^dMnrumm ^ ju pramikov. ^ daUj exoapt Saturdays, Sundaj* »nd HolktaJ«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE N AMD NE PODPORNE JEDNOTE J^TEAR XXXV. Cena UaU ja KLOP ^g^TEStjaTS JSTcig!!? 3 &5TSS CMCAOO 23. ILU ČETRTEK. M. AVGUSTA (AUOUST M). 1943 BubaerlpUon #6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 117 Acceptance for malllng at special rate of postaje providad tor la aection 1103. Act of Oct A 191T, authorlaed on June 4. 1918 Svetovnigangeži bodotopot ieni, je rekel Roosevelt "Kvebeška izjava" izostala, ker ni bilo Rusije zraven. Roosevelt in Churchill upata, da na prihodnji konferenci, katera se vrii se letos, bo tudi Rusija zastopana. Konferenca f ,e je bavila največ z zadevami Japonske Oiiawa, Oni., Kanada. 25. avg.- [^Predsednik Roosevelt je danes rekel v svojem govoru pred 200 kanadske federalne | jbornice in 25,000 poslušalci pred zbornično palačo, da ni ab-»olutno nobenega dvoma, da bo ta vojna pometla z mednarodni-Imi gangeži, ki že štiri leta sejejo gnjt in razdevanje po svetu. Nemčija, Italija in Japonska bodo izvedele tajne sklepe kanadske konference "na način, kakor edino one razumejo," kadar bodo padali odločilni udarci po njih. P Absolutna zmaga nad osiščem prinese boljši svet in zagotovi ljudstvom svobodo pred pomanjkanjem, je rekel Roosevelt. Edino pravi in trajni mir more nadomestiti kolosalne izgube v sedanji vojni in opravičiti žrtve napora zaveznikov v tej vojni. Takšen mir mora priti! ) Predsednik je rekel dalje, da so bili razni povojni problemi v razpravi na konferenci v Quebe-cu, toda on danes še ne more povedati, kaj je bilo zaključeno; svet bo izvedel vse, ko pride čas za to. O pripravah za ofenzivo na Pacifiku in Kitajskem je predsednik govoril zelo optimistično in pohvalil je vlogo Kanade pri teh naporih. Roosevelt je govoril le petnajst minut. , I Oueboc, Kanada, 25. avg.— Predsednik Roosevelt in premier Churchill sta včemj po zaključku kvebeške konference dala časnikarjem pismeno izjavo, katera pa ni bila napovedana ukve-beška izjava," niti ni bilo pojasnjeno, zakaj je izostala. Časnikarski poročevalci so potem sami zaključili, da je napovedana izjava zaostala zaradi tega, ker ni bilo kaj izjaviti—ker ni bilo zastopnikov Rusije na konferenci. Koosevelt-Churchillova izjava st plaši v jedru, da so bili storjeni sklepi, ki se tičejo vseh bojnih operacij, največ pa operacij na Pacifiku in na Kitajskem; ti sklepi bodo najbolje razodeti iz bodočih akcij. Dalje so bili v ospredju politični problemi, ki pa izvirajo iz omenjenih bojnih operacij in kot takšni bodo tudi razvidni čim stopijo njih rešitve V veljavo. Zaključeno je bito, da se še letos vrši nadaljnja konferenca in upanje je, da bodo ukri«t tudi zastopniki Sovjetske UniJ1? zraven. Sovjetska vlada točno obveščena o vseh skle-pih glede Nemčije in Italije na t*J konferenci. Na dnevnem redu bila tudi zadeva francoskega "dWa v Afriki in sklep glede bo naznanjen še U teden. T'» J«' vse, kar sta Roosevelt in Churchill povedala ob zaključ-Fjjtonf.-renče. Iz njune izjave ■ Husije se lahko domneva, ■j' sovjetskih zastopnikov manjkalo zaradi tega, ker so bi-" N Klavnem na dnevnem redu M«a.sanja ofenzive z Japonsko— ,'r ^"kazuji navzočnost kitaj-zunanjega ministra—Ru-"J- t* m v vojni na Daljnem 7'Kju V ostalem pa sta obs, '•ti Churchill, imels v pogo-I BSs |K sevalci zelo prijatelj Ipa/.ke gleda Rusije in uspe-pvjetske armade. gled d sk< h'i St»t 'novica" 0 Mutsolini Ur n JU -»viea,—Nova vest iz Ila a«. da je bil Mussolinl P'»padu s stražniki one-' k" j* bil odstranjen lz ' "ls* rana ni nevarna Vito Musaollnl je Milanu postavljen pred * obsojen v smrt 'tijen. Rim postane odprto mesto? Švica in Vatikan posredujeta London. 25. avg.—Italija je naprosila Vatikan in Švico, naj obvestita Združene države in Anglijo, da se je Rim začel de-militizirati, kakor je rečeno v razglasu, da se Rim proglasi za odprto mesto, kakor danes poroča radio iz Rima. Iz Rima naznanjajo, da so tamkajšnje obrambne naprave že odstranjene in protiletalski ;opovi ne bodo več stopili v akcijo proti zavezniških /letalom, ako se pojavijo nad mestom. Dalje so se že začela seliti iz Rima italijanska in nemška poveljstva, kakor tudi vse vojaštvo, zatrjuje rimski radio. Italijanske oblasti so proglasile Rim za odprto mesto po silovitem zavezniškem letalskem napadu dne 14. avg. — Zavezniki niso polsgsli nobene važ-nosti temu proglasu, ker je bilo enostransko. Mednarodni zakon namreč zahteva, da vsako odprto mesto mora biti prosto vseh vojaških naprav in ne sme služiti v nikakšne vojaške namene. Da se to ugotovi, mora zadevo preiskali mednarodna komisija, da se točno izvajajo vsi zadevni predpisi nepristransko. Vsekakor ne bodo zavezniki priznali Rima za odprto mesto, dokler se popolnoma ne prepričajo o resničnosti korenite demilitarizacije "večnega mesta". Ta zadeva pa se lahko zavleče za več dni, med tem pa se tudi jihko zgodi, da zavezniki okupirajo vso južno Italijo še predno Rim dobi status odprtega mesta. Nacijska strahovlada na Danskem Obsedno stanje v Kopenhagnu Stockholm, 25. avg.—Vrhovno nemško poveljstvo je včeraj vrglo okrog 50,000 vojakov v Ko-penhagen, glavno mesto Danske, katera je doslej pri nacistih veljala ža "vzoren" protektorat. Okupatorji so tamkaj razglasili obsedno stanje zaradi nemirov, izgredov, štrajkov in sabotažnih činov. Nemške Čete, s katerimi bodo nemški "gauleiterji" terorizirali dansko ljudstvo, so prišle menda iz Norveške. Nemci so okupirali vsa javna poslopja, dvorane, šole in vojašnice v Kopenhagnu, obenem pa so navalili v prodajalnice in pobrali ves živež, kar so ga mogli dobiti za svojo armado. Medtem pa je več ko 5000 Dancev v mestu Odensu protestiralo proti nemški strahovladi s pohodom po ulicah, noseč danske, angleške in ameriške zastave. Obsedno stanje je bilo razglašeno tudi v šestih drugih mestih Danske, v katerih je sabotaža proti Nemcem na dnevnem redu. V Aarhusu je bila razstre-ljena električna centrala, ki je zalagala s tokom vso pokrajino Jutland. SUMNEB WELLES v RESIGglRAL NA ULLOV PRITISK Roosovolt skušal oblatiti gt*ri spor Avstralci se bližajo bazi Salamauvi Postojanka na Novi Gvineji pred padcem Zavesniškl stan na Pacifiku. 25. avg.—Avstralske čete so danes komaj dobro miljo oddaljene od glavne japonske letalske baze Salamauve na Novi Gvineji Po uspešnem dokončanju bojev na okoliških hribih, ki so trajali mesece, so se ostanki japonske posadke stisnili v dolini ob reki San Franclsco, kjer se nahaja naselbina Salamaua z letališčem. Japonci obupno branijo to svojo pozicijo, toda dnevi njihove obrambe so šteti. Železniške družbe žanjejo profite Dohodki v juliju znatno porasli Waahlagion, D. Cm 25. avg.