136. številka. tabaja vaak dan *vo**-r, izimii nedelje in prasaike ter velja po poŠt i prejernan za a v ■ t r o - o p e r b k e iežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 , za jedin 5 gld. 40 kr. — Za L j nbljano brc« pošiljanja na dom ca VBe leto 18 gld., za četrt leta H gld. 30 kr., r.a jeden mesec 1 10 kr. Za pošiljanje na dom računu se po 10 kr, na mesec, po HO kr. za četrt leta. — Za taj o dežele toliko več, kolikor poštnina zaa&a. Za osna ni la plačnje m od štirietopue petit-'rate po ♦» kr., če se oznanilo jeden k rat tiska, po 5 kr., ca se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopibi se ne vračajo. — Uredništvo in tinravniitvo je na KnngTeHneio trgu st. 12. Upravni&tvn naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, ozruinilu. t. j. vse administrativne etvari. „Slovensko-nemško liberalna zvoza". ii. Pojasni i smo aAkodo", katero je po ,Slovet) cevem" zilnliu naredila „zveza* narodne stranke z nemAkin i veleposestniki naši narodnosti, in doka mali h ti c, da to ni nikaka škoda, ker je podpera nemškemu gledališča bila pogoj rešitvi slovenskega gl.d.ii'h. Sicnr pa ta , škoda*4 ne zusša G000 gld , amp.k samo 3000 gld, kajti klerikalna stranka sama smatra 3000 gld. za primerno veliko podporo za umetno negovanje n e ni 51 v a v Ljubljani, ter tudi predlaga to pedporo, dasi se zdij dela silno narodno. To je jako karakteti stično, ter potrjuje, da se klerikalci tudi sedaj, ko stoje v direktni epeziciji preti veleposestnikom, vsnder v« dno nanje cziri-jo in jih nečejo brivkirati, računa,oč, da se jim morda vender posreči, doseči ž njimi porazna ljenje in stopiti ž njimi v tako ,zv' zo". kakršno je ž njimi sklenila narodna t trunku, kar je njih najsrčnejša želja. '/■»■". katero je storila narodna stranka, ko je zagotcvila nemškemu gledališču nekoliko večjo pod j oro, m po se zdi klerikalni stranki primerna in potrebna, je Ion-j na sebi in z ozirom na slovensko gledališče uprav neznatna, sesebno ako se ponsis'i, da je „zvesa* z veleposestniki bila naši narodnosti in gospodarstvu v deželi tudi v drugih ozir.h ko ristna. „Zvezi" se imamo zahvaliti, da seje za slovensko višjo dekliško dol o ljubljansko dobila deželna pedpora. Kdo ce ne spominja, ksko straBf.no so klerikalci nasprotovali tej šoli ? D- Igo let je traj. I boj, in „Slovence* je o tej šoli pisaril tako, kakor samo Še o hiši vstrpnosti. Ko je prišla s*, var prvič v dtž. zbor, so klerikalci celo žrtvovali svojo osebno integriteto, svoje osebno pc stenje i a so oe vhi dli na svojo slovesno dano besedo, na obvezno obljubo. Naredna stranka se je bila s klerikalci dogovorila, da bode glasovala za podporo gospodinjski šoli pri ljubljanskih Uišulink&b, nasprotno pa da bodo klerikalci glasovali za lodporo slovenski višji dekliški šoli. Narodni poslanci so c stali mož beseda, klerikalci pa ne. Ko se je stvarjal medus vivendi mej naredno stranko n veleposestniki, je bila j'din prvih zahtev narodnih pod u cer, naj glasujejo veleposestniki za podporo slovenski vifiji dekliški šoli, in velepcsBst-niki so to tudi < bl;ub Ii. Ko so klerikblci to zvedeli, so ee odločili, da opuste svoje nasprotovanje, ker jim itak nič ne pomaga, pač pa j>m more škodovati, in glasovali so za podpero, čcff, zidovo'joi sme, ker — je pres^rb'jeno za verounufc.! Ta puhli izgovor je cbudil viharno veseloit pivsoJ, koder žive razumni Slovo.ci. T-ko ne/edoa ni bi nih'e, da bi verjel, da je mislila naredoa ntr-tnka nstano-viti dekliško Šolo, v kateri bi no bilo preskrbljeno za veronauk, tista stranka, ki je ustanovila družbo bv. C.rila in M toda ter jej dije aređitev za usti navijanje iu podpiranje verskih redovnifikih iol ! „Z-ezi" z veleposestniki ee imamo torej z%-hvaliti) da obstoji nafte glr-dilšč*, in da je dc,b,la 1 • em k a višja dekliftka šola podporo, kar je oboje velikega pomena za našo nared o^t, a zahvaliti se jej i m ni o tudi š<* za drage, pridobitve. V kulturno narodnem oziru se nam zdi vi ke važnosti, da je bil vskd „zvezo" odklon j-'m Pfei-ferjev naskok na Ijndsko šolo, predlog, naj se uvede poldnavui pouk, s katerim predlogom sj klerikalci hoteli uttsniti znanje, kar ga daje ljudska šjla mladini, znižati nho om ke nafttgi, ita*k še malo omikanega naroda. Po naši sodbi je največji sovražnik slovenskega m roia tisti, ki mu boče utesniti omiko „Zvezi" se imamo dalje zahvali.i, da s?d*ž la ni zadolžila kekor so zahtevali klerikalci u strankarbko političnih ozirov, z h.a'iti se j j Oi.»r..o, da kerikatci v dež. zbora ia v deželnem odboru ne morejo izkoristiti deželnih s.edbtev za čestokrat popolnoma mprtrebne naprava, katero so bili obljubljal: za časa volilnega beja; zahva'ili se jej imamo, da ne merejo Škodovati mestom, kakor so to skušali pri razpravi onovoaseškom v o* dovodu, ki je jako potreban, proti kateremu pa so vender glasovali kakor jeden nož; zahvaliti se jej imamo, da je postala Ljubljana po potre ni ka-t(r. i i deležna olajšav glede dež. dekla d, kar je klerikalce silno togotilo, če tudi so si upali iz až»ti svojo jezo samo v „Primor^kem Hitu*, in zahvaliti se j» j imamo, da je prišlo na dnevni red vprašanje odirektnib in tajnih volitvah v kmetskih oblinah, pri kateri priliki so klerikilci dokazati, kako so vraž jo s/oboda« volitve ter priznali, da se imajo samo uaiktute;šemu materi, elnemu