PLANINSKI VESTNIK 364 Nova transverzala - Ormoska planinska pot Planine v miniaturi so se slavnostno odele s prelepim majniSkim soncem, ko je ormoSka godba na pihala veselo zaigrala dobrodoslico vsem, ki so v soboto, 11. maja letos, pred deseto uro prihiteli z avtobusom, osebnimi avto- mobili, kolesi in pes v prijazno vas Lahonci, kjer je bilo pred domacijo Meskovih (tod se je rojevalo vse, kar v Prlekiji sanja o planinah) ze vse pripravljeno, da prisrcno sprejme vesele planince, ki so v osrdju Prelekije hoteli priso- stvovati planinskemu prazniku Planinskega dru- Stva »Maks MeSko« iz Ormoza. Vse, kar je priSlo ali se pripeljalo, je bilo veselo razpolozeno v prifiakovanju tega enkratnega slavja med na§imi prleSkimi gridi in dolinicami. Buren aplavz in veselo vzklikanje pa je zavrsalo, ko se je pred slavolokom ustaviio vozilo, s katerim se je pripeljal nas gost, clan predsedstva Repu- blike Slovenije dr. Matjaz Kmecl. Godba je zaigrala, nato pa je predsednik PD Ciril Mesko navzoce prisrdno pozdravil in med drugim dejal: »Vabljeni v nase kraje! Prihajali boste ob prebu- janju narave, ko bodo po na§ih vinogradih cvetele breskve, ob cvetenju jablan, ob zorenju pSenice. V jeseni bodo vaso pot kratkoSasili klopotci in razveseljevali tudi tiste, ki bodo ze pospravljali sadove svojega celoletnega dela. Takrat se pobarvajo nase Sume, polne kostanja, iz naSih goric pa doni vesela pesem brafiev. Po skrbno pripravljenih njivah takrat zemlja ze sprejema novo seme, ki bo obrodilo stoteren sad - kot uspeh dela pridnih kmetovih rok. Pridite, spoznajte nasega 6loveka, ki se trudi od zore do pozno v nod in bo vseeno na§el se toliko casa, da bo spregovoril z vami in vas zejnega in lacnega tudi potesil!« Njegovemu nagovoru je sledil govor dr. Kmecla, ki je izrazil posebno veselje, da smo ga povabili. Poudaril je, da je to 63. transverzala v Sloveniji, kar pomeni, da si zelimo srecanj in medsebojnih povezovanj in da nocemo meja; hodemo se najlepSe, prijateljsko razumeti. »OPP je spelja- na mimo prijaznih domov, ki jim je lastna gosto- Ijubnost in vljudnost, kar je dragocena vrlina tukajSnjega cloveka,« je dejal. »Obljubim vam, da jo bom dimprej prehodil in ze danes se veselim tega dozivetja.« - V nadaljevanju je tudi omenil narodno zavedne, kulturne osebno- sti in mnoge rojake, ki zavzemajo Sastno mesto v zgodovini slovenskega naroda, zlasti tega tu ob severovzhodni meji. Predsednik Ciril Mesko je zaprosil g. dr. Kmec­ la, da napise spremno besedo h knjigi »Sloven- ske gorice«, ki bi jo naj slikovno opremil Ciril Ambroz, priznani mojster umetniske fotografije. Ob tej priloznosti je podpisana predlagala, da sprejmemo vsi Prleki dr. Kmecla za 6astnega Clana Prlekije. Predlog je bil z mogofinim aplav- zom sprejet, nasa dezelica pa za dragocenega cloveka bogatej§a. Zopet si bomo morali omisliti prijetno planinsko slavje, na katerem bomo dr. Kmeclu izrocili zasluzeno diplomo. Od mnogih spoStovanih gostov, ki so priSli predvsem iz Maribora in Ptuja, naj omenim se Toneta Tomseta, dlana PD Radovljica, nadelni- ka Komisije za pota pri Planinski zvezi Sloveni­ je, ki se je na slavju ob otvoritvi o novi poti izredno pohvalno izrazil: »Pot je zelo lepa in pestra. Na njej je veliko zanimivosti, speljana Zelite prodati all kupiti planinsko opremo, dobitl pla­ ninskega sopotnlka, najti v gorah izgubljene stvarl? Planinski vestnlk se vedno objavlja za svoje bralce In narocnlke brezplaine male oglase s planinsko vsebino! PLANINSKI VESTNIK je imenitno in bo za vsakogar posebno dozivet- je.« Treba je pohvaliti lepo pripravljen kulturni pro­ gram, ki so ga izvajali Pihaini orkester Ormoz, Trobilni kvartet, Dekliski komorni zbor DPD Svoboda iz Ormoza in recitatorja Sasa Masten in Bojan Rajh iz Ormoza, celoten program pa je povezovala Majda Lukner. Po koncanem kulturnem sporedu je bila brez- placna zakuska, za malo cvenka pa so bile pozneje na voljo tudi pijace. Po okrepcilu je bil dr. Kmecl naproxen, da prereze trak v zname- nje, da je pot odprta. Z nasmejanim obrazom je nas imenitni gost to svojo nalogo opravil in z MeSkovega dvoriSca je odSIa mnozica veselih planincev, ki so z lepo planinsko zastavo na celu junaSko zakorakali iz grabe na breg proti Hujbaru in proti Jeruzalemu. Bil je enkraten pogled, ko se je po vrteh vila pestra vrsta 150 pohodnikov OPP. Ob koncu naj bo izrecena zahvala tistim ilanom Planinskega druStva »Maks MeSko« iz Ormoza, ki so z veliko truda pripravljali markiranje te