— Dobički železniških družb vzdr-žema rastejo, kakor pokazuje zadevno poročilo za tne»ec julij. Zveza železniških družb namreč naznanja, da so skupni dohodki železnic znatno poskočili. V juniju lanskega leta so skupni dohodki znašali $537,894,040, v letošnjem juliju pa so poskočili ns $633,259,351, ali 17.7 odstotka več kot lani v Istem mesecu. Gornje številke veljajo za osebne vlake, medtem pa so dohodki tovornih vlakov poskočili za približno 9 odstotkov. V prv polovici tega leta so skupni dohodki osebnih vlakov porasli za 65 odstotkov. V prvi polovici tega leta so dohodki železniška družbe Louis-vlile & Nashville poskočili z $5, 780,000 na $9,172,000, kar značl 35 odstotkov povlška. Medtem pa je železniška družba Illinois Central zaznamovala tako visoke dohodke v tem letu, ds jc znižala svoje dolgove za $25,000,-000 in pričakuje, da bo še pred božičem likvidirala druge dolgove v znesku $11,000,000. Sedanja vojna je povzročila, da železnice žanjejo mastne dobičke, kajti vse do zadnje so obremenjene s transportacijo vojnega materiala, vojaštva ln civilnegs prebivalstva; zadnje se čedslje bolj poslužuje železnic omejitev gasolina. Vladni odbor odobril po više k mezde ladni odbor grozi stavkarjem Japonska posadka v Salamauvi je blokirana od vseh strsni; pomoč more priti le po zraku, toda zavezniška letalska sila je zaprla tudi ozračje. Najbližja japonska letalska bsza je Wewsk na 'severnem koncu Nove G vi Chicsgo, 25. svg. — Pokrajinski vlsdni delavski odbor je da-odobril prostovoljni povl- nes B šek plač 334 izmed 1064 uslužbencem pri Northern Trust Co., ki gs je že prej odobrila družba sama Minimalna plača je bila zvišana na $1040 s dodatnim VPRAŠANJE ZUNANJE pH-ITIKE Waahlngtoa, D. C.. 25. avg.— Državni pdtftajMk Sumner Welles je dan* poslal predsedniku Roosevaltu svojo resigna-cijo, kakor Sš dosnava v tukajšnjih dobro iafbrmiranih krogih. Vzrok Wettifovega odstopa iz tega filftliS^a urada je dolgotrajni sptr med njim in državnim tajnikom Cordellom Hullom. Isti krbgi trdijo, da je predaednik sam Vprašal Welle-sa, naj resigolrs. da bo spora konec. V< Dalje se doznava, da bo Wel-esa n a s 1 ad i 1 Breckenridge Long, pomožni državni tajnik in bivši poslanik v Italiji od lata 1933 do 193$ tar Hullov prijatelj. Znano ja, da Hull in Long se strinjat* glede zunanje politike, medtem ko sta bila Welles in Hull V sporu glede tega vprašanju vseh zadnjih dq-set let, odkar v Roosevelto-vl administraciji* f (List the Chicsgo Sun je prejel poročilo is Wishingtons, ds je bil Long velik oboževalec Benita Mussolinija!} Poročila trdijo, da je Hull že pred štirinajstimi dnevi šal k predsedniku ta zahteval od njega, naj WellsSS odslovi zsto, kar se onadva nikakor ne moreta sporazumeti. Hull, ki je star 71 let, je baje dejpl' predsedniku, da eden izmed li) i ju, Hull ali Welles, mora odstopiti. Dalje se je Hull pritoževal, da sta se Welles in podpredsednik VVallace zadnja fase vmešavala v zunanjo politiko, kl spada v njegovo področja. Hull je tudi o-menil njuna' govora, v katerih sta naglašala stališča administracije, ne «da bl prej o tem vprašala njega. V glavnem je nastal spor med Hullom in Wellesom ter VVallacem zato, ker prvi vztraja na tem, da povojna preureditev mora sloneti ns razširjenju trgovine, medtem ko zadnja dva stremita za Čim večjo svetovno kooperacijo. * Hull je že dolgo pritiskal na predsodnika, naj odslovi Welle-sa, a predsednik ni hotel ničesar slišati o tam in celo sedaj je baje s UŽav6 pristal, obenem pa vprašal Wetless, naj aprejme pozicijo "pdiovalnega poslanika" sa Rusijo, Anglijo in druge dežele. Dvomljivo pa je, da bi Welles sprejel, kajti to bi le pomenilo, da aa skuša obiažitt spor v državnem tajništvu, poleg tega pa se bi moral pokoriti Hul-lovlm navodilom glede zunanje politike. Dbznava se tudi, ds ao zdrsvnikl prl)>oroči!i, naj si dovoli daljši oddih zaradi nje-govega rahlega zdravja. Znano ja, da je bil Welles silno obremenjen z delopr ves čas od naci jskega napada n* Poljsko pred štirimi leti Welles nl hot«-I komentlrsti vesti o njegovi n Ignaciji, dejsl pa je. da zadevn« Izjav* morajo priti le Iz državnega departmenta. Znano da ima Hull v aenatu celo vrsto podpornikov med nazadnjaškimi elementi, kateri aovrišijo predsednika in le bolj podpi<"laednJka, nič manj pa ne sovražijo Wellesa Stavkarji v tovarni dobili ukaz Waaklngton. D. C« 25. avg.— Vojni delavski odbor je danes ukazal 4000 stsvkarjem družbe Brewster Aeronautičal v Johna-villu, Pa., da se takoj vrnejo na delo "brezpogojno" ter zagrozil, da se bo prvič poslužll avoje drastične moči, ds se zagotovi produkcija bojnih letal. Dra stična moč tega odbora je v novi odredbi, ki je bils razglašena prejšnji teden. Odbor je obvestil uradnika linije United Automobile Work era (CIO), ki reprezentlrajo stavkujoče delavce, ako se stav karji ne vrnejo na delo, da bo podvzel skrajne korake svoja oblasti, da se odreditev upošte-va. Predsednik Roosevelt je dal vojnemu delsvskemu odboru novo moč zadnji teden. Sedaj ima ta odbor moč, da odvzame unijskim delavcem pravico do pobiranja unijske članarine, ta ko lahko tudi razveljsvi vsa o-stsle unijske privilegije. Produkcije v omenjeni tover-nl se je ustavila potem, ko so vojsŠke oblsstl aretirale štiri u nijske čuvsje, kateri so bili sa priseženl kot začasni člsni o-brežne garde in so vztrajali, da po starostni pravici smejo sami določiti prostor svoje čuvsjske službe. Kljub odborov! odredi tvi so stavkarji odglasovsli, da posovejo ns stavko fte ostala delavca te družba na Long Islan du, N. Y., In v Newsrku, N. J. Vlsdni odbor ja nsslpvil unijskim voditeljem ostro brzojavko, nsj nemudoms ukslajd fliv-ksrjem, da se vrnejo na dalo in naj upoitevsjo obvezo, da ne bodo stavkali. Istočasno ja od bor apeliral ns R. J. Thomsss predsednika unije svtnlh delsv cev, naj podvzsme potrebno sk-cljo, ds se stavka konča takoj. 18,000 Nsmcsv utonilo v Hamburgu? London, — Reuterjevo poroči lo lz Curlha, Svlca, dstlrsno 24 avgusts, se glasi, da je 18,000 oseb utonilo v Hamburgu, ko je zavezniška bomba porušila predor pod reko Elbo, ki je služi' za zavetje med bombnim napa dom pred nekim časom. Vods je zalila predor tn ljudi. Otroška paraliza ss is vedno Uri v Chicagu Chicago. — Otroška paraliza katera strsši že nekaj tednov, ja doslej nsrssls na 286 slučsjev bolezni ln od teh jih je 30 že umrlo. Dr. Herman N. Bunda-san, čikaški zdravstveni komisar, pravi, da je to največji Izbruh Uj bolezni v Chicagu v zgodovini tega mesta. Toča bomb na Berlin se ponavlja dnevno im ■ct^ili«!« —-------/.v imiii — — —........ neje in U je zdaj tarča dnevnih na podlagi živilakih ameriških in avstralskih letal sklh napadov. Na Solomonih ni bilo poaeb-nih aktivnosti zadnje dni Japonci še vedno drže postojanko Bairoko na robu otoka Nove---- 0#oraiie kakor tudi letalsko ne, kl zaslužijo od ^o Vi o ns robu otoka Kolom- 1,440 letno VUdni odbor pa bangarr na drug. str.,, zaliva je K ule med zadnjim otokom in ni P-v^k^ldružbi Majertic Novo Georgijo. iKadio * Televlsion. cen. Povišek znaša $10 na mesec za one. ki zaslužijo od $1040 do $1330 letno, $8 33 za one, ki zaslužijo od $1390 do $1350 letno, $667 za fine, kl zaslužijo $1360 do $1410 letno in >5 za o-1 $1410 do Bubonska kuga na kitajsketh obreiju Chungking, 24, avg — Na obrežju prI Ipiaujejo dejstvu, ker oblasti še niso prekliesle omejitve za vo>n|e v i a/ved rilo. Oblasti so se odločile, da to "butlegarstvo" odprsvijo. Štirje nemiki ipioni aretirani v Ameriki Detroit, Mich.