in duševnemu pritisku zahvali'i -.a svojo DS0&. V cčigled vsem tem in drugim kori-jbm more wBVOti" mej narodnimi in velepcstsčniskimi pcs'anci le tisti ugovarjati, klor je pri njej direktno iutere-covan, To so noši klerikalci, ki so v sled „ zveze" obsojeni na politično onemoglost, in njih skriti in c čitni ZHtesmki. Doslej je ta zveza v na« rodnem in v političnem oziru samo koristila, škodovala ni čisto nič. Spletflko KJedinstvo" je te dni priobčilo čfauek, kateri je hitel „Slov«necM frnktifieirati proti ni.rele i stranki. Dotični č'nnek nsm sicer jako simpatičnega aJ. dinstva" kais, da g. tpodje v Spleta niti pojma r.imaio o naših raztr en h, pos:bno pa da ne poznajo ntših klerikalcev iu tendeici njihovega g banja. Nai h> tk z in skoz kcsmopoltivlna. Naj se poači, kako pot topa ljubljanski škc f v n. : >i ?.»• -.i in v pciiti':i em c zim, kako protežira moralno jako dvomljive elemente, ker so dobri agitatorj', in kako postopa napram nar^d:im duhivatko.n; Bt Lh naj preštudira kracjsho klerikalno stranko — pejtem uvidi, da je bila narodna stranka v interesu slovru- LISTEK. Ada. (Vinjeta. Spisal I. C.) Njeni okrogli, rjavi prstki to drsali po stru-ntb ; na lahno npog reci glavi ao re \časih stresli mogočni d dim lasje, lesketajoči se, kakor gožova koža v solncu; iz črnih očij so se dvigale zlatc-zelene iskre, potapljale se in trepetale, kakor jntraujt žarki za gardinami; polni, rjavi obrt z z majhnim rimskim noskom in debelimi, razpokanimi nstni se je svetil v umazani svetlobi. „Pij, ljubica moja I . .. Nagni se k meni, Ada, in poljubi me! Kako imaš razbeljena ustna...* Naslonila je glavo na njegovo ramo, in se um veselo zasmejala v obraz, da sta se zalesketali dve vrsti drobnih belih zeb Močna, žuljava desnica se mu je (rrsla, ko jo je objemal krog pasu. Na čelu in sencih so mu stale potne kaplje, oči pa so gledale pijar.o in motno na njena okrogla lica, na polne, nemirne prsi, pokrite s koraldami in svetlimi tolurji, ali pa so se ozrle za hip nemirno in temno po tovariših in ghsnih pivcib, ki so sedeli krog druzih niz, krclotali se, razsajali in peli vali vino, da se je cdtakalo v širok h curkih na tla. .Tone, ne bodi neumen in pusti to n - k ! S ciganko se vender nu boš . . Govornik je skoril v atran in nagrjil glavo; pivo se je razš^ropilo po rsizah, vrček pa so je razbil cb steni na sto koscev. BTakaj imaš ciganko, vragi Brigaj se za svojo puricol* — Tu pa tam se jo kdo ozrl in ss nasmehnil. Oglasi« se ni nihče; Tonetova širokn, silua postaja pa se je krčila in tresla od razburjenosti. N;agov prijatelj se ju stisksl v kot in gledal poi mizo. bodi užaljena, ljubica!" je govoril Tone. „Glej, jaz te imam rajfii, kakor svoje prijatelje, rajši kakor cčeta in mater ; kdor se te upa dotakniti einio i besčdo, ubijem ga!" Ona se je smejala tako veselo in sladko, kakor bi ji pravil najkratkočasneje stvari; njeni prstki so zdrkni'i zd»j pa zdaj po citrab, da je zatrepetal po bobi globok, zategoen glas. N,i nasproti je sedel sključen, suh cigan s potlačenim, zelenim klobukom na glavi. V temnem obrazu, podobnom koščku sesnčene ilovice, mežikalo jo dvoje drobnih, zelenih očeeec. „Ti Ijubček moj, in kaj poreče tvoje d« k e?4 je Šepetala, pobožala ga po lica, njema pa s.? je idelo, kak< r bi ee ga dotakn la z žr.roCim žr lerom, ia ti raz ga je st roleti! po hibta. „Ne govori, jtz pnznam s.mo tebe." — Govoril je veliko, hitro in čisto drugače, kakor je čutil Zielo se rxu jp, da sliši poleg sebe bedaste, dolgočasne besede v popolnoma tujim, ne-znarem glasu. Kri mu je plula v prsih in po žilah, da se mu je roka atrosala, kadar jo je poLžil na mizo; in vender se je čutil slabi g«^ in ononaeglega. Ves veter bo ni praftal, kaj poreko ljudje, iu njeg;v oče in vsa vas; niti ni hotel opazit«, kako gledajo nanj 8 prikritim zasmebom ia čud; ujeut. B Jo mu je, kakor bi zagazil v globoko vodo, iz katere se ne moie in noče več rediti; gorki valj vi rnti plu-skajo ob telesu ; kakor gcle, mehke roke g:» božajo in cbjemljejo; razkošno in sladko rxu je v prsih, da nu roke omahujejo, da se mu šibijo ko'ena, in prtd očnei se vrli in zib!jo meg'eno obrežje. S:innil jo je k £*bi. BA.da, svoj dom pustim, svojo ms.ter in ovojo ljubico, iu pojde.a s teboj, bamor ločeš. Vse, kar imam, ti cam, svojo prec-ofenje, svoje življecjo in svojo duflp, bi mo ljubi me, Ada!" Suhi cigan je zaigral na vijolini, A'a pa je zapela z \i okiro, lopira glas- m, zatimila oči in zibala s glavo. ....... „Ka| — kaj — kaj, Kuj bi jaz tebi dal, Da bi to ljubil sam, Oj ljubil sunil-' stva. v interesa nerodnosti, narodne kulture, napredka in dobrega gospodarstva primorana, stopiti v dotike z Nemci, ker je klerikalna stranka v narodnem ozira ind ferentaa, sor pa sovražnica vs^ga, kar Ematramo mi in kar smatra tedi ,J dtustvo" za pegej narodnema obstanka in napredka. Vzlc tema pa narodne stranka ni v dijams-Iral. fra nasprothtvu s kler kalno. Ponujala je kleri kalce-m Že vekrat komprotn s a klerikalci ga niso hoteii, piČ pa zahtevali, naj Re jim narodna stranka p - d v ž , in narodna stranka je že večkrat šla roko v reki s klerikalno — le poglejte v drž. zbor — v lilo „Z ezi" z Nerrci. Prav ker ima narodna stranka na vse itrani proste roke, lahko mj bolje varnje interese slovenstva in dežele, tako napram kler klicem, kakor napram