transverzale in se drugace trudili, da je priredi- tev povsem uspela. Iskrena hvala pa tudi pozornim novinarjem, ki so v javnih obfiilih seznanili javnost s tern naSim planinskim uspehom. Erna MeSko Kranjska sola Jakoba Aljaza Osnovna sola Bratstva in enotnosti v Kranju na Planini se je preimenovala v osnovno Solo Jakoba Aljaza. Ob tej priloznosti so pripravili 8. maja planinski vecer, na katerem so bili poleg uciteljev in ucencev Se castni predsednik PZS dr. Miha Potocnik, ki je_ bil Aljazev uce- nec, planinski fotograf Jaka Cop, minister za Solstvo Republike Slovenije dr. Peter Vencelj in zupnik z Dovjega Franc Urbanija. Tarn so bili tudi uciteljski pevski zbor te sole, obcani Kranja in Se drugi prijatelji gora in planinstva. Kulturni spored s planinsko tematiko so izvedli ucenci sole, s svojimi izvrstnimi diapozitivi pa jim je pomagal Jaka Cop. Ob tej priloznosti so izdali tudi Solsko glasilo »Beseda«, v katerem je celoten uvodni del posvecen triglavskemu zupniku, po katerem se odslej imenuje Sola. V nagovoru je utemeljila spremembo imena Sole ravnateljica Antonija Weis. Posebno po- zorno so prisotni posluSali skoraj 20-minutno pripovedovanje dr. Mihe Potocnika o svojih srecanjih z Jakobom Aljazem. Njegovi spomini so segli v osnovnoSolska leta, ko je Aljaz imel ure verouka, ki jim je kajpada prisostvoval tudi mali Potocnik. Ob tern je dr. Potocnik pripove- doval tudi o velikanskem Aljazevem poslanstvu za ohranitev slovenskih gora Slovencem. Zanimivo je, da so po Aljazu poimenovali solo na Planini v Kranju, v najvecji kranjski koncen- traciji bivalnih silosov, kjer je narodnostno zelo mesano prebivalstvo. Vendar med njimi ni bilo nasprotovanj temu preimenovanju. Ob tern je bilo sliSati, da o Jakobu Aljazu doslej Se ni bila napisana znanstvena studija in da bi bila to nemara tema za podiplomski Studij. Zvenece novo ime Sole v Kranju bo nemara vplivalo tudi na ustrezen Solski program, na siritev planinske in glasbene vzgoje tako v tej Soli kot v bliznji osnovni Soli, ki se imenuje po MatijU Copu. Franc Ekar Planinska pot po otoku Bracu Clani PD Priroda, ki deluje v Gospodarski banki Zagreb, urejajo na otoku Bracu novo planinsko pot, ki jo imenujejo Bolska planin­ ska pot. Stirje zagrebSki planinci-markacisti so imeli veliko podporo na Bracu in se posebno v Supetarju, Bolu in Blacah, tako da so lahko lansko poletno in po&tnisko sezono v prav kratkem casu markirali poti po delu otoka. Ze dolgo je znano, da bi se na BraCu nekateri turisti med pocitnicami radi ukvarjali tudi s planinstvom in si spotoma ogledovali kulturnozgodovinske spomenike, ki so ne- koliko bolj oddaljeni od naselij in hotelov. Zato morda ni nenavadno, da so imeli za­ grebSki planinci veliko podporo pri ljudeh iz turisticnega gospodarstva, kulturnega zivlje- nja in gozdarske delovne organizacije na otoku, tako da so bili v Casu svojega planin­ skega in markaciskega delovanja na otoku celo gostje gostinskega podjetja Zlatni rat v Bolu, izdatno pa so jim pomagali tudi doma- 6i logarji, ki poznajo vsako stezico na otoku. Lani so markirali traso Nerezisca (markacija je na zgradbi poSte) - kapela sv. Jakoba - Vela Stina - kapela sv. Lucije - Voda na Zurmu (mlaka) - Celca - Stara voda (konec ceste pod Dragovodo) - Blaca. To pot je mogoce prehoditi v priblizno dveh urah. Markacije so ali Se bodo nadaljevali letos na trasi Blaca - Blatadka vala (mandrac) - Vala lozna - Mala Farska - Vela Farska - Smrceva luka - Planica - Veli Zagradac - Mali Zagradac - Vela Slatina - Mala Slatina - DraCeva luka - Murvica - kapelica sv. Pavla - Zlatni rat - Bol. Ta pot pelje najvecji del ob morski obali in mimo prelepih zaliv- ckov z drobnim peskom in mivko, kjer se je seveda mogoce spotoma okopati. Ta del poti je mogode prehoditi v Stirih urah. Kot so napovedali markacisti iz Zagreba, naj bi oznacevanje te poti nadaljevali ze letosnjo pomlad. Tako bo morda ze do letoSnjega poletja markirana z obeh strani trasa dominikanski samostan - srediSce Bola - Vidova gora - Blaca. Tako bo marki- rano celotno obmocje otoka in bo tod nasta- la krozna pot, ki se bo zacela v Bolu, tekala prek Vidove gore in znamenite pustinje Blaca po goratem delu otoka in se koncala spet v Bolu. Ni torej izkljudeno, da bodo obiskovalci Braca lahko ze letoSnje poletje hodili po lepo markirani planinski poti, kar bo dodatna turistidna ponudba otoka in predvsem Bola. Prihodnje leto pa naj bi zaceli markirati Se del Braca proti Skripu, BoboviScu in Milni. 365