—Federalna tajna policija )e 24 t. m. aretirala dva moška in dva ženski na ob-to}bo špionaže v prid nacijski Nemčiji. Cetvorica je obtožena, da je zalagala Nemčijo s infor-ma< ijarni glede odpošiljanja materiala čez morja. V Detroitu so biji prijeti dr. Fred W. Thomas, star 44 let, (»race Burhanan-Di-neen, stara 34 let ln Thereea t Beli r ena, stara 44 let; v New j Vorku je bil prijet Bertrand S. I lloflrnarin, star 27 let. PROSVETA THE ENLIOHTENMEKT OLASILO m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE br i NatlonaJ Benefit | driaro IIitm Chisafn) » M his SSJO m M ** M M ^ M« Cblmga 17.40 sa celo leto. S3.7S M pol lota* sa laosemslvo St-00. SobtciiptloB r stoti for ths United Slsfss (»*cept SS.00 POT TNI, Chicago m4 CIcoto 17.50 pw šlo..ko* dram« po dogovoru RokopUl dopisov 1» OT •• vraftsjo Rokopisi Hlorarno vsebino ( pesmi Lld.) ot vrnejo pošiljatelju ls v »lučaju. ■imlM^ffc trtle*. pe*esft. r 1 ^ k io )o priloill sovi iz naselbin Piknik društvs 19 j Česnu. Franka nisem prej oseb- Wost Mineral, Kanaaa.—Naše no poznal, poznal pa sem njego- vil net be •uch OT storfOT. pfars, poomt. ol«.. srtll be rSiainod IS when accompanied br »olf sddrsssai aad ■tampod envelopa. Nss lov OT m. ksr ims itik s Uslomi PROSVETA 2li7-ftl So. Uvrndslo Avo.. Chlcsgo 23. nilholl -i ..... MEMSER OT THE FEDERATED PRESS _ društvo 19 ,SNW zopet priredi piknik v Show Boetn v nedeljo, 29 avguata/ Pričetek ob treh popoldne. igrala bo izVratna godba in za lojne ln lačne bo Utfii vsega dovolj. -----n Vabimo vse članstvo in vae druge rojake od blizu in daleč, da nas obiščejo to nedeljo. Torej ne vtselo svidenje! (Je prišlo prepozno za sredino izdajo— ured.) ' * • Anton Potočnik. Kadar bodo nacisti v kota Ameriški člankarji se ne motijo, ko opozarjajo na obupna dejanja in na končne trike fanatičnih nacistov, kadar bodo pritisnjenl k steni. Da ne bodo zlepa sprejeli pogoja brezpogojne kapitulacije, so nacisti še pokazali s propagando za pobotan mir in s svojo deepcratno igro v IUliji, kjer raje vidijo vsa mesU razbita od bomb. kakor da bi se Badoglijeva vlada podala m sklenila premirje z zavezniki. Nobenega dvoma ni, da bodo nemški nacisti v skrajnem momentu porubili vse mogoče načine Uroristične propagande, obenem pe bodo hinavsko apelirali na humanitarni sentiment angleškega in ameriškega ljudstvs z namenom, da uidejo brezpogojni kapitulaciji; izrabili bodo vse one nenacijskc Nemce, kl še imajo kaj rešpekU v VVashingtonu, Londonu ln Moskvi, ds bodo prosili milosti zsnje, istočasno pa bodo podžigali gospodarske bojazni in želje pri raznih skupinah v Ameriki in Angliji. Na vse to in še msrsikaj se je treba pripraviti Že zdaj. Dejstva so pokazala, da se nemški nacisti ne sramujejo nobenega še Uko nizkotnega sredstvu in pripravljeni so na še tako nizkotno nesram-nost za dosego svojega nsmena—da uidejo kazni ln dobe priložnost sa pripravljanje na novo vojno. Ako ne pojde drugače, se bodo posiužlli tudi nenscističnlh katoličanov iz južne Nemčije za formiranje mirovne vlade, če bi Ukšna vlada ščitila nemške milltarlsle neglede ns to, ako žrtvuje nekaUre notorlčne pristaše "novega retta." Z vseh strani se razodevajo njihov^ skeme, kl cikajo na to, da ae Ohrani nemška mllitaristlčna kasta nedotaknjena—da osUne nemška bojna mašina neunlčena. Do danes še ni nobenega znamenj s, da imajo vse U skeme kaj uspeha pri zaveznikih. Ameriška in angleška vlada sta do danes odgovorili z odtočnim "ne!" na vsska približevanje te vrste; prav tako ni Še opaziti najmanj Šega vznemirjenja na zavezniški strani zaradi prikritih groženj Iz Berlina in Tokia. Ampak čas prave preizkušnje Šele pride—in takrat bo moralo ameriško ljudstvo pokszati svojo hrbtenico in dati Vladi v VVashingtonu močno oporo, da ne omahne v psihološkem momentu. Lahko se zanesemo ns Roosevelta, da ostane trden in odločen do konca, ampak Roosevelt, kakor vsakdo drugi, je le človek, kl sam ne bo vzdržal, če ne bo Imel velikih množic ameriškega ljudstva za seboj oziroma na svoji strani, ' Nemški militaristi in nacisti, ki nataknejo masko nedolžnih in peisckutiranih ljudi, kadar bodo videli, da je njihova Igra "novega reda" Izgubljena, so lisjaki, da jim ni para. Ničesar ne bodo spregledali, kar bi jim količkaj pomagulo prt zaslepttvl, zastrašenju in zavujanju vplivnih krogov pri Združenih narodih. Njihova glavna karta danes je—razcepljenje glavnih zaveznikov, Separatni mir z Rusijo se jim do danes še ni posrečil, čeprav so a posredovanjem japonske diplomacije napeli vae sile. da ga dosežejo. Neka poročila pripovedujejo, da so Nemci obljubili Stalinu mastne koncesije, če jim dovoli oditi iz Rusije brez nsdaljnje-ga boja in jih založi z oljem ln drugim, s čimer mora, da bodo potem lahko prisilili Anglijo in Ameriko na pobotan mir. To je lahko gola piopuganda, toda ne pozabimo, da so nacistični lisjski zmožni vsega. Ker aepuratnegu miru s sovjeti ne morejo doseči, upsjo, ds bodo na kakšen način razdrli vojaško zvezo med Rusijo na eni strani in Anglijo ter Ameriko na drugi. Dejstvo, da je bila Rusija spet odsotna na kanudski konferenci, je velik val vode nu mlin nacij--ske propagande. Ničesar niso v Berlinu opustili, da ne bi razkri-šsll tega dejstva kot "dokaz velikega nesoglasja med Moskvo in /apadnimi zavezniki. , ." Nič ljubšega bi nacistom ne bilo, kakor—če bi bilo to res in bl oni stali v sredi kot posredovalec med sovjeti in Ameriko ter Anglijo. Ako hi se tu res zgodilo, tedaj bi se bodoči mir pisal po željah nemških nacistov neglede na to, kako bl Izpadla vojna. Velike važnosti je torej, kaj delajo v teh usodnih dneh zavezniki sami. Kajti zavezniki sami lahko podeiejo vse skeme nacistov In pometajo z njihovimi zlobnimi naklepi. Ko pišemo te vrstice, fte ne vemo, kakšen Je zaključek kanadske konference. Po našem mnenjti mora hiti zaključek kunudske konference takšen, da gu bo Rusija lahko sprejela. R tem bodo prnpagandlati Isžnjivega Kljuke a i z Berlina |x»sUvljeni na laž in vsi njihovi naklepi (uidejo v vodo. Ce Rusija ne sprejme kanadske Izjave, tedaj bodo berlinski hudodelci silno ojsčani. lUltall se bodo Ali vam nismo povedali? Ves nspor zavezniških sdki<'pljfno. M o/nosi jr. du zavezniki tudi lahko igrajo igro "razdora" s namenom. »tu prevalijo naciste na njihov način -da jim vsadljo vero, ri.i Nemci lahko ločijo Rusijo od Anglije in Amerike. To bi bila I«ia. N kaUno bl zavezniki računali na prottnacijsko vstaJovNem-t iji ns i>odhi|>i upanja, du bl nova vlada dobila podporo v Moskvi, l^mdonu ali v VVashingtonu Clm bt bila vstaja dosežena in nem-ska bojna ma*ittu oslabljena, bl zavezniki poka/sli rogove—svoje edinetvo , Vse je mogoče. sm|»ak velik« nevarnost je, da tx»do ljudstva Združenih narodov napačno sodil« taktne poteze svojih režimov »n lahko pokvarijo načrte te vrste Ksr se lahko giVll v Nemčiji ali Rusiji, m> ne more »oditi -v Ameriki m Angliji, kjer ima ljudstvo mšmdno besedo v tisku »n stoji na straži, da vlada ne zavori na ta alt nnl nactn