Ndmcein. OJkat klerikalci ne dominirajo v dež. zbora, Udarjajo pridno na struno svojrga rared ijašf va, a vzlc t« mu nso v dež. zbera stavili ni jedtegs, v naioluein onru količkaj pomembnega nasveta, niso sprožili ni jfdnega predloga, in sicer zategadelj ne, ker imajo nt:odno*t le Bi jezika, v pj h srcih pa je mist » tema za internacionalni klenkalizem. V I jubljmil, 18 junija. Mladočehi imijo doma v radikalcih in agrar-cili hude cpozicijocalce, ki jim delajo mej narodom dcf-ti težav. To sta priznala v svejih po Udujih go ver:h poslanca dr. Kaizl in Fuffc pred vollei. Sedaj p - lazpcsilja vodstvo n. I.uločeške strioke vtem hi n /mii m Časopisom depis, s katerim se poživljajo vei rodoljubi k složnemu delo. „Ako hočemo doseći pozitivnih u'pehov, potih«iti morajo vei do-nifči in c s boi prepiri, in kri g delavcov se mora razširiti. Nihče ie jeinlji nikomur veselja do dela z cbjc,anj m ia z zabavljanjem." Tako poziv, ki naj bi ie ental biez korisn! Bolgarska se oboružuje? Velike čete se zbirajo na rumunski meji. V Zeiiji pričaku,ejo vel k tiau sort smodnika in orižja iz Rusije. V Dobruči pa razdeljujejo bolgarski agtnti zemljevide, na katerih jo Dobruča že bulgarika. Ramuaski časopisi poroči-jo te senzacijske uovics ter žagajo Bulgariji z reprepal jami. Protiruske demonstracije vahkošolcev v Za liji so imele posledeo, da j* vseučilišče zaprto, in da ;e mnogo vel.koso'ov izključen h. Bolgarsko di-jat-tvo žu dlje vasa prireja shod*, ia katerih napadajo govorniki vhdj ra ii rasi filstva. Ko p* ji bil pred kratkim nrnor,ea bulgarski pisatelj Aleko Kon-statirov, obdolžili so dijaki vlado, da ga je dala umorili. R*ktor t je bil prisiljen, da jd zaprl vse-uciicče za tri dni in d.jt>čt o je ptiredilo demon sln.tivno žalovanje. „Atentat" na Faureja je bi menda res ls ju U sa U nvk» ga hudorrušneža. Pariški policijski pr«f-kt I.'pn«i dokazuje, da ni bil niti kraj, niti način „-tentata" tak, da bi ga smatrali resnim za ns,pad. „Bomba" ni uspravila prav nikake škode, dasi je h to prav v njeni bližini mnogo Ijodij. So-cijalitti trdijo, da ei je ta „atentat" F ure sam naročil] kar seveda ni verjetno, večina listov pa srmtra „atentat" zi slab dovtip. Berolinska kriza v ministarstvu je postala baj« resnična Radi odklonitve društvene p-cdloge ia Roka mu jo zd.ktila z njene rame, prebit del je v lica, nagnil gla\o in strmel z izbuljenimi očmi v polodgrneno okno. „Kaj ti je? Kam tako gledaš?* Ovila ee ga jo krrg vratu in pritisnila svoja Vtiče, po»no lice na njegovo. „Ali nioi videla tam črne sence?" B„Ničesar ni."" „K k- r bi se zas\e'.ilo d v uja plavih o .'i j in gleJalo v sobo." „,Jaz jih ce vidim.u" Stisnil je gla\o mej piati, ali takoj ee je ci\i - jI in vzravnal. „ l'ojdimo, Ada !" — Zunaj j* bilo temno in hladno. O posrečilo v notranji politiki ono, kar sa ni staremu in slabotnemu knezi H ibeuloha, slasti p« reorganizacija in pomnožitev m >ru iric«, za katero se cesar toli poteza. Za občno vojno dolžnost v Belgiji, izrekel se je z vso odločnostjo krslj L > piki II. veliki de« putaciji generalov, katero je vodil najuplivnejši bel K i -ki general Brialmont. Kralj 83 je postavil s tem proti vladajoči klerikalni veČini, ki ]e naiprotaa i b ' u; vojni dolžnosti radi tega, ker bi morali potem tadi semeniččniki in k eriki Blužiti. Mogočnost in upliv škofov j • v Bilgiji tolik, da se brinijo odpraviti anatronizeaa, ki je v pesmih B 'ropi in v veliko nevarnost lastnega kral|*«itva Vsti-aju vojne mej N-mč jo in Fr mcijjo, bi bila Bflgija h o 'o povsem nezmožna ubraniti se inyszije tujih vojsk So cijalhti in progresisti se potezajo že dolgo za občno vojno dolžnost, v černar j o v prvi fTlti šola, in aie r prava narodova šola. Ta je torej tisto zrnje, ki rodi šibko drevesce, iz katerega potem poganjajo mLdike, in vsled česar postaae iz neznatnega 8j mena mrgočno in n« premagljivo deblo. Stara in d liro vkor^ninjena drevesa je m >ž io le is težka ugonobiti. Rivno tako drevo so pojedini narodi, ka terim so n»jveč pnpomog'e sole dj njihovega do sedanjega povdpetja. Seveda mora pa«li zrnje pred vbem na ridivitna tla, da more ugodno vspevati, drugače je ves trul zamin. Tudi šele morejo narodom le tedaj komtiti, ako se v njih poučujejo otroci v njihorem batnem, t. j. v materinem jeziku. Kaj pomaga ctroku naut, katerega uiti prav ne ratucne? —Slovenci imamo nekaj šol, ki blagodejno uplivajo na razvoj slovenskega naroda, pojebno na Kranjskem, de'cma na južue.m Štajerskem in na GeriAkem. Tu povsod ima slovenska mlad na priliko, prejemati vse prve raoke v svojem pravem do-mbosm jeziku. Popolno.na drtgič« pa je z Ijudik:mi šolami pri nas na Korcsk'im, kjer moramo svoj* redce otroke pošiljati v šole h čisto drugim cčnim jtzkem kiikor pa ga govore" doma. Kot jedino šolo, katero lua jo dovoljeao in vzdržano od «le-ž«le. in se na nji poučuje na podlagi materinega jazika, bi smeli imenovati šentjakobsko. Prt dno bdio pa to slovensko šolo dos-gli, trajalo ni nič več kukor celih 13 let krjti n-A, narodni sovražniki nam ne priviščijo teh udebnostij, da bi 89 kcroAki S'ovenci mogli učiti v svojih šolah najpotrebnejših naukov. Istini je dalje, da je pri n s tudi nekaj urakvističnih šol, in te so pi v čisto slcvetsaib krajib, koder zaman iđčsš rojenega Nemca. Kaj je potem posled ca pohajanja tehutra-ktf».tčcih šol, more vsak razsoden ćlovek sam uvi deti. Povoljna ni. S'ovenski otroci si pač zapomnjo par ovinek h besed, katere potem ložje mesijo v govorici mej slovenske. In tako je prišlo ža do tega, da ho se sloveuski otroci s'coro popolnoma odvadili evojemu mater nemu jeziku in veduo rajše uporabljajo tuji jim jezik. Ko pa odratt jo, nočsjo ni!