SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13,66310 IZOLA^m^ Tudi torkovi pogovori (2. februar) med stavkovnim odborom in vodstvom Holdinga Delamaris niso dali pričakovanih rezultatov. Do danes naj bi namreč vodstvo Holdinga poskrbelo za uresničitev nekaterih zahtev stavkovnega odbora. Predvsem finančnih, saj so bili delavci IRISA lani vsak mesec oškodovani za 20 odstotkov osebnega dohodka v primerjavi z veljavno kolektivno pogodbo. Novo vodstvo (od avgusta je direktor Holdinga Mojmir Suhar, po odhodu Brede Pečan pa ima Iris novega direktorja šele teden dni) je v tem času uspelo navezati stike z ministrstvom za kmetijstvo in finance, vendar zaradi smučarske odsotnosti ministrov niso dosegli ničesar. Podobno kot za razliko v izplačilu plač velja tudi za izplačilo delnic (le te so delavci kupovali za nova delovna mesta), saj so jih v Delamarisu porabili za tekočo proizvodnjo. Stavkovni odbor Irisa je ponudil novemu vodstvu še leden dni časa za uresničitev zahtev, če te ne bodo izpolnjene pa bodo stroji ponovno obstali v sredo 10. februarja. ---------------------- Vlado Ostrouška Bil je lep sončni torek, pred športno trgovino ŠPORT MAM nas je bilo bolj malo, saj dogodka nismo posebej najavljali. Tisti ki so šli mimo pa so z zanimanjem opazovali nekam znano Renaultovo petico. Ko pa so videli nasmejan obraz Ljubana Jaziča, dolgoletnega kuharja v izolskem hotelu Marina, sicer pa očeta dveh osnovnošolk, je bilo vse jasno. Ljuban je namreč tisti srečnež, ki je za nakup v Izoli prejel kot nagrado še pravi pšravcati avtomobil, vreden med brati okrog 900.000 tolarjev. Povedal je, da je pred novim letom v trgovini kupil trenirke za hčerki, potem pa odšel na začasno delo v Bohinj, saj v Marini zdaj ni ravno veliko gostov. Ko je prišel domov je na žrebanje že skoraj pozabil, ko pa je v FEBRUAR / 93 [ Mandraču videl številke nagrajenih kuponov je začel iskati po starih papirjih. K sreči sta hčerki kupone shranili in začeli so preverjati dobitke za 1.000 SIT. Ker jih tam ni bilo so, bolj za šalo kot zares, pogledali še med velike nagrade. Skoraj niso mogli verjeti, kaj jih je doletelo. Avtomobil je tako ostal v Izoli, dobil ga je Izolan, ki avtomobila še nima, povrhu vsega pa nima niti vozniškega izpita. Iz rok Majde Zupan, lastnice trgovine SPORT MALA je prevzel ključe avtomobila, ki sta ga v akciji prispevala MERKATOR TRGOAVTO Koper in REVOZ iz Novega mesta, vendar se ni odpeljal Z njim, saj se ne zna, pa tudi nekaj dni časa si je vzel, da doma odločijo kaj z avtomobilom. Nam pa se je odvalil kamen od srca. Le kako hi uspeli Izolane prepričati, da se dobitnik avtomobila ni javil. V tako socialno ogroženem času namreč ni treba veliko, da se začnejo dvomi, namigovanja ali še kaj hujšega. Zato, hvala Ljuban in srečno ! .... SKUHAL GA JE! V tej številki še: - VES SVET JE MARINA - ITALIJANSKE PENZUE - PRESENEČENJE IZ ŠVICE LEPA VEST Predstavniki občinskega izvršnega sveta so sc v torek (2.2.) pogovarjali s predstavniki Splošne banke Koper o možnostih ugodnejših kreditov /a investicije v drobnem gospodarstvu. Rcbubliški sklad namreč subvencionira polovico bančne obrestne mere za investicijske kredite, če ta obrestna mera ne presega 15 odstotkov. Predstavniki IS so izrazili pripravljenost za subvencioniranje razlike med bančno obrestno mero in 15 odstotnimi obrestmi, seveda, če bo tudi banka bolj razumevajoča do kreditojemalcev. Po poteku dogovorov sodeč, obstajajo možnosti, da bodo končno tudi izolski obrtniki in podjetniki lahko kandidirali za republiška sredstva in ugodnejše kredite nasploh. """i r**” mm naših vsakdanjih 600 pik. V zvezde gleda Ivana Scotto di Minico ilOUOjKOZ evo Ker vam trenutno vlada planet ljubezni, boste sredi zime občutili duh pomladi. Bližajo se vam sproščeni in prijetni dnevi polni 2uVe20.4 novih doživetij. V Bik 21.4-20.5 I Dvojčka 21.5-20.6 Rak 21.6-21.7 Lev * 22.7-23.8 np Devica 24.8-22.9 Pomembne izkušnje iz preteklosti vam bodo izredno koristile pri novo nastalih problemih. Pomagali boste prijatelju. Pričakujete lahko izredno vznemirljiv in nenavaden vikend. V sredo vas pričakujejo delovne spremembe. V četrtek in petek boste še vedno v oblakih. Velik vpliv merkurja vam bo pomagal pri pomembnih odločitvah. Pozabite na vse težave in se posvetite ljubezni. Več se posvetite športu saj morate paziti na vaše zdravstveno stanje. Tehtnica 23.9-22.10 Škorpijon 23.10-22.11 Po napetem obdobju vas pričakujejo mirnajši in varnejši dnevi. V ponedeljek ali torek se odločite za pomemben korak. Sreda in četrtek bosta zelo pomembna dneva, za umetnike in prodajalce. Več se posvečate delu kot ljubezni. V soboto se izognite burnim raspravam z levi in ovni! Naslednji teden boste mirni in odločnejši. Vaša nestrpnost bo delovala kot ™ spobuda, da počnete nekaj novega in nenavadnega. Venera vam Strelec napoveduje srečo v ljubezni. 