Krepka in lasna t z Mi v a zavezniških vlad glede glavnih mirovnih ciljev In da ne iiod nobenim |«w*)mt revizije brezpogojne ka-ptiulaeiie bi dane* natboli utrdia edrnstvo ra ver nI kov In uničila vsako zlobno profkagando nacistov. Tomšičeve počitnice B^Tslse^nirg. ColO,—Ko sem ležal V* bolnišnici, Sem imel ve6 Želja. MoJa prva želja je seveda bfla, da bi ie enkrat hodil s svojimi nogami, druga pa je bila, dg bl rad obiskal največjo slovensko vss v Ameriki—Cleveland, O^ObtJeljl sU se ml že uresničili. J Kakšno potovanje je danes na vlakih,, li Uhko vsakdo sam predsUvlja, posebno pa oni, ki so bili v sUrem kraju med prvo svetovno vojno. Ker sem sedaj še zelo počasen in tudi se mi ni nikamor mudilo, sem zamudil dopoldanski vlak, ki vozi lz Chicaga v Cleveland. Namesto da bi posedal na postaji, si mislim, da je najbolje, ako obišČem fante in dekleta na Lawndalu. Urednik in upravnik Proletarca sta me malo jaostrani ogledovala, kajti v teh časih, ko primanjkuje mesa, bl bil baje dober za—klavnico. Svidenja smo bili veseli. Luku Groserju, oskrbniku prostorov družabnega kluba, sem se Uko smilil, ds se je še piti branil na moje zdravje. Veselo je bilo tudi svidenje v glavnem uradu SNPJ z odborniki tn uslužbenci. Nisem nič hudega slutil, ko sem se šalil z brstom Vidrom, kl se je komaj premikal ob eni palici (berglji). Meni je še sedaj uganka, kako je človek prestal in hodil z zlomljeno nogo v kolku. Tskrat so mislili, da si je nogo samo malo izpahnil. Sedaj pa seveda leži v bolnišnici, kjer sem ga obiskal ob povratku iz Clevelanda v Chlcago. On ima privatno sobo v bolnišnici St. Anthony. (Njegovi Francki bl priporočal, naj ga ne pusti samega, kajti tam so lepe bolničarke, moških pa danes že povsod primanjkuje- ) Ker se mi nI nikamor mudilo, Je bilo Cainkarjovo priporočilo, naj ostanem v Chicagu čez noč, na mestu. In tako sem šele dru gi dan dopoldne odšel proti slovenski metropoli. Brata Milana Medvoška sem bil prej obvestil, kdaj pridem tja. toda vlak je Imel malo zamude. Ko izstopim na postaji, me tam že čaka Milan v družbi brata Družine. Bil sem zelo vesel. Brata Družino ae še spominjam s čikaške konvencije leta 1929. MIlanu pravim, da gremo naj prvo na malo okrepčUa, potem pe v hotel. Z njim sva si imela marsikaj povedati. Presenečen sem bil,.ko mi je pojasnil, da mi je Se prask r bel sobo pri Franku ya dela na kulturnem in dramskem polju tn moja želja je bila, da se osebno spoznava. Kaj hitro smo si bili prijatelji. Z njegovo ženo sem se kaj rad razgovarjal, ker je prikupna ln razumna žen-" sfca. Frank je globok mislec, ki bi rad videl, da bi bilo vsem dobro na svetu, ali kaj pomaga, ko si pa sami nečefno dobrega. Pri njih sem Se-počutil kdt doma. Ko pridem prihodnje jutro pred Slovenski narodni dom na St. Cbrirfu, srečam Josephino Zakrajšek, ki dela v uradu SDZ. Nato i*a grem v klubove prostore, kjer sem se sesUl s Tauchar-jem, Zorkotom, Hrovatom in drugimi. John Lazar pravi, da me pozna—"dS sem brat Edvard* i i» » Ni verjel, da sem jaz Edffard, dokler nI videl palice. Bila sva skupaj osUli del dnevS. Proti večeru pride pome mlajfti sin Johna Tomšiča, ki šivi na 16*13 Parkgrove ave. Z njirii se jloznam že več let—še iz Morieyja, Colo. Spotoma se ustavimo v trgovi ni Joeva Dur na, ki me je prav začudeno ogledoval. On je dobra cfuša in naprednjak in dober jednOUr. V njegovi trgovini aem Se tudi spoznal z Adol fom Tomšičem in njegovo ženo, ki sU Se nedavno preselila v Cleveland iz Strabana, Pa. Veselo je bilo svidenje pri Johnu Tomšiču. Med njimi in menoj je delno sorodstvo—ne vem, v katerem kolenu. Mrs Tomšič je teta Joeva Chesnika v Url perju, Utah. Tisti večer smo se pomudfli v Delavskem domu na WaterlOo rd., drugi dan pa na izletnifke prostore ali farmo SNPJ. Tja sem se peljal z dobro znanim Filipom Želetom in njegovo ženo. *On je trgovec in raz-važevslec premoga. Ne morein vseh omeniti, s katerimi sem se sestal na izletniški farmi. Omenim naj le mr. in mrs. Močnik, Franka Shustarsi-cha in Podborftka, s katerimi se poznamo od zadnje konvencije SNPJ. Jaz sem si te prostore drugačno predstavljal. V resnici je lep prostor in elevelandska društva naše jednote so lahko ponosna na svojo Izletniško farmo. Domov sem se peljal z Za-krajškovlmi. Tone se mi je takoj prikupil, vozila pa je njegova žena. Med tednom sva šla z njegovo ženo Josephino na ogled Clevelanda, kajti je bila prosta. Nisem b*l prav nič v strahu, voziti se z njo, kajti imam precej zavarovalnine. Josephine je dru-žsbns in Inteligentne. Načrt sva imela, da obiščeva Barbiča, kar sva tudi storila, toda ga ni bilo doma. No, smo se pa toliko bolj pogovorili z njegovo Ančko— saj veste, da se raje pogovarjam z nežnim spolom kot z moškim. V Narodnem domu na St. Clalrju sva se sestala tudi z Mat-tom Petrovichem, potem pn sva šla na "ride"—on po svojih potih, jaz oa kot ogledovalec Cle- ko. Ne vem, ako Je bila njegova ali moja krivda, da se mu je pokvaril avtomobil in Uko je bilo mojegs izleta konec. Jsz sem izgubil šoferja, Matt pa oglednika in povrhu je moral še plačati za popravilo avU. Z njim sva potovala tudi v Chicago na sejo glavnega odbora. Vožnjo iz Clevelanda v Chicago sva imela tako, da sva prišla tja kot dve dimnikarja « V tednu, ko je bil Louis Zorko prost, sva kar podomače fan-tovala. Kaj sva delala in kje sva bila, je Seveda nkjina stvar, kajti Um sva biU oba—'"fanU od fare". Zorkota sem čislal že prej, sedaj ga pa malo bolje jpo-znam in vidim v njem boritelja za delavske pravice, ki se ne ustraši in obenem je tudi zelo dober družabnik. Morda se še vidiva. V petek zvečer aem prisostvoval sestanku v Narodnem domu, na kkterem so govOrili Adamič, Kristan, Zalar, Rogelj in Kuhel. Človek bi jih poslušal kar naprej. /Kristan se kljub svoji visoki starosti počuti mladeni-Škega, kajti dvigne svoj glas, da ti gre kar do srca. Ta dan je bil zame zelo pomemben. Bil sem zelo vesel, da sem imel priliko osebno se pozdraviti s temi ljudmi. Kaj Je biio na programu, so že Clevelandčani poročali. Spoznal sem se tudi z uredniki cle-veladskih listov, posebno z ured nikom Enakopravnosti mr. Žabcem. Za časa mojega bivanja v Clevelandu sem fiosetll tudi več društvenih sej in se spoznal našimi vodilnimi društveniki za SNPJ. V nedeljo pred mojim odhodom sem bil z Želetovo družino v Conneautu, O., pri njih prijateljih. Kar me je najbolj zanimalo, so lepe kmetije in gosU naselja. Tako je potekel moj čas v Clevelandu. Obiskal sem vse znamenitosti, kolikor mi je čas dopuščal. Seznanil sem se z mnogimi ljudmi in se sestal tudi "večnim popotnikom" Jankovi chem, s katerim sva se pogovorila o marsičem. On je dober agitator, za rfapredne liste in ni kdar ne počiva. V Clevelandu imajo Slovenci vsega, kar si človek zamisli: nič koliko cfrušUv, kulturnih, dramskih, pevskih m drugih ustanov. Najbolj se pa ponaifejo s svojimi svetišči—z narodnimi domovi, tako da bi jim bil človek skoraj nevoščljiv. Clevelandčani so ponosni sami nase, ker se zavedajo, da nimajo naši ljudje nikjer tega, kar imajo Slovenci v Clevelandu. Ljudje, ki so