S
Prala u omsra za led pša*f
ložba.    Poizve   se v   Bohoričevi ulici 3
3813
Dlfrisia TOM izvrstnega naravnega rTvUJu IMIu dalmatinskega Črnega in belega na malo in veliko po zmemih cenah. Naročbe se izvršuj^jo točno in takoj po celi Jugoslaviji. Vzorec na zahtevo. Novi Dalmatinski podrum, Pe-triajtka ni 55-57, Zagreb. Vlasnik Drin-kOTić.                                      _   _____3820
Oddaja vojaških kantin.
Oddajo se v smislu vojnega lista št. 31 2 dne 8. VIII. 1919 sledeče kan-tine v nijem in sicer:
1) v vojaSn. Kralja Petra I. (Domobranska)
2) v Belgijski voja'šnid
S) na garnlzijskem strelšču.
Reflektanti naj predložijo tozađevne oferte, kolekovane z 10 dinarji in v kuverti zapečatene do 7. junija 1920 Glavni Komandi mesta Ljubljana (Du-najska cesta št. 29).
Komanda mesta da na zahtevo na-tanCnejša pojasnila vsaki dan od 9—12 in od 16—18 ure, izvzemŠi nečelje in praznike popoldne.
LJUBLJANA, dne 27. maja 1920.
GlaTna Komanda mesta Ljnbljana.
lim sleie:
fini ppftlBt Ine v «odih, ural-ni praAek „kontant" v 7* kg iav.f kolomaz Ia v kg iab„ mazilo za čevlje po ';'-1b Vi kg čk., milo za rasi-raaje toaletno sortirane milo testesine proste in ¥ V2 kg sav., fine 1 talijanske svece, med v sođifc po 40 — 50 kg, gladUnl (imirgl) papir, ctoa-rolaiptpir, vlasnice v škallj. po 100 zav., otroc>o dadlo vu vrsto I, snkaneo bel, ono bite. ilmnate vezalke ter Ie drage predmete po M^ natnif|lta cenih* mr9f^
OsualdDobeic
trgovina s mešanim blagom
W*~ na debelo "•!
Ljnbtlana, Sv« Jakoba trg 9.
VkBrespsDfleiici
Mf- livottaaa nradnloo ^mf
tarejae trrlka Vinko Vabit,  talec.
Pogoji: frtektno znanje slovenskega farvatske^a In nemškega jezika, steno-; grafije In strojepisja. Ponudbe z zah-tevkom plaCe naj se takoj vpošljejo. Otčfte začetnic in onih koje stavljenem zahtevam neođgovarjajo so brez pomena.
PRODAJA
LESA
Zapanttvo na Jeicrskcm proda drai-bipbs potom dne 6. junija t. 1. ob 15 vri v obeiaski pisacni okoli 600 — 700 m» stojećega aanrekovega lesa.       3833
Dva hlapca mm v Jlifti
državna .Vnovčevatnica za živino \m mast* KrekoT trg Ste?. 10.                             3817
Solfcltator n mrijBi? ta)«).
Plača zelo visoka. Zadostuje nekaj prakse v sodnih stvareh. Odvetniska risarna dr. Ivana Lovrentiča t Ijabljiai, MikloličeTa cesti 8.                             3S31
Na stanovanje io ćelo oAAi
v lepem lomantično ležefem trgu v gornji Savinski dolini se sprttjaittfa eden ali   dva   flua   gospoda.   Po-
izvedbe pri g. Bmnet Crađ Tkali.    37U
2500 feM [idroT s.»ssw
voznim dovoijenjem ceno naprodaj i Dunaja. Tuđi je naprodai pol vagona ovčje volne ro 132 K iz Vukovara Breznlk in dm?, Celje.                        3799
ž8!ifflW!ti!šitflafiv„e;!v:niko«T.-
sc-bno stanovanje za 2 osebi v bfižtni Maribora, Celja ali Ptuja. Cenjene po-m:dbe z natar.Čno navedbo cene na upravništvo Slovenskega Naroda pod: .Hišica 3774'                                        3774
V trgovino z meSaoim blagu C
železnino, špecerijo) želim kot učene a oddati svojega 14 letnega bratranca, krepkega dečka z dežele. Gre tuđi liven Ljubljane. Vso oskrbo naj bi imel v hiši. Ponudbe pod R. S. Ljubljana. KeJIsaJ. vrata 49                                                3776
iifsm za swjo strojantaIrtnico
5 pomočnikov, 2 za prirejaoje (Zurich-tung), 3 za vodno delavnico (Wasscr-\verkstatt). Reflektiram na prvorazredne sile. Plača po Dogodbi. Ponudbe na tvornico koiay Ootlfri*»d Iđor ▼«<-kova?, Slavonija.                        3741
Zamnla sa uaiiana i%iiuT I«
v dobrem stanu, z velikim satnim vrtim, ca. 40 oralov raznih zemljišč osobito gozdov, krasna iegt, komaj en Če-trt ure od kolodvora, — ra vito ai! r. lo z   vrtom   v  Ljubljani.    Sprejme   se
tuđi kur-ec z gotovino, ako isti najđe prodajalca vile ali riiSe. Ponudbe pod .Zamena grajšCine 3792" na upravniitvo S!ov. Naroda.                                      3792
Gospodična
išče radi spremembe zraka službe k otro kom ali kot opora gospodin j i v kako fino rodbino, na kako veleposestvo na Štajersko. Plača postranska stvar. Ponudbe pod .Štajersko/3757• ni uprav. Slov. Naroda.
flplui 3 ■ teiia
M. Vrbovec
Beograd, Zeleni vene fer. 11
prevzema razna  trgovska posredovanja, zastopstva i. t. d.