-esar več slišati o svojec rodu; le v največji sili se poslužujejo materino govorice, katero pa tako „tolčejo", da se jih jedva razume. Čestokrat pa po stanejo iz otrok pravih nekdanjih slovenskih imteia in oteto; najbolj strupeni sovražniki onemu, kar so najpoprej znali izgovarjati. Torej od teh šol, ki jih imamo s .-daj na Koroškem, nima slovenski žive'j prav nobenega dobička, pač pa so mu premnogo-krat v jako občutno izgubo in škodo, torej ravno narobe. Kako potrebne da bo ljudske šol« na podlagi materinega, t. j. slovi nik« ga ježka pri na i na Ko-reškem, bilobiodve^ ponavljati, kor se je žs toliko hto in stokrat razmotrivala ta it.'ar na različnih mestih. Prav krepko so Be v zadnjem zasedanji kore žkfga deželnega zbora prtrgovali slovenski deželni pcBlsnci, posebno naša neumorno delavna gg. Gregor E-aspieler in France G.afonaa?r, ki sta kar najodločneje zahtevala dol na podlagi materinegi jeaika. Tudi v državnem zbora so se že slovenski zastopniki hudo pritoževali gledo ljudskega šolstva na Koro Škem. Bog ve* kakšnih uspehov niso bili dosagli, ker so govorili vodno g'ubini ušesom, ki nimajo posluha za naše krivca. V vzgled nam bodi borna celjska dvojezična gimnazija, ki je provzročila do neba doneč krik in viki V očigled vse tem krivifiaioa razmeram, pa mah si iveoski n«rid št ni obuptl, ko ga je njegov sovražnik vedao tU i in mu ni privoščil radi t*h p čl h, a vendar jedaakoprsvu b pravic. On dobro »š, da boda le stružen mugel nazaj pabn ti te nadležne ki tla - m nega in mu ne puste' v«t*ti in spiuh ne živeti [J.rai .v I si je po vzgleda svoj h n»sproto k >« šolsko družbo sv. Cirila i n M • f 1 i katere n«a-men je, morati in v«državan slovensce Aola ob mejab, kjer jih nam prifit u n f^ktorii >i >č -io oa noben način dati. Vsiko leto se tako reši več sto otrok, katere h ekoro ugrabil nemški ali nU- »olit da bi jih p t-m mogel prištevati k r") n Ta ao ristna dražba ima ps tadi »«'«1 trg* doiaj stroškov, ki od leta do leta uaraAčaio. N t Koroftkem ji b Io dosedaj mogoče samo j> dUgi Otroci se jako pridno in s veseljem u< ko vendar vse v njiho vem materinem jeziku sliAijo razlagati, dočim so v drugih šolah le nekako prisiljem, to je, ker niti prav ne morejo ameti vsega, kar se jim pr povadaie. Tako bi mor- le biti uravnane v«e oieale Ijud ka šole po Koroškem, kjer prebivajo Slovenci. (' iio.no dob h ljudskih Aol v tem zrmsla, potem se tudi ni bati koroškim Slovencem /a svoj ohitanek. Z »radi tega naj bi slovenski eibčinski zastopi, slovenuki kta ni šolski s«eti in h, I ti vsi delali na to, da si priborimo kolikor največ takih šol, kajt le take šole bodo obrodile sad in bodo vredni v>lik«nskih bremen, katera ima nbogi slovenski kolu' nalo žena zanje. Povsod in vedao jaj odločno zahtevajo slovenskih šol. t. j. t: kili, v kater.h se bjde otžia ml. d na poučevala v mvj >ua materinem j* z kn. L« na ta način Be bodo slednjič tudi jedenkrat odprl« našim na^prutnikom oči, s loznavši, da nam morajo dati tega, kar nam gre, to je naših pravre Ntši gg deželni ia državni poslanci naj porabijo vsako priliko in zastavijo moško beBedo na pristojnih mestih, da priboie ubogemu in drcgale v valovih nemškega preplavlienja se potapljajočema slovenskemu življa na Korosken, prepotrebnih liudskih šol i a podlagi materinega j1* ki. Pri tem pa Slovenci ne Rin no nikoli zaiiti važne šolske dražba s \ C rila ia Metoda, kajti uj-ia uspeh je krasna ve 1 kovska narodna šola. D rujmo in pol.žimo ob vsakojakih slučajih male zneske na žrtven k domovine, ker tu gre za dobro in sveto stvar! Ne držimo rok križem in na delo torej I Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. junija. — (Procesija sv. Rešnjega Telesa) vrlila se je včeraj pri najlepšem vremenu po naznanjenem vzporeda ob obilni ndeležbi oflcijelnih krogov, di-jaštva in ljudstva. — (Pametna beseda) Politične dogodbe v zadnjih mesecih bo spravilo na dnevni red avto« nomije dežel, kateri princip je združil slovanske Htranke z nemškimi konservativci v parlamentarno vei' no in postal vsled tega predmet občnemu razpravljanju. Tadi v nas Slovencih se kaže za to vpradanja veliko zanimanja in unela se je o njej časnikarska diskusija, prav kakor da je deželna avtonomija /.