zadnjih par let prišli od drugod, se več ne pogovarjajo o kraju, od kjer so prišli, marveč samo o—našem Clevelandu, naši metropoli, Uko jih je priklenila nase. Da so tudi drugod Slovenci tako ponosni na svoje usUnove kot so v Clevelandu, bi potem tudi drugo-rodci znali, da živi v Ameriki sicer majhen narod po številu, toda zelo, zelo velik v društvenem, prosvetnem in kulturnem delu. In to so Slovenci. Kako sem se vozil nazaj, sem Že nekaj omenil. Rečem naj še to, kam se vsa ta masa ljudi vozi. S Petrovichem sva stala poldrugo uro pri vratih vagona v gneči in vročini, tako da človek ne ve, ali bl šel naprej ali bi kar Etk lsmed milijonov kitajskih vojnih sirot pri gonorslUimu Chiang Kajšeku. bilo prvo, kar sem slišal,-da je brat Rus jjirtev, brat Vider pa v bolnišnici: zWtom Rusom sva se spoznala šele preči par leti in sem ga cenil, ker bil je mirne naravA Ko sem se na poti v Cleveland usUvil v glavnem uradu, mi je rekel, da se ne počuti dobro. Toda kdo bi si mislil, da se ne bova več videla. Njegovim otrokom moje sožalje! , Torej pomožni tajnik mrtev, glavni tajnik Vider v bolnišnici, pred nami pa seja glavnega odbora brez Ujnikov! Malo je manjkalo, da se nisem sam po nudil, sedaj pa vidim, da se da za enkrat opraviti tudi brez taj nikov. Poteka seje ne bom omenjal, ker ta bo razviden iz za pisnika. Mislil sem, da se bom mudil še par dni v Chicagu in Denver-ju, ali povelje zdravnika se mora upoštevati. In Uko si sedaj zopet ravnam kosti doma, dokler se me boljša polovica zopet ne naveliča poslušat in me pošlje ponovno na počitnice. Ampak teh sem se zadnjih šest mesecev Že naveličal. V starem kraju, v moji rojstni vasi so imeli navado, ko so mrliča spremili k zadnjemu počitku, da je eden od pogrebcev rekel, ako se je "U duša komu zamerila," naj ji odpuste. In tako tudi jaz prosim, ako sem se komu zameril, naj mi oprosti, kajti včasih se primeri kaj takega, dasi človek tega ne misli. Končno pozdrav vsemu članstvu SNPJ in čitateljem Prosvete! Ed Tomslc. velanda. Spoznal sem se tudi z ostal, njegovo or*jasno leno in hčer-1 Prišedši nazaj v Chicago, je Slika la Stclllle. klor mt m oslu po okupecllt. volak Seli a......... mnn OTeuijeaee* e Ameriških .sala t U: ja bilo manj ke« pe aaktev ed strani ItsltUi na mesta, namesto d^ bi sc po Služili legalnega sredstva—stav-1 ke. Glede IWW mi ni dosti zna-1 nega. Slišal sem sicer marsikaj o njih taktiki in ena od teh je bila, da so odpravili sistem pre-l našanja "blanketov" ali postelj-nih odej. Slišal sem tudi, da jel bila njih taktika—"kriminalna", zato je bila ta organizacija tudi[ uničena. V Bear Creeku, Montana, jel umrlo 74 rudarjev, ker majna ni imela varnostnega rova. Ce bil bili majnarji tudi politično or-l ganizirani, kakor so bili v starem kraju, bi vlada skrbela, da bi ne prišlo do takih katastrof. A tukaj—ali so v tej deželi delavci tudi politično organizirani? Odgovor je znan vsakemu. Zato skrbe oni, ki so na vrhu, da se to ne zgodi. Zato sem zapisal, da so unije le nekako "mamilo", da se delavstvo drži proč od delavske ali socialno demokratične stranke. Dočim so se v starem kraju, kjer je delal brat Maren, udej-stvovali tudi v politični stranki. Kar se tiče mojih osebnih razmer in mojega sina—častno ali ne. Pišem življenj epih takšen, kakršen je. George Gornik. 493. Da ae razumemo Belllngham. Wash^—V Prosveti z dne 13. avgusta je dopis brata Andrewa Mama iz Mt. Oliva, 111. To, kar on piše proti mojemu dopisu glede unij, me ni presenetilo, kajti sem pričakoval kaj takega. Povem naj samo toliko, da me on ni razumel. Nekaj krivde je v tem, ker ne znam staviti na papir tako kot bi moral. Vsakdo od nas ima različne izkušnje Iz življenja, zato tudi različno gledamo dogodke, ki sc razpletajo okrog nas. Za vse to. kar sem jaz doživel, videl dru-tfe in slišal, bi bilo treba veliko pisanja, da bi prepričal nekoga, da bi se strinjal z menoj. Drugo in glavno pa je, da smo v vojni in take kritike niso zdaj na mestu—kritike kot jih imam v mislih In kaj vse bi delavstvo doseglo, ako bl bilo v eni uniji —ne v različnih posameznih in to še pod diktaturo voditeljev. Ako bi ne bilo diktature, ki se vse delavstvo spojilo v eno samo unijo, ki bi bila povrhu Še politična. Ampak naj bo o tem dovolj, kajti časi niso za take dis-kuzije. Rečem še to, ds sem prepričan. da bi neki delavski voditelj ne bil zaprt 21 let po nedolžnem —brat Maren že ve, koga imam v mislih—ako bi se delavstvo zavedalo svoje dolžnosti in bi spadalo v skupno organizacijo. To je bilo dovolj dokaza, da je bil ___________ . , mož pošten deUvski v.iditelj in j nabit revolver m si rnM'1 _K) Maščevalnost so ne izplača Monroe. Mick.—Tudi te vrstice bodo Še o cardiffskih brdih tam v državi Utah. Tam sc ie dolgo nahaja neki Ličan. Prvič je tja prišel leta 1914 in dobil delo. Kmalu potem pa je bil odslovljen, ker je prišel v nesporazum z delovodji. Po enem letu je spet prišel nazaj in dobil delo. Od tistega časa se stalno drži tistih brd. On največ dela na kontrakt-nih delih, bodisi v "rezih" ali "driftih". Zasluži dobro, ker se popolnoma razume na vsa dela v srebrnih rudnikih. Leta 1925 je zaslužil nad pet tisoč- copakov. A to je spaka, ker vse sproti požene, bodisi po grlu ali pa na karte pri "pokerju", tako da je vedno suh in reven kot cerkvena miš. Ne vem katerega leta jc bilo, ko je napravil neko drugo neumnost, za katero še sedaj plačuje. Doli v mestu je imel svojo izvo-Ijenko, katero je moral zelo rad imeti, kajti moral je biti zaljubljen do uies. Ce bi mu bila tudi ona vračala ljubezen, bi se ne bilo zgodilo, kar se je. Ko on izve. da sc misli ona v kratkem poročiti z drugim Ličan«m, F pustil delo na Cardiffu in se napotil v Salt Lake Clty. Njemu seveda ni bilo povolji, tla K« Jf punca pustila na cedilu. I1* * je kupil samokres, da ubije rjo. njenega ženina ln ssmcgs sebe. In f-es je prišlo do incidenta, rsdi katerega fte sedaj trpi Prišel je dan svatbe, katere * je tud» on udelcžil-kie «* J vršila, sem že pozabil ah v San lake Citvju, v Murraviu an Mldvalu. Utah. Na svatbi je » lo vse veselo in poskočn". U naš nesrečni Ličan se K JJ r i kavo držal. V žepu je stu" un ion iht. Brst Maren mogoče ve. koliko je približno organiziranih delavcev v Združenih državah In kolika bi bila njihova moč, če bi bili združeni. Ce bi bili res to, kar ae piše in ČIU, da so. potem bi soglasno zahtevali: Nedolžnega človeka se mora izpustiti lz Ječe' Namesto tega so pa zbirali prispevke za odvetnike m pošiljali spele na raz- lo- kmalu bo konec vsega scevalna ljuboeumnost )c PJ pela na vrhunec. Mil" Jt 0 doval svojo nekdsnj< ' " med veselimi svati In P"^ * Jc pričel upadati. Skoda si je mislil, toda tuleča ljivca. kl mu je prevzel ^ Ijenko. bi najVsjši kai In f»s vrgel čez rami- Cu» (Unijo na 3. strsni) 'Vesti z jugoslovanske Ifronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov vesti iz domovine /Po izvirnih vesteh iz domovi-^ smo te dni prejeli po ČZnih kanalih, so bili od vo-Ktdišcs v Ljubljani ob-Ev dosmrtno jeco v mese- K*llu naslednji Slovencl m 'tfv^Llk Ljubljana; Srečke pleikc. Ljubljana; Franc Čeme. Spodnji Kašelj Ipri Zalogu; Jakob Pristavec. Podpac; Milan Molek, Črna'vas pri Ljubljani; Frančiška Jave. Črna vas; Jaiip Glasič, Črna vas; Anton Boliezar, Črna vas; Matija Vajda, Črna vas; Franc Žitnik, Črna vas; Ferdinand Javornlk. Ljublja- Gvidon Javornlk, Ljubljafta; Ana Ferjan. Ljubljana in Andrej Maslo, rojen v Wauke- Iganu, Illinois, USA. 1 V . . . - iške težave v trgovskih odnošajih z balkanom London, 17. avg. (NVT).