Usnjarna
v Slovenlflf brez konkurence z ob-širnim prometom odda se vsled rodbinskih razmer za veC let v ae|oai s predkupno pravico. Nailov rove uprav. Slov. Naroda.                       3794
Pozorl
MalemiillazalMrlMi!
Proda se nova hlSa v lepem kraju Do-leniske ob glavni cetti, blizu žefezniee, z vodnjakom irr druflaii petrebKinami. Pole« hiše se nahaja tudl reC rodovitne zemlje. Htta je pripravna »viako obrt. Cena po dofovom. _InieTeawiti naj se obrnejo na Aarttai BfMeitiik ■li ¥U pri ttltoi,                 &m
krompir
najboljSe kakovo«« nadalje gtUmn po-vrtnino vteh vrit nadini na vifBM po najnttjib dnevnih ctnmta. D—m yn* akicdittni aliPrtmm&Maja. M>
(fiiab v 3 lctu ****** lesterak, po-viHJffl polnoma vdomačen ter 9 |oaaW-ea mladica prav krotka na prodaj. Naslov pove upravniitvo Sloventkepi Naroda.                                                3830
iiniiliir^&n
dekleta za vsa domaća dt\a ilfe poare-dovalnica .Nafttoj* Doajika cesti 14. Istotam se liče za neko kotodvofffco restavraeiio točflni s4uga (Schaakborsch)
3810
Volno
v večji množini  ima na proda]
M. Vrtiovac, agtMffimMco«
mftila • ImpoH • tfcspovt
K5-      Tra« m nraui     mW5t
baštovan
(vrtur)
Imam oko 500 prozora (700 m*) im tople leje. Hoću da podignem u Beogradu baštovanu za proizvodnju ranog povrća, a poglavito cve£a. ?ra2fm dobro izvežbanog baStovana koji bi ušao u taj posao kao kompanjon IH kao plaćeni baštovan. — Kapital oKe po-trebam. Ponude sa uslovima stati a. E. Bira-« Dra Bogtjeviea — BeagrtC Sreratki §.   pod   Šifro«: gajtanm".
KUPUJEM
__ _._______     -     - - —— —---—-—
parao votfajolfttptfov* pflaasfco l ofgtauroiKO, Umm
1 VHfcVVTttBf  Mm|O> epl-
tati• TILIM «»Lri»Tt
Kutina-3733
Kavo, iaj
Cekoladot
Kanca>Of
Bouboaa,
KavtH pridatak,
Mamdelino9
Rosin«,
ParaaUnHc«,
Rii»
SNvt)9 D»a««v
I razpo§ilja   po  vsem   kralje*tvu.
Jfii FaHaiL UflHaU
r       Mu .     i
honopijen notioz
(špago)  za   vezanje  vreC Iz  I Beograda kg K 52*—.         I
%mgnaf MncHn tt U. I
■aaMM laj močan, od 15 cm debelme ■Hl BI na sredini in od 2 « dolAne
naattj se kupi vsaka nnoiina trn ta-koffaja dabavo. Pomalbe na Sentjaiilki pfcmogofcop Krmelj, Doleajsko.     3t34
Tnmta i untiDai zstmrn
s nitHm v Maribom i*fe mlad, agi-len trfovatm Izobraicn mo2. Ponadbe pofl: .ssarMf aW do X jonija pottno ležeCc Ljnfilana.________________3826
ttltlsssAl gCopterpresie) veliifca te" •1BUHJU proda za 4000 kron. Naslov pove oprava Slov. Naroda.             3797
Mm wtk taric m njffijl nt
Scrtr ft tttf. LJaklJiM, W»H»tti1    IX
______________________________3796
Him ootpodifno
ki bi imela veselje do vzgojeva-njt mojih treh otrdk, v starosti 7—10 let Reflektiram samo na talio, ki je inteligentna« značajna, zdrava, ima veselje do go* spodhtjttva, in umeje navadno šivanje. Otroti so zdravi, nadar-jeni m si žele vzgojiteljico, ki pozna otroško dnšo. Dobra hrana in plača. Ponudbe pod „Prf-laMI wmwm 3730*4 na npravništvo lista.__________                    3730
Zima
Kfta|*ke tai mtH« i*6-
*•■ griva« kosino in
tteunekaal
vsako množino po najviijih eenah
M.JMasterl
Straiilio pri Kranfu (Oorenjsko).