■> pred vratmi, kar pa po naši sodbi ša dolgo ni. Mej drugimi listi se je oglasila s svojim projektom tadi „Su Iste irisehe Post", katero zavrača „S!ov. G ;apodar" takole: „Todi nSudsleirisch Post" je že svetovala, kako bi si naj pobijali, da bi nam bilo prav prijetno. Pravi, naj delamo na to, da se združijo Štajanka, Koroška, Kranjska in Primorsko v jedno celoto z jedno upravo, z jednim deželnim zborom. V tej celoti bi Slovenci imeli malo večino, če bi vlada volilni red izpremenila, če bi nam kr-ššanski Nemci zveBto pomagali, in če in če. — II /,iin s takimi „nasveti", ne delajte zgage in ne motite Ijndij ! Ali Se nimamo dosti prepira za narodne pravic«? Ali bi ee v tej novo skovani deželi za nas Slovence kaj izpremenilo ? Pa še nekaj. Do-p'sovalec baš omenjenega časnika razpostavlja jlprav po otročje po novi dežoli, ki jo imenuje Karanta-nijo, razne urad«, šole, društva in dr., da se nam celo „Marburger Zsitung" po vsej pravici posmehuje. Ali bo nas vlada, ki nai itak tako rada prezira, jemala v pošte v, ako bb b takimi otročarijami sami pred vsem svetom smešimo? Kadar preudar-jamo, bodimo pametni, resni in previdni; kadar pa gre za dosego storjenega h k le pa, zraven še energični in vztrajni!" — To je pametna beseda, kateri popolnoma pritrjamo. Vprašanje, kaj bi bilo bolje, nacijonalna ali teritorijalna avtonomija, še ni rešeno, in dobro je, če se o njem razpravlja in če ee bistrijo pojmi, toda konfuznosti v teh resnih časih pač niso na mssta. — (Agitacija karata Kob 1 a rja.) Prijatelj našega lista nam pifie: Karat Koblar je prišel večkrat v neko tukajšnjo gostilno ter gostilničarko na- govarjal, naj poeti »Slov. Narod", češ, da ni prav ia nič. Dolgo časa se je tradil zaman, napcs'ed pa ja le dosegel svoj namen, ker je »Slov. List" sam prinesel in rekel „mamici", da je aSlov List" kakor sveto pismo. „M«mica" so verjeli, pa tadi že sekaj gostov izgubili. — Tako nad dopisnik. Mi seveda ne moremo prevzeti odgovornosti za to poročilo, pač pa prosimo gosp. dopisnika natančneje h podatkov; morda se bo dalo kaj ukreniti, da kurata Koblarja m ne veselje za take agitacije. — (Velika narodna slavnost v Ljubljani ) Razven že omenjeno dnštev, prijavila so za dan 27. t. m. se naslednja društva stojo udeležbi, in sicer: Bralno društvo v Dola pri Ljubljani, Pevsko društvo ,Kolo" v Trstu, SlovenRko bralno društvo v Kranju z zastavo, Č talnica Viška in Glinška, Celjsko pevsko društvo, Slovensko pevsko in bralno društvo „Trglav" v Radovljici. Do zdaj se je torej pnjavilv 37 društev, v zadnjem izkazu se je urinda pomota; n;m>*fo .Društvo tiskarjev na Kranjskem" mora biti »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranj skem", ker je pevsko društvo .Ljubljana" le z zadnjim društvom v IVI al, ne pa s prvim. — Ker mora pevsko društvo „Ljubl;ana- v zoaislu § 3. zakona o h1im1.Ii predložiti c. kr. deželni vladi za Kranjsko izkaz o v.s h onih društvih katera se udeleže slavnosti, prosi se vsa društva da prijavijo svojo udeležho vsaj do 24 t. m. dooolu dne. Ako katero društvo po pomoti ni dobilo vabila, pcosi odbor, naj i« rrklatnnje. — („1 Splošno koles društvo" v Ljub j »ni) piiredi dne 22. t m ob 8 uri zvečer nbčti zbor v društveni droiani, ua Dunajski cpsti v F.oV iirbovi h i -1 VI u Ino se vabi vse člane k obilni ndelažbi. Dnevni r*id bode: 1. Pozdrav predsednikov, 2. poročilo t»jn kovo, 3. poročilo bli g-in\kovt>, 4 predlog radi dirk, 5. volitev odbora, C. razn;. nasveti. — (V premislek) Piše se nem: Ljubljanica je relativno morna voda s prav mafim padcem. — Sedaj pa je nekako mrtva. — B se je li »e dalo oživiti, ter rrr>menade ob njej prijetueje narediti s tem, da se k oitalira ljubljanskim športnim klubom pridruži še; „Klub vesla če v", ki bi iw.el na Ljubljanici svoje torišče? — Ta klub bi drngim ne škodoval, saj je. kar se higiemčne strani t •■'<•, le popolnitev bciklisfifcnega športa ter bi v nekojih slučajih celo odlične dejanske koristi biti zam g-d. Naj se loti dela, kdor ep^s' bnont v sebi čuti ] — (Glas iz ob inBtva ) Piše se n*m : Tudi tisti, kateri je nasprotnik r-.nnm oviram, ki se 'I -lajo biciklistom, mora želeti, da irsa vsak kolesar svojo od da eč vidno številko Nekateri kolenarji so Be navad li, voi'»tJ po trotoarjih, a skoro vsak dan se primeri, da kak biciklist koga podere, potem jo pa odknri. Naj mestni magistrat, oziroma obč. svet že dožene in uredi to stvar. — (C in kr. vojaško kopališč a) se o'vori 18. junija ter je odprto vso sezono od G zjutraj do 8 zv* čer. O) delavnikih cd polu 10 do polu 12 dopoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 8 do pola 11. dopoldne je kopališče odprto le zu dame. Vstopnice in abon*ntne karte dobe se pri bkgaj niči v kopališču. Dijaki plačajo kakor vojaki. Vstopnica velja 14 kr. — (Potujoč čarovnik ) V gostilni F.anca Dimast j* po uomaoe „ori FrjaRčku* na Jsžici je sedel včeraj roUd rndeč človek, ksteri no j« babal, da zna ,7 šprabu', in navzrčnikom kazal razna Bskamctereke „kunšte", zatrju e jiss, da z^a tudi coprat'. Dokazal je to svojo čarcvtifiko moč ni prav tiriginalen način. Povabil je nekega poštiniga moža, aaj sede k njemu, in mu iz žepa ukradel erebrno, s Črkama J. N. zaznamovano uro s srebrno veriž co vred, ter jo potem odknril — kdo ve kam. Slepar postopa gotovo tuli drugod na ta način, zato opozarja r-o nani občinstvo in orožnike. — (Velika nesreča) pripetila se je včeraj, t. j- 17 t. m. v ViŽm»rjib pri streljanju s topiči. lazi. t>l b* je topič, tehtajoč 44 kg na drobne kose I'/.ko od 1—3 kg. Nevednež nasul je v topič brez dimnega smodnika in ga zatolkel z op*ko in kamni. Navzečth je bilo pri streljanju več fantov, izm j ka terih jo tri zadel rszleteči se topič. Najhujše ranjen js posestnika sin Valentin Sever, na trebuhu. Sever je precej padel, da so ga morali prenesti v bLžojo hišo; težko da bode okreval. Drugi ranjene.? je posist niče sin Tomaž Štrukelj, ranjen je na nogi, trti je posestnika sin Karol Bonča, ranjen tudi na nogi. Mu gico pa bo ee narazen leteči kosci oplazili mimo Života. Vse tri ranjence prepeljali so v ljubljansko bolnico. — (Dramatično društvo v Idriji) priredi v ponedeljek dne 21. t. m. dramatično pred-jtavo. 