—Važ-|ni švnlski gospodarski časopis "Industria" pravi v nekem članku, o katerem poroča Office of |war Information, da zahtevajo alkanske dežele zdaj v svojih rgovskih pogajanjih z Nemčijo večjih ijarancij in računajo tudi višje cene za svoje proizvode— ako nameravajo vsaj deloma Inadomestiti izgube iz prejšnje [dobe, ko so Nemci svojevoljno [narekovali izredno ugodne poboje in jih tudi dobili. "Noben narod noče trajno no-Isiti bremena vojnih stroškov jdru^a naroda," pravi švedski st. Nemški dolg v kliringih narastel na ogromne vsote, itere cenijo na 10,000 milijo-dv mark, ker je nemška indus-rija nezmožna dobavljati indus-rijsko blago deželam, ki imajo kliring z Nemčijo. V začetku so Nepici poskušali, kakor pravi list "Industria", izenačiti svoj kliring s tem, da so izvažali različno blago, ki je bilo njihovim upnikom sicer nepotrebno, katero so pa pod nemškim pritiskom vseeno morali sprejeti. Zdaj pa tudi teh nepotrebnih stvari ni, več na razpolago za izvoz. "Industria" pravi, da je jasno videti, kako so postale balkanske dežele v svojih gospodarskih pogajanjih z Nemčijo bolj odporne. Madžarska je nedavno sklenila z Nemčijo trgovski dogovor, ki dovoljuje Madžarski, da že zdaj oddaja naročila za stroje, transportna sredstva in surovine, katere bo morala Nemčija po vojni dobaviti na prvem mestu. Švedski list pravi, da je Nemčija jako nerada sprejela ta pogoj. V ... -IZJAVA DR. BENEŠA Nemčija ie izgubljena . . . London, 18. avg. (UP).—Edvard Beneš, predsednik Čehoslovaške republike, je pozdravil oddelke češke armade, ki so prispeli v Anglijo ti Srednjega vzhoda, da stopijo v vrste čehoslovaške armade na Angleškem, ter v svojem nagovoru izjavil, da se bo Italija kmalu zrušila in da je tudi Nemčija "že izgubljena in premagana." Dr. Edvard Beneš je dejal: "Vsi vodilni nemški politiki in tudi vojaki to že dobro vedo. Vse kar jim jc danes še ostalo, je upanje, da bodo s spretnim spletkarjenjem uspeli doseči mir pod takimi pogoji, da ne bodo preveč očividno v skladu z zavezniško zahtevo brezpogojne predaje." Dr. Beneš je tudi prerokoval, da bodo Nemci kmalu začeli umikati svoie čete iz Ukrajine, da bo to umikanje izvedeno v največjem obsegu, nakar bodo Nemci poskušali zgraditi nove bojne črte na Balkanu, v Fran- __f»nos\ v severnih predelih Ev-'da se zmanjša število nesreč in da ae ohrani telesno in duševno zdravje. V zadnjem letu je ns tisoče Amerikancev, mož, len in otrok dobilo t« poduk v enem ali pa več kurzih. Rdeči križ iz Chicaga, New Yorka, Pittsburgha. Brooklvna, VVashingtona, Clevelanda, San Francisca in drugih podružnic, velikih ih malih, ie organiziral posebne kurze za Lltvince, Čehe, Ukrajince, Poljake, ameriške Špance,'Ruse, Italijane, Grke, Nemce, Slovake, Thailandee, Japonca, Jugoslovane, Kitajce, Fince, Madžare ln druge Ame-rikance tujega Jpore Nekatere podru ahke ciji in rope. Izjavil ie, da se bo Nemčija zrušila orav kakor Italija—Nepričakovano, kar naenkrat in popolnoma." / Pazite, da bo manj nesreče! American Red Croes. Washing-ton 13. D. C. Sedaj, ko je sezona domačega konzerviranja hrane v polnem toku, opozarja amerikanski Rdeči krž vse gospodinje, naj zelo pazijo, da se izognejo nesrečam. Lansko leto je umrlo doma kot posledici nesreč več ko 30,000 ljudi ln več ko fiOOO jih je umrlo od opeklin in eksplozij. Da bi se .izognili tej nepotrebni umrljivosti in še večjemu številu nesreč in poškodovanj, svetuje oddelek Rdečega križa ža izogib nesreč sledeče: Držite otroke zunaj kuhinje, proč od vrelih tekočin, žarečega ognjišča in vročih posod. Bodite zelo pazljivi, ko imate v rokah vročo posodo in čvrsto jo držite. Obrišite vse polite tekočine s poda, da kdo ne podrsne in pude. Ko topite parafin, znajte, da se zelo lahko užge; zato rabite azbestno, ploščo pod posodo s stopljenim parafinom. Zapomnite si tudi, da pride do eksplozije, ako dodate vodo toplemu paru-finu. Čeprav vas mogoče ne bo ubilo, vseeno lahko manj težke nesreče povzročijo daljšo ali pa celo stalno onesposobitev, ki povzroči velike zdravniške in bolniške stroške. Lahko tudi povzroči veliko trpljenje. Preprečiti je vedno boljše, nego lečiti. Preprečevanje nesreč je odvisno od več faktorjev. Najbolj važno je, da neprestano pazite, da se izognete taki situaciji, ki bi lahko povzročila poškodova nje ali pa smrt. Dobro zdravje in prava vzgoja bosta tudi po magala zmanjšati število nezgod. Poduk, k' ga daje Rdeči križ na tem splošnem polju, obsega zraven izogibanja nesreč tudi domačo nego, prvo pomoč, hrano, plavanje in sigurnost v vodi. Cilj vsega 'tega poduka je, >kla, ■niči učitelje, ki li e imajo ko učijo v enem ali več tujih jezikih, imd tem ko druge imajo tolmače V mestu Quins, Massachusetts, je grupa Fincev uspešno dokončala šolo prve pomoči Rdečega križa s tolmačem. Gruoa Kitajcev v Sacramentu, Caiifornia, je istotako dobila poduk s tolmačem. V večjih mestih, kakor New York, Chicaao, Br00klyn in drugih, kjer je lažje dobiti učitelje za tuj jezik, se večkrat podučuje v tujem jeziku. Vse velike podružnice Rdečega kriia iu tudi vso majhne imajo svoj zbor učiteljev. Kurzi se organizira periodično. Vse, kar je potrebno storiti za obiskovanje teh kurzov. Je: prijavite se uradu podružnice Rdečega križa. i ..... Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. atrani.) se je vlekla noč s svatbo vred, tem bolj se je v njem borilo dvoje sil: ali naj izvede svoj sklep ali ne. Pil je dalje ln v svoji negotovosti je prišel do zaključka, da je—bedak. Jezilo ga je, ker mu je upadel pogum. LiČan se je do skrajnosti opil, da nl vedel, kje se ga glnva drži. Kar skoči na miae in prične izzivati svate. Končno potegne samokres lz žepa in Odda dva strela na svate. Več Jih ni mogel, kajti LiČani so ga pri priči zagrabili in razorožili. Strela sto zadela dvoje malih fantov v starosti osem in UHajst let. Tako je bil nalt-ičun aretiran ln potisnjen v tapor. Kmulu je bila obravnava, na kateri je bil pogojno obsojen na Ječo od enega do petnajst let; če kateri fantov umre, pa v smrt, kakor določa zakon mormonske države. Otroka sta ae Izločila v bolnišnici in tako Je'Llčan potem prišel iz ječe, do kar Je pripomogel Leo Thompson—sploh ga Je on dobil ven pod parolo. Sodnik ga je obsodil, da mora fantoma plačati štiri tisočake in zdravniške stroške. In zato se Siromak ftc sedaj pokori na Cardiffu ln koplje srebrno rudo. Dela ne sme spremeniti, oziroma ga ni smel, dokler je bll pod parolo. Da ga ni Leo Thompaon dobil iz zapora, bl skoraj gotovo le danes sedel v ječi. Če le že plačal omenjeno odškodnino, Je danes vsega prost. Frank Kroll. mii ^fk Hp * tSUK iu sa n i Jm' M • blflltBil ^ Ml f v r 1 m NnpAiUi !