V Mtogl v«4ao   n*iw staa stana aa Ham««.
Prva ipecijalna trgovina z ;r. rokavicami in partumi :::
O. BraČkO,   Ljubljana, Doujiki   cesta   itev.   12.
K A 77/19-25.                                                                                     3838
Dražboni ekJk.
V iniaiflaaai stvari no ihridi VWpH a Dapito it 17, bo «a   profajo dedttev v s^ia*, «fiM 1L$mm* •* ^ HL*1 Injillij v notatsfcl jrf-
__^^^     mm     ssf^isssooai afii   AasslBaAaMa«ađAa^an   AnMsiBssssV  ^^nj^^Bfl   VV   fltt^Majan^sana|A   AaBAnVa%ajAAa>   9MBMMVBPJM SBUU      ▼     f^—fllanl*    ^^VVVIMPbssV   Jlfsst   ^^s^tpap    w    agn^nF^nw^snnw       ■  ■       ■ f ■         -- -r-  ~        mm^
vktZ.it 187. lat SuilmSm 5Sm*»« "JJP"' ^MhnfetoMteMfc. sendjiMa t tameA lOiBrfli ■Wj**t   .     .    ___   ^. _
dvth nMStdh j(|^. !&£*•* "^JJJJffl? aS^^L^Si^lsi^IiMsSltoiaii V KAMMKUt «sf 9fb sxajt mk
aaaar kal to« aevtfjeamk.
VsAjsira dobro izvežbana, samo stoj na nDHllfl z letnlmi spričevati se sprejme Predstaviti se je od 9—10 ure donoldne in od 2.—I. ure popoldne. Aleksandrom cesta St 10, U. asđstropje levo.         3818
Drvavrftia ilira  komad p° m vin-
rlllfUlIH JfljLd plavafi  (Schwimmer)
po 40 vin. nudi  En. Šopane v Rcgatco
3749
Tili vnHale svam Mm~~
Atfotfl Waioa, Zlatar Blatrloa, ssr-▼atska.                                          3784
Proia se mota kolo ^^ereL,4e
v dobrem stanju. Ponudbe pod »M. tor no I kolo 3781* na upravniitvo Slovenskega I Naroda.                                                3731  I
RISU   IJU  K9      se proda. Ponudbe s ceno na naslov: J. JaJtiC, LeoooTO a. St«-dcoec If pri Ljubljani.                          3ao9 I
Prfnjjia tražim   dobro   uvedenoga   u   I
UillfiB vinskoj struci za Slovenija, sa-   I
rao prvovrstne sile sa dobrim referen-  I čama. Andrija ftolvblć, Zagrob. 371»
(moka) sve vrsti izvrstne kakvoče, posija (otrobi), kukuruze i kukuruznog brašna kao i svih ostalih zemaljskih plodina i inđustrijalnih proizvoda na veliko i malo. — BklsUttito „BALKAN", Zkfjreb. Petrinjska ulica 77.  Telefon 23-61.
Avto pneumattke
Sli/IOI   880120   83S 13S
nadalje zračne cevi
v vseta dimenzijah v skla-diSSa pri smoli« delnvniet IM. SiniPLBieaT, lagrob,
Medulićeva ulica številka 14.
Čistilo nerin
(kpossui) domaČi izdelek, ki prese ga vaako drafO znamko v kakovosti kakor tudl v obliki. nizpoSilia tvrdka Osvalđ Dobelc, trgovtaa 1 motanlm bla« goni na da belo Ljiibllana, »v. Jakoba trg >.                                   3802
Vign 98-99% modre galice
v vrečah je promptno na razpolago. Prašati v skladišnu fVBalkaaiu v Ljubljani.                                                                                       3824
liče so liTeibasa
gospodično
kot
pisorniško moč.   1
Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse na poštni predal št. 116._______________________________________3S82
Dvojna hiša
zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani, Križevniška ulica St 6. je naprodaj. Pojasnila v zadružni pisarni Oosposvetska c 16.  I
Betonsko železo
rtiHTMl tclMO (Fa^oneiaen), IfIKfil, frMm M W*|t t« flMBlt, lHatM (Legierungen), kMlM sa laBHsl (UgermetaU), mntm. fMikUM kl 90UMMM ■tiwii kaator irasfi pri graiHrt §9bnHnm p^sUtg,
^^fe^^a^ssU     B^Bk     aVi^h     ■naukAaBasaaA      ^sst^HS^Bh^B^ssi^Bk si                                                                                                I
Hatoeispcscllschaft fOr In- & AisJandsterkelif,
Ag^^^A   ^BbI^^pIs^^^iaaa^ 4O   Taat^assAsn a^   Aft_                 I
BnojsTid umIot: UrtaflOntUT, OMldOS.
Zastepstvo so »ovonlio:
J. Sobotnik I drug., Ittpm tmm I
TtJissfM H. 4s)9.                      »75                      TsHmH.4M
_____________--------------------                                     ■- ■-----------------————————   1

MlaMraOsI Ml OOKOTim TflMNssl ftOploSI*