1- (Telegram", vesela igra v jednom dejanji. *• „Sam ne ve kaj h o Č e", gluma v jednem iu */a dejanja. č»sti dohodek namenjen je revni šolski mladini v Idriji. — (Iz Litije) se nam piše : Lnni pogerela je t>a »Ustji* pri Šmsrtnem strešina neke hiše; o tem pisal je „nekdo* popolnoma neresnično, ter smo na to poslali popravek z željo, da bi si dotični dopisnik venđer prisvojil nekaj resnicoljubnosti. Kakor 'idiran se ri poboljšal. Politična strast navdaja ga * oeebnim sovraštvom. On je kakor pritlikavec v ^ganskem pregovoru, kateri misli, da je velik, ako da'eč plune. Tako je s'cril zopet v poročila ,Iz Šmartna pri Litiji" v štev. 131 letošnjega lets. — Dne 8. t. m. napravil j* oddelek ,g »silnega društva" ia Hrastnika izlet v Ivtijo, oziroma Šmartno. Hudo nam je bilo, ko smo čuli nemško poveljstvo ii ust načelnika hrastniških gasilcev, kateri so vsi Slovenci in prav čudne ro se glasilo ta nemške poveljne besede v narodni Litiji in v narodnem Šnartnu. Vse to osupnilo je tudi litijske in šmartinske gasilce, ki so, pridruživši se brastniškim, slušali tej komandi. No tega poveljstva te veda ni bilo mo' go — na kolodvoru, pred gostilno in pred cerkvijo. D ivolj pa je bilo tega našim gasilcem, ter so ogorčeni očitali svojim drugom iz Hrastu ka, da imajo nemško poveljstvo in nj h načelnik (rodom bajn Bi-varec) se je prav kislo držal. Slovenski gasilci iz Hrastnika so odgovarjali, da j :n je to hudo, a da nimajo ljudij, ki bi jih v (em povzdignili, nasorotno pa imajo nemško sredstvo in nemčnrske podpornike — sploh stanje, kakor v obče naši pokrajinski brstje. Vt s pa, katerega so tu dobili hrastnoški gasilci, jim bede pač ostal v spomina. Čali so le slovenske napitnice, slovenske p-h m in vidili le krasne naše trobojnice. Sicer 80 tudi izletniki le slovensko govorili in napi/ali, razna načelnika ba-varca, ki je bi jako ponižeu. Nemško povelistvo pa je zlasti načelnika litijskega in šmartmskegi gasilnega dru vesta od kod prihajajo te opazke in da so le posledica one mogle jeze. — (Iz Rake) se n ina po-o^a: Dinrs, 16 t. m se je c dpi t brzojavni u*ad na R a k i Za t> po t r«-• n » napravo se je posebno trudil g pl. Lenk h — („Narodni dom" v Celji) Na pritožbo v našem listu, da se je nekomu v g.stilni v celj -k*m „Narodnem domu" vročil jedino Je nemški jrddni oeuik, nam je p< ••'slo upraviteljntvo gostilne pojas ailo, v katerem pravi, da se nahaja v tej gostilni vsak dat po več slovanskih in samo jeden nemški tak cenik, zadnji pa da jo potreben, ker z«haja v to gostilno tudi več uemškh, slovenščine popolnoma neveščih rodbin. — (Koroške novice) Is C-lovca ee nato piše z dne 14 junija: Gospod Avguštin Križaj duhovnik krške šk fije, je imenovan v-jn na k j> i nem II. vrste v rezervi. — V ponedeljek, doe 13. junija zjutraj, se je ustrelil tukajšnji 8 5 letni h.Sni po -estoik C * h arija Drascb. Kot uzrok samo-m ru se nsvaja neozdravljiva bolezen. — N^mšSto in avstrijsko planinsko društ'0 bode imolo svoj le tošnji glavni občni zbor v Celovcu dne 5,6 in 7. avgusta. Posebni od"ior se že sedaj pripravi a, da se bodo vsi nr-mški „M heljni" doetojio zabavali v našem mentu. — Koronu „Bauerbund" je zbo roval pretočeno nedeljo v Sokovem. kakor ste že poročali. To zborovanji je bilo dobro obiskano. Poročala sta posl E sele in dr. Lemiš o njihovem »delovanju" o državnem zboru, kako sta namreč po m 'ab razbijala, po si. Kiršner pa jo podal ,jf»ko dobro* sliko v delovanju v deželnem zboru koroške u. Sliod je sklenil jedno precej „hud.>* resolooajo proti jezikovnim nsredbam, ki so n >j i neutolažljivo za smebovanje vsega avstrijskega nemštva, in drugo na;xorjeno proti Eoenbochoveoi, šolskem predlogu Zadnji je govoril L'pušič, in se je na to baje tudi izreklo priznanje Bbauarnbnndovskimu posl«nc*m na njih .uspešnem" d »tavanja. — Dne 11 t. m. se je vršila pri tukajšnjem za mesto delegiranem okrajnem sidišču obravnava proti vetrinj-skemu župniku dr. Amšlu zaradi žaljenja Časti. T žit lj je bi znani Klein, ki se je čutil žaljenega izza posledojih državnozborskih volitev. Župnika dr. Amš'a je zagovarjal ljubljanski odvetnik g. dr Ivan Tavčar, Kieina pa prijatelj sliven-skih kmetov, ki ss tudi v gotovih krogib imenuje kot urednik .bauernbundovskega Kmetskega lista" al. dr. Abuja. l)inašn;e „F.ei Stimmen' se močno jeze, ker je g. dr. Tavčar pri obravnavi govoril tudi slovenski, in pravijo, da se on jako moti, če misli, da je nnemški" Celovec večjezično mesto. Župnik dr. A i.nl je bil obsojen na 150 gld. globs, oziroma 12 dnij zbora. Njegov zagovornik, g. dr I ran Tavčar je m■■•■ili vložil pritožbo zoper to obsodbo — Kip sv. Daha na sv. Duba trgu je popolnoma prenovljen in je bil minulo nedeljo slovesno blagoslovljen. — (Imenovanja.) Poštnimi cficijali so ime n ova ni gg. J e Filič za Ljubljano, I?anGordo), Emil Stupac in Josip Hvala za Trst. — (Šandor Gjalski,) (L-uba Babe), tudi mej Slovenci veJepriljnbljeni, duhovit' hrvatski pisatelj, padel je na ttekem izleta s svojo soprogo in nekaterimi prijatelji tako nesrečno s kolesa, da je ležal več ur v nezavesti. Bati se je, da si je pretresel možgani. * (Župnik Kneipp) jeden najpopularnejših mož naše dobe, izumitelj znanega načina zdravljenja z vodo, rojen I. 1821 v St^faneriedu pri Otten-beuru, je včeraj z;utraj umrl v Wori^hrfonu, kjer je dolgo let duše pasel in ljudi zdravil. Wo:i8hofm časopisom: Pre I 14 dnevi bo vidtdi ljudje v bi zajem gosdu mož', ki je bil gologlav, bos ter v sami srajci in v 8 oi-njih hlačah Ko so moža klicali, izbežal je v gosi nazaj. 