>• ti. t a Vj Me« ln lena. "mama ln papa." po Imenu Benjamin Franklin, delata kot lnapektorla v tovarni sa letalske stroje v Jonesvlllu. Pa. rOba sta člana avtne unije UAW CIO. njun sin pa služI v podmornici. 1 * Na tem šegnanju so ljudje stali pred cerkvijo in med ivjlmi tudi moj Jože ln brat Jakob. Duhovnik je začel v pridigi zmerjati ljudi, češ, vi ste slabi in zato imumo tudi slabe čuse, nevihte Jn toča 'pobije v vsakem dežju. Tega ste krivi ker živite pregrešno. Takt) boste teponl, dokler se ne obrnete k božjim zapovedim. Moj brat Jakob, ki je bil 20 let v Ameriki in je trdo delal v rudnikih v Leadvlllu, Colo., jo rekel; "Vidiš, Jože, taki* pridige so pri vsakem še gnan ju, sploh vsako nedeljo. Rečem ti, du si srečen, ker zopet odideš v Amerik«. . . ." Doma ao gu seveda vsi ljudje želeli videti. Spraševali so ga po svojcih in mu tožili o težkih časih. Kamor je prišel, je*filial le tožbe in videl težkoče. Kmetje brez denarju, drnginju nu vse, kur ao morali kupiti, kmetije zudolžene in pobite od toče, ljudje j>u niso drugegu »11-šuli a prižnic, kot dn so temu sami Jcrlvl, ker so — "sami grel-niki . . Nekega dne se Je moj mož od pravil nu postujo, du gre z vin kom v Zugreb, Tum Je nalete nu kuplunu iz Semiču. Peljalu stu se skupaj do Kari ovca in govorila o letini In drugem, MoJ mož pravi, kuko to, d« Je žup nik zmerjal ljudi v nedeljo nu Vinjem vrhu pri masi. Kaplan pa reče: "Veste, ml moramo lju di naza! držati, ker drugače bi bili previsoki . . MoJ mož mu odgovori, da so tisti ljudje še preveč dobri, "postala jo vas In plačujejo velike davke. Revni sn tako kot niso bili le nikoli prej. Vse banke so zaprte, pto-dutl ne morejo nič, če hočejo p * kuj kupiti, morajo vae drag«) plačati. Volijo pa tuko kot Jim duhovlčlna ukazuje." Kaplan | Je zopet ponovil svoje prejšnje besede --- da morajo ljudi nazaj držati, "ker ko preveč pregrešni .. r V tem pogovoru ata se pribijala do Karlovcu. Kaplan je ž«* nu postaji snel beli ovratnik in je bil hitro prost funt. Potem pu v gostilno, kjer gu je čakala njegova ljubico — slovenska u-čiteljica v Karlovcu. Govorila Kdo sme bltt grelnik, kdo ne Elizabeth, N. J. - Ko so pred nekaj leti prihajali parniki iz Evrope, »mo hodili v pristanišče v Nevv York, da smo ^7v nemlčlni bog potihome m kali svoje prijatelje in znance.^ JočUll kol v ljubezni, PoU-in Leta 1937 Je lel tudi moj mož v u, knl)lur] J JožHa svo Ud* čakat no pomol / m _ kmMih {u(i{ nrriJ U| VM mojim mlajšflfvr sinom Johnny* Jem. Tom Je bilo veliko ljudi, kl ao prllli tja z enakim namenom. V tistem času, ko Je bil moj mož v stari dom"vini, ao bila rovno žegnanja pri podružnicah, katerih Je 1« v armiškl furi, kl )e največja pod ljubljansko škofijo. In tako je moj mn/ dobil povabilo od sorodnikov, naj pride na žefnanje na VlnJI vrti Tja sta lis z mojim bratom Jakobom ftugijem Iz Krope, kajti človek mora biti s ljudmi Ju na kmftlh tudi prrd Ut voj no. Jc pač odvisno, kdo am<- biti gfežnik In kdo ne Agnes Paaarlch. moj mož zgrudil mrtev v moj-ni, kjer je delul 18 let. Pittsburgh Coal Co. je vetielu, kuj pride iz tega. Takoj so naložili mojega mrtvega možu nu voz in gu odpeljali v Pittsburjth, kjer je kompuniju najela svojo zdruv-nlke, du so gu pregledali. Meni niso nič sporočili, (iu bi tudi Jaz nujelu zdruvniku od mnjt struni. Potem sem najela odvetnika, du me zagovarju, uli bilo je v«e zaman. Kompuniju je imelu pur prlliznjeneev in z njih pomočjo je spravilu mene in moji dve mladoletni hčerki ob zudnji košček kruha. Tuki so kapitalisti. Dokler si mlad in korenjak zu delo, te imajo radi, ko si izčrpan, te pu nu eest^j vržejo. Naj mulo opišem, kuko je bilo v premogarski stavki leta 1032. Kompuniju je j)oslulu svoj uvto-tiok in par polleujov, kl so nu-ložlll kakih 36 mož, dil so ske-buli. ftodlll smo na pikutno linijo—žene, otroci In možje—In jih nugovurjuli, nuj se pridružijo stuvkurjem, ali vse besede so bile zaman. Tistega, kl je bll največji kompanijski prillznje-nee, je družba ziluj vrgla na cesto, češ, ker al Izčrpan, nisi več za premogorov. In tako se ju že /. marsikom zgodilo. Dokler dclsvei nc bodo složni iu su združili skupaj, ne bodo nikdar do*«gli poštene plnee, od kuterc zuvisi kruh, življenje delavcu in njegove družine. Posebno premogarji imajo najbolj umazano in nevarno dcio, toda so najbolj /uničevani, Juk sem bila 20 let premogar jev o žena, zato aem tudi tega mnenja, da foi morali imeli 2Q dolarjev nu šiht. Nekateri nasprotniki jnšejo, du sedaj ni ča« za stavko, Kdaj pu je čas—kudur je industrijo v zastoju in vse bro/. dela? Ali nuj potom premogurji delu jo za-itorij in dajo zadnjo kupijo krvi /u kapitaliste'/ Ljudje so res čudni. Zakaj ne protestirajo proti komponljum ln profit s r-jem nu splošno, ki navijajo cene živežu iu obleki; Kar čez noč »e vse podraži. Toda dovolj o tem. ZorirjJIč sem brala dopis Km me fcekar, kl me VprofuJ«, kje ser/f In kuj Je ž menoj, du se nične oglasim. Z inano je prav tu-ko kot t več drugimi, da rajši čitam kot piftcnh Domu sem pa iz o na fltfcjersk^m ln tudi Grobln, 52. Purani umaknjeni z ameriškega trga VVsshlngton, D C, 25 avg.— federalna ilvežno administracija je danes ustavila nrodujunjc puranov na ameriškem mesnem trgu. Večja zaloga puranov, okrog drset milijonov funtov, Je namenjena vojakom ln pomorlčukom In če kuj ostane, pride na ti g zu rlvtllsle |«o/no v tem letu. Vojaiki nabor očetov nride v oktobru WsehtrigUm, D. C, avg — Federalni nalrornl uradniki pra-malo pf<>»]vljo, da pridejo ofenJeni moški, ml dopifcMkt Imajo en« ga ali več otrok Koanpenlltkl triki Bronghlon. Pa. Ker relo n da čNam dop*ae, bom tudi J prosila urednika sa štora. Dopndejo se Jakobe Zupančiča ln fm/ika! prav gotovo na nabor v oktohio. Finka, ki vedno udrihala po ka Pogoj pa je, da pi vi naborniki, pitallatlh. proti katerim aem tu- kl jmidejo na vrsto, bodo **»! dl jaz rroiki, katerih prvi otrok ae je Enkrat sem že pisala, da s* Je r«*dll pred 13 septembrom 1U42 Izjava dr Čoka New York. IS. avgusta (O. N.A) — Dr. Ivan čok, Jugosk>-vanska politična osebnost, kute-iemu Je uspelo uiti v Ameriko 1. 1M1, Je izjavil danei, da Je poslal kot predsednik Jugoslovanov iz Kalijem premier ju Churchillu v Kanado brzojavko, v kateri je prosil, da dobe Jugoslovani lz Italije besedo o priliki ^obračunavanja s poraženo rtnlijb." Cojasnil jp, do Je on edini I predstavnik svetu 12 članov, ki zastopa 700,000 Slovencev ln Hrvatov iz predvojne Italije, kateremu Je uspelo priti v Zedl-l njene države. Predstavniki vseh1 JugcfNlovanakih političnih gtruj In strank v Trstu, Istri ln Gorici so sestavili omenjeni svet v meneča januarju 1. 