13 t. m. pa je naš il neki d •'• u moža mrt vega. Truplo je bilo b-ez vsake rane in komisija je dognala, da bh je mrtvec končal 8 — stnda njnm. Samomorilec je n«7.nan, a bržčas delavec * (Nesrečen kralj) je menda kralj siamuk'. Ima na n. ni znano. O i vneb 800 žen sta le 2 kratici in cel) ob.i njega pol« seatr', t j. hčerki istega » č ta in raz'i3mh m+r*rm Književnost. — Naša monarhija Avstrij-ike krono vino za časa 50l«tnegi jubileja Nj. ces. iu kr. apost. vol. E rana Josipa I. Udaja J. Lavrenčič. II zv. Zalaga: Jurij Sselinski, ces. kr. vseučiliška knjigarna. — Bosna in Hercegovina, ti dve lopi slovanski dnželici se nam predočujuta v besedi in sliki. I)/a-najst velikih in kraHnih nlik, katere je dalo izvršiti skupno elrž iio. ministerstvo, ima zvezek. Na rwla vsem je slikovito nvj mogočnimi gorami Kžiče Sarajevo z neštaviluitni vitkimi minareti. Daljo pi se vrste krasno m1g03trat.no poslopj«, velikanska deželna bolnica na Kosovom polju z lepim pokrajinskim ozadjem, nekdanja bosonska kralieva r^zi-dene;a, mestece Jajce, pod t*m m-gočni slap P i/e; mineralna kopelj Uidž^, Mostar, Počit.dj, KoJijioa, Ilidže, Butnair, izvirek Hune, kmetski dvor in 4 đražestne vedute iz pokrajine Nirentine. Iz teh slik s|iozna človek, kako krasna in zanimiva je „ Mova Avstrija" s svojimi ulikovitimi bolmi, na skahli zidanimi mestec*, z mogočnimi slapovi, prostranimi planjavami in s svojim zdravim slovanskim naro lnm. Tekst je kratko in precizno oskrbel ravnatelj deiel. muzeja v Sarajevu, dvorni svetnik pl Iliirm inn. — Iz nova priporočamo to monumentalno delo, ki bo v kras vsaki knjižnici. Naroča se v vsaki vo'ji knjigarni. Brzojavke. Gorica 18. junija. Minolo noč je tod divjala silna burja, kateri je sledila velikanska ploha. Skoda po vrt ih in polj-h je jako velika. Dunaj 18. junija. V današnji Številki graške „Togespošte" je izšel članek „Xur L i^e", kateri je spisal, kakor se splošno sod , f^rof S t il r g h, in s;cer dogovorno z vladnimi krogi in s klubom liberalnih veleposestnikov. V tem čhu>ku se nemški liberalni veleposestniki ponujajo za posredovalce mej Nemci in Cehi. V krog'h tukajšnjih avtonomističnih politik »v se po brzojavnih izvod.h iz tega članka B plodno sodi, da je to poskiH, ut hot.ipiti v. lepo-sestnike v parUmeatamo večino. Dunaj 18. junija. Najvišje sod:.se je danes razveljavilo sodbo, s katero je bil dvorni svetnik v naurnein ministerstvu, znani skladatelj dr. Zeller, radi krive prisege obsojen na jedno leto težke ječe. Atene 18. junija. Minister unanjh del Skuludts je zastopnikom velesil sporc'il, da ima zavlačevanje pogajanj radi miru jako škodljive posledice za Grško in prosil, naj velesile stvar vender že doženo. London 18 junija. Oranijska republika je sklenila federativno zvezo z južnoafriško republiko. S tem je popolnoma premen jen ves položaj v južni Afriki. Stvar obuja v angleških političnih krogih velikansko senzacijo. Narodno-gospodarske stvari. — Državne železnice I. Dostavek k tarifom in k njihovim eloločbam, ki so v veljavi od l. prosenca t. 1. za prevoz ljudij in prtljage na državnih progah lokalnih železnic (izven onih v Galiciji in v Bukovini), katerih se pasovni tarif c. kr. drž železnic od 1. avg 1896 ne tiče. Od dno 1. julija t. I. nadalje, oziroma po otvoritvi d-dne prosjo mej Modranora in Dobrišem lokalno železnice MJf.u- Čerčan uveljavi se zgoraj omenjeni dostavek, ki obsega ki!ometer8ko kazalo delnih prog Modfan-L)o briš lokalne Železnice Mcdfan - Čerčan, kakor tnd» dostavke in izpremembe glavnega tarifa. Iz iiracliictf«! lista. AuUnp lovu. I>:ic 34, junija oh 9, uri dopolnilne oddajal Be bode pri okr. -ila\ arsrv u v Črnomlju lov občin ButOTSJ, Ornrh, Etadenet, Tsntognra in THbues v zakup potom javne dražbe, in sicer za i etletnn dobo od dne 1. julija 1891 do due .'Jo. junija 1903, Zakapaj pogoji bo oadi na vpogled. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem .'106-2 m. a 3 >—k _Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempo-! ralurs j Vetrovi v C| Nebo Mokrina v mm. v 24 nndi 16. 17. t 9, zvečer 7. RJntraj 2. popol. 7:J3-7 788*0 781'8 198 i*; 4 86*6 si. jvzh. al. jvzh. sr. jng jasno jasno del. obl. 0 0 ■ 18. ■ 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 780*8 780*0 785*7 17 0 9 7 140 sr. jzah. si. ssvzhod sr. ssvzhoil oblačno oblačno oblačno 210 Srednja temperatura srede in četrtka 225* in 19'7n, p;a 4*0* in 1-7U nad normalom. V četrtek od 4.—f>. ure po-poludne m vilit.i. takisto od 9. ure zvečer naprej nevihta; ob polunoči vihar, tako močan, da so ljudje vstajali, na gradu je zlomil vetern co. Isa, borza 1897. dne 18 junija tiknpni dr?avm doig v notah . . Skupni delavni dolg v urei.ru Avstrijska Blata renta .... avntrijfka kroniika rei.ra -iVa • . Ogvraka alata n.-nta 4»/,.......123 G^uraka kronska runta 4 0 avutro-ogfi:iVfc hančvo dr in iva Kreditni deli ice .... London vist«...........liy No.naki dri. Ijfuihovci ta 100 mark . , |0 maik.......t . . . *> frankov.......... i' vi'j ; 1 - bankovci....... U kr. 