1941, V »volem telegramu Izjavlja dr. Čok: "Kot predstavnik prebivalstvo v tem delu Italije, kl nl ltalijun»ki temveč jugoslovanski, In Ima svoje posebne zahteve, prosim, da me upoštevate pri obračunu zaveznikov s poraženo Italijo vsaj v tolik«), v kolikor bodo prizadeti noši posebni interesi. Samo mi sme-mo zautopoti te Interese. Skušnja je pokazala, da predhodni razgovori drŽav med seboj globoko vplivajo na končne ureditve spornih vprašunj. Jugoslovani pod Italijo ne bodo nikdar priznali nobene rešitve njihovih problemov, ki bi odločala o njihovi bodočnosti bres njlhovegu odobrenja." Kolumbovi vitezi zahtevajo katoliško vlado v i tali ji Cleveland, Ohlo, 23. avg,—Vr-hovnl svet katolllke organizacije Knighta ot Columbu«, kl je tukaj zborjtival te dni, Je Izjavil, da italijansko ljudstvo, kl Je ku-tollške vere, ne bo zudovoljno, če ne bo okupaclj»ka obla»t v Italiji katoliška. Resolucija, ki je bilu »prejelu v tn namen, poliva ameriško vlado, naj »krbi, da »e bodo zavezniki ozirali nu verske potrebe kutoliškegu ljudstva v Italiji . . . Razmere v Italiji Bern, 17, avgusta (UPA),— Italijanski podtalni rudlo pravi, da priprave za generalno atavko fivoljno napredujejo. Levičar-sku koalicija v Italiji 'Cilustlzla e Llberta' poziva Italijanske delavce naj »o upro fašističnemu kralju in diktolorstvu Badoglija tei n,t) povsod po Italiji pri-pruvijo izbruh splošne stavke, Poročevalec stockholinskogu 'Doghludvt' trdi v svoji brzojavki, du Je situacija v Italiji zdaj bolj napeta kot kdojkoll, odkar Je podrl Muaaollnl, Opozicija v Italiji je ' postalu bolj drzna In oktlvno ln zahteva odstop krnijo Vlctorja Emnnuclo. Obletna iskrena zahvala IskouiM zahvslo za umih« prirejeno ' iH-i-arm/rTiJe" Se apodaj |><«t|>l-aana h Um m> i nkisi ln lo ob preteku ciiigu Tt la najukrenejže zahvaliti »a "Huipilke l'mly" ob iMthixlnlcl l« num lltiitr (iowmim1«, n, v , dne 24, «V|u*ts Mu 1042 v Clevelsnd, Oh|o, Nlifiav« dovolj l«'M*(l, ttu bl a«« zu-diNkihu zahvalil« vsom, kl al« bili nav/iiči PinivIiiio lep« hvala »lodo-'vlm: »<»t |)*m In tojakirijarn, kl so so innor,« Iu tuijvti trudile pred In na deh prUrl+tirHH prt-Miir^-njs In sicer mrs Itoaio M«lrkovieh, mrs. Dekluvu, mrs 1'uACsJ, mrs. Pavlin, rnra kmiiho, mr* Klunčar In mrs. lllik H*'«nlč||o »te ite dotftl 11 tulile predno nt* v«- lo prlf»rsvilr, da Jc * bilo luko imenitno in tako uapeitHi Nlkd«J al nisv« ir ««ldsleč »it UI lla, ds imava loliko piijMivljvv in priju-Ulji« In bila ava niu |oihh'iu*č*• va, kako u> Hi v t tu bl makoinu imnm-im j zahvaliti /^tuii J naj vam laale na U-ni |ne»iu iu i itkiat izn^tma najina naj-lgtokrat obljubila. da ae taki prizori ne bodo več ponovili, j* se vedno znova prišli trenotkL ko ni več obvladovala aami sebe "Irma." ja stisnil Emil pesti, kri mu je zavrela "Irme. ne bodi Uka!" "Umrla bi radoi, Vsi ste na-gnueni, vsi. vsi, v3 , . . Usmrti-Is ae bom . . * V trenotkih razburjenja je Irma vaetej govorila o samomoru Emila so njena beeede prepričevale, bel se jo, de se naslednje- ga dne več ne prikaže v trgovino. Neke noči, ko ga je bila prej do dna izmučila, se je bil zasačil pri skriti želji, da bi se to v resnici zgodilo. Ali ji je želel smrti? Kako je to mogoče? Ali je več ne ljubi? Planil je k Ir-mi, jecljal, ji poljubljal noge od gležnjev do kolen. "Irma, storim, kar hočeš, le urediva si življenje!" "Ne maram te več! Umorim se . . ." Počasi se je umirila. Stežka se je razvozlala beseda. Občutila je, da je sama s svojo bolečino in je nihče ne more razumeti. V hipih treznosti sta si lahko mirno priznala, da je le sladka laž vse, kqr sta govorila o begu, o sedmih tisočakih. Ona je razumela. Kakor da vidi nekje v daljavi zapisano, je str mela skozi okno in spregovori la: "Najbolje bo, če umrjeva." Tako je dejala v hipih dušne izmučenosti v prvo, v drugo, v tretje . . . Emil ji je odgovoril truden in skrušdh dvakrat, Uko tudi v tretje: "Najbolje bi bilo." Pri tem ni mislil ničesar. Njegov topi pogled je bil uprt v steno, na kateri se je videla živo-barvana slika južne pokrajine. 12. Lenart in Cilka sta bila poročena. Omotica prvih dni, ra-dftst vesti: novo življenje klije iz dveh. Meseci . . . Potem nova, ne tako rsdostna ko prva. Lenart je prišel domov in ji povedal, da nima več službe. Prej je bila sreča pozlatila borno ku hinjo in revno sobo, jedi in proste ure, a zdaj jima je črna skrb pomračila obraze. Cilka jc pogledala začudena, nato mu je položi U roke okrog vratu. On je ni nikoli prej objel tako tesno, ne poljubljal tako vroče .. . "Kaj se je zgodilo?" (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati Filmska Igralka LocftUe Bali. o kateri ao aa iarasill n«kateri •morilki vojaki v Siciliji da »e njih—"mirovni dlj." lso ee Pemelo v Amortko. Ampak ona asa saaao med vojaki doeti obo levelcev. • • potrebujemo moške in Ženske ZH nujno obrambno delo Nobene skušnje se ne zahteva, mi vas naučimo deU PUNCH PRESS OfERATORS POLISHERS & BUFFERS LIGHT ASSEMBLY WORK PACKERS 0 STAMPS Razni mali oglaij MLADENIČ, 17 let, za delo v ul, ni. Sutcliffe Pharmacy 801 S Pk. Road. Lake View 0081. TOOL & DIE MAKERS and PLASTIC MOLD MAKERS Na sUrost se ne ozira. Oglasite se osebno v naši razsvetljeni delavnici po dnevu ali v noči. BADGER TOOL & MFG. CO. 1601 W. Polk St, Chicago ŽENSKE ZA DNEVNO DELO 8:15 do 5:00 P. M. NOČNO DELO 5:30 do polnoči SE' NE ZAHTEVA SKUŠENOSTI Lahko vezniško delo in razpošiljanje pošte Atraktivna plača od kosa Vprašajte za Miss Fields The REUBEN H. DONNELLEY CORP. 350 E. 22nd Street AGITIRAJTE ZA PROSVETOI ŽENSKE za ClSCENJE URADNIH PROSTOROV stare 18 do 48 let za delo od 6:00 P. M. do 2:30 A. M. 48 ur na teden 53c na uro Čaf in pol za nadurno del Povišanje plače po šestih mesecih Oglasite se na: EMPLOYMENT OFFIC CHICAGO UNION STATION 516 W. Jackson POŠTNA UPRAVA šoli vsled vojnih rasmer imaa delo la aamude s preuredbo vov. Vaak Molov v večjih i ima namreč sedaj še poaebno Usti ko. U pismonošu pove, v kraju ae naslovnik nahaja. Raalovite v bodočo vsa pisma: PROSVETA 2857 8. Lavvndale Ava. Chicago 23, Illinois All ste naročeni ns dnevsU "Prosveto"? Podpirajte svoj Ud iT TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih • • • • . VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne unijsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E RY 2657-59 S. Lavvndale Avenue • • Chlcago 23. IUlnoU TEL. ROCKWELL 4104 naroČite si dnevnik prosveto 12. sedue konvencije se lahke naseli ne llat Prosveto la --------dva. tri. štiri ali pat članov la «m 4rmMae k eni narod nlad. List Proavata stane aa vae enaka, ao člane aH aellane M-00 n alno. Ker pa člani še plačajo pri aeeementu IU0 ■» se flm te prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. red. Jo Uat peedrag sa šlane SMPJ. List Proavata Ja vala lastolns ia Ja v vsaki družin! nekdo. Id M rad Utel Uat vsak dan. Pojaaniloi—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha biti član SNPJ, ali da ae preseli pro« od družine ln bo sahteval sam svoj Ust tednik, bode moral tisti član is dotične družine, Id Je teko skupno naročena na dnevnik Prosveto, te takoj naznaniti upravnlttvu lista, bi obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tet" M stori, tedaj mora upravni! t vo snižaU datum sa to vsoto naročniku let In Chlcago Je 1 tednik in._4J9 1 tednik In________j* I ta laika In_ras I tednike * >•" I ta^aika ta^. iM 4 .........tnl PROSVETA. BNPJ. Am 1» IUM Raatev ti. DL polU Jam - .čl ad slede«* f.