'jekitu ... . . Dne Ki. junija 18!>7 i' o državne 3i«-čhe 1/ I. 18.r>* po 850 gld Državne srečke iz I. I.'<64 po 100 gld.. , D- lava reg. ireokfl o°/0 po 100 gld. Zornlj. olč. Livatr. l",°'a zlati zaat. listi K-fiditue srečke po 100 gld..... L1n.bljar.3ke sročka......... B dolfove srečke po 30 p;ld..... tV:cije anglo-avstr. bank« po 800 gld. . Papirnati rnbal] 109 gld. 18 kr 102 25 ti a 95 too 1 1-0 123 *> 05 t 99 » 93 t i KI ■ — 870 98 119 t BO 58 .4 67», !1 » 18 69 -.5 66 r> • 65 165 gld 25 ki 16< > • — ■ 128 n — _ ««9 o 80 198 t 60 22 1 96 s 96 D 25 ■ ttiO 0 — v 422 _ — 1 26*/, C11. .1 n>krj užaljena naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znatnem tužno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega sinčka Edvarda učenca 4. razreda U. mestne fiole ki je v starosti 10 let, po kratki in mnčni bolesni, dunea ilinr 17. junija oh 1. uri zjutraj pro-ininol Sj revod dražega rancega hode v petek dne 18, junija oh »;. nri popoludne ia deželne bolnice. Prosi se tihega sočutja! V Ljubljani, dni 17. jnnija 1897. Avgust in Adela Skaberne, Posebni mrtvaški Isti se ne i/.dajo. Usnjarijo ^81— 3j z vso potrebno opravo, stanovanjem in vrtom v prijaznem mestu na Kranjskem, blizu želeeu.Ske v najem odda. — .Slov. Naroda". pi staje, se radi bolezni takoj Ky ? pove iz prijaznosti upravnistvo i Prelata Sebastijana Kneipp-a brofirano vezano VikIiio adravljenje (nemško) . . gld. 1*68 gld. 1*86 Donmftl sdravntk slovensko) —60 —80 Tuko nioiHte živeli (nemško) . „ W6 " I B6 Moj« oporoka nemftkoj .... 168 2*04 Kodlell u moji oporolii (nem.) . 1*08 - 2 01 Mvelovalec »«* adrave In bolue nemško).......... —•— 9 l<— Ravnauje z « <--..:. i v v.druvili iu Ooinili ilin h nemško; . n —•— n —90 Teen« retliluas Nrcd»iia [nem.) „ —■— „ —'6J se dobiva pri (905 — 1) J. Gioiitini-ju, knjigaiju v Ljubljani. Tekom 50 let od prvih avtoritet kot najboljša fefff' "Mlini v<»«l*t 'VM priznani 2£ Anatherin katerega izdeluje dvorni zobozdravnik (487) dr. J. G. Popp na Dunaju. (26) V steklenicah po gld. 1-40, gld. 1* in gld. —*50 v vceh lekarnah, dregnenjah in pirfumorijah. Spretni stavbeni risar ki zna slovenski in nemški, se tnko| * ■prejme v Ntuluo si;, /t.o (891—g) Več se izve pri Fer(llnnn4lUOlI iS 1.1 «-.»»«».« (juž. kol.). Prog-a 6oz Trbli. HR-U 0 Ob 13 nrl A mlu. pu moti oiubul vlak ▼ TrblA, Ualj\k, l..a. veo. •Vari«tiiirffo«l.o, '.Inbiio; će« Sđlj:t>i»l r Ann»«n. 'pi'M. Omnn.l»ii, Šr.'n'i iii.l Ijcnil-Onatpin, /cll oh juzerti, Iuoinont, l:■■■ ■. Curih, < ;..... » ., Vari«, c«» Klem-KeiHlinf t Stoyr, l.tno, na PlUMj rt* \mit*lh» — Ob 7 ur: 6 min. »jutraj osobni Tlak t Trbli, Poiitabel, H.iljak, OklovM, Vina*MM-'««ta, l.inlino, DonaJ] ,-o« Snl»thal * So!ulmi vl«k v l.i'.ro-llled, (le ob nedeljah In praznikih.) — Ob 7. uri 46 min. ivuiut oaiibni vlak t I emn-liloii. P.ojia v Novo mesto ln v KoAevJe. Ob 6, uri lh ralu. ajutraj uioaaol vlak. — Oi> 13. url 66 min popoludne madunl vlak. — Ob S. url Ml mm avoćer metani vlak. t - f' v I.;«-.'■ i, i'.'i4» jnž. kol.). Prog-a lz Trbiža. Ob 6 ari '.'J > nu ajutraj otobm vin a Dunaja vla Arr.stotten, Holuuirrada, 1'nna, Stoyra, Oniumlotia, Iacbla, Ao«.fi>a, 1'jiiza, (ionnvo, Curiba , BWg*nOA| IiuhiiohUi , /clla ob Jezeru , l.juhna ('ulovu«, tU Uakn, ]■ -iiu..i'.i,.n>nti) — Ob 7. uri 65 mm. zjutruj oaobul vlak iz I......... I' ■ i i — Ob H. uri 10 mlu. dopolu.n o •i..hni vlak a Dunaja «m A i Karlovih varov, D. Marijinih var v, Plsnja, Tludojovlu, BoltMgfsds, Llnoa, BlajM, Pariza, Ontmva, ('uriha, H< n (eno», luotnuata, /ollanl> jasoru, l..v ' i ; . .'.-i ■», l.ju'.iia, Oelovua, Lh ca, Por.tabln> — Oh 4. uri o? mm poooludnu osobni vlak a Dunaja, l.julo a, dolztl.ala, Beljaka, Oolovoa, !• r.,...- i .i".',-, Pnutabla. — Ob V. url ti m>. . avecor oaobtti vlak a Dunaj* vla Amalottuii in I.jnbiiO. Ia i-lpali-na, Pra^e, Krai.covili varov K-ilovil, varov, lleba, Marijinih vaiov, 1"» ij*, BniteJoHo, I.inoa, Ht.'vra, SulnoKrada, lli.|)aita OolOTOaS, Ponlshla —Ob 10. uri 3> minut zvoi-nr otoliui vlak ir Leaco-Dleda (le uli neili'lja'i in praznikih ) Proga lz Novega montit ln lz Kočevja. Ob d. url Itf mi'., auilraj nniml vlitk. Ob 3. url 33 min. po-poludue mešani vlak. — Ob H. url 46 mlu. aveuor ui^Aaul vlak. >4lliorili4k .1 vodstvom Bertholda Furst-a in Koller-VValden-a. Velik vspehT Velik vspshT Senzacijonelno privlaine Številko 1 Pavla in Josip. Dunajski Šaljivi In pevski duo lz Danzer-Jevega Orfoja na Dunaja. '/.n / iiiiiiifi. 4*'I ii nov: 4 » v v, ii \ a r n «11 ii i pevski humorist, imenovan kralj czardafiki, il etablissementa Somossy v Uudimpeftti HQ;i\ Iti ^Valileii isvirna dunajuka »ubretka iz Dansar-Jevega Oift-ja na na Dunaja. l4ollrr pevski in snaosiski komik iz Dsnser-jevsgs O r tej a lia Dunaju. Kapelnik: Uertltold KiirNt gledališki igralse. jfllel Estrelln su'T. tka in 1 y. I?>. 12. 1. 7. C. in kr. intendancija 3. voja v Gradci. %«Aieaa đosfo/nasti gojitev kože! NG°spe i^gospioe! ***** Doer/ng.ovo m//o » sovo od dobrega najboljše "« ^Jltov,^, POV8°d Se d^'va po a0 kr. V Ljubljani prodajajo na debelo: AvguBt Auer, Anton Krisper in Vaao Petričić. Glavno zastopstvo: A. Motsch & Co., Dunaj, I, Lugeck 3. IL (213-4) toX)iC*X)vOv<^ Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Nolli. Lastnimi in tisk „KiicoJne Tiskarne".