23.11-21.12 Z Kozorog 22.12-20.1 Ne pustite se vplivati planetom, ki vas vlečejo daleč od dela. Razrešite pomembno zadevo z partnerjem. Samo od opazovanja tujih uspehov ni koristi. Izbolšajete vaš sedanji položaj. Pogovorite se z Vodnar partnerjem. 21.1-192 K Ribi 202-20.3 Kje je kaj, ko NARKO NI MARKO ?! Danes začenjamo rubriko, ki je namenjena vsem nam: tistim, ki se bojimo, tistim, ki so že izvedeli in tistim, ki ne vedo, kako bi izplavali na površje. V njej bosta naši sodelavki, ki sta problem spoznali od zunaj in znotraj, na praktičnih primerih skušali razložiti kašen pojav je pravzaprav NARKOMANIJA. Za začetek bosta seveda povedali nekaj splošno znanih izkušenj, Vi pa ste vabljeni, da jima zastavite vprašanja, ki jim ne veste odgovora: zakaj moja hči tako pogosto bruha, zakaj je sin nenehno nervozen in zaspan ipd. Vemo, da so drugi bolj poklicani od nas, vendar skušamo tudi mi pomagati, kolikor je v naših močeh. Kot bi rekel Giovannoti: Muoviti! Kaj je to HEROIN? HEROIN je mamilo, ki povzroča odvisnost in se uporablja nezakonito. Ta čas je najbolj razširjeno. Uživalci mu pravijo tudi STAF in si ga vbrizgavajo v žilo ali vdihavajo skozi nosnico. Zakaj sploh HEROIN ? V adolescenci mladi iščejo samega sebe tudi izven družinskega kroga. To iskanje lahko postane želja: poskusiti vse, kar življenje nudi! iz radovednosti, mode, nevednosti, bežanja od vsakdanjosti in realnosti, nemoči, jih lahko pot pripelje tudi do uživanja drog. Kako hitro postanemo odvisni od HEROINA? Psihična odvisnost nastopi že po nekajkratnem uživanju in se pokaže kot močna želja po ponovnem konzumiranju droge. Z nadaljevanjem jemanja heroina postane oseba tudi fizično odvisna. Jemanje droge spremlja na začetku pri uživalcu euforija, občutek zadovoljstva in ga kmalu privede do tega, da droga zanj postane nadomestilo za marsikaj. Ta želja, iskanje in hrepenenje po njej, je karakteristika odvisnikovega obnašanja. Kaj je abstinenčna kriza? Uživalec brez heroina je depresiven, nervozen, fizično pa na začetku odvisnosti nima težav. Kasneje pa narkoman občuti pomanjkanje droge tudi kot fizično krizo. To se na njem odraža z zehanjem, nespečnostjo, solzenjem, cedenjem iz nosa, razširjenimi zenicami, bolečinami v kosteh in sklepih, s kurjo poltjo, menjave) občutka mraza in toplote, bruhanjem, v hitrejšem dihanju, povečani temperaturi in pritisku, z močno depresijo in z nepremagljivo željo po ponovnem zaužitju droge. Kriza se zaradi pomanjkanja prične že po nekaj urah po zadnjem zaužitju droge. Traja lahko tudi do 10 dni, vendar občutek slabosti in bolečine v kosteh ter nespečnost ostanejo prisotne še dalj časa. Pri psihičo in fizično odvisnih narkomanih je želja po drogi neustavljiva, da bi prišli do nje, so se pripravljeni poslužiti vsega mogočega. Laži, kriminal, prostitucija, preprodaja, postanejo zanje nekaj vsakdanjega, so le še način, kako zadovoljiti svoji silni potrebi. Zanje v življenju ni več prostora za ljubezen, za starše, otroke, šolo, službo... Postali so sužnji heroina in razen njega za njih ne obstaja nič več. heroin pa sedaj zanje ni več le moda, ni iskanje samega sebe, ni samopotrjevanje; postal je njihov tiran, ki jim bo v prihodnosti namesto obljubljene omame prinesel le še zlo, laži, obup, bolečino, sigurno pa nikoli nikomur ne bo pomagal rešiti nobenih težav. Heroinova narava je za kaj takega vse preveč zahrbtna. S.M. in T.T. Od ponedeljka naprej se vam bodo zdele težave precej lažje. Pričakujete lahko ugodno obdobje. OPOZORIIX) O POŽARNI NEVARNOSTI V NARAVI V večini Slovenije že skoraj dva meseca ni bilo obilnejših padavin. V prvih dneh januarja je v vzhodni in južni Sloveniji snežilo, vendar sc zaradi kasnejšega toplega vremena snežna odeja v nižinah ni obdržala. Nižji predeli Slovenije, razen ponekod na Koroškem, so brez snežne odeje. Zaradi dolgotrajnega suhega vremena, ki sc bo po predvidevanjih meteorologov nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, Republiška uprava za zaščito in reševanje opozarja na veliko nevarnost požarov v naravnem okolju po vsej Sloveniji, še zlsti pa na Krasu, v zgornji Vipavski dolini in v Koprskem primorju. Po ptičarjih so se sedaj oglasili še lastniki psov. V petek 4.1. bo namreč ustanovni sestanek Kinološkega društva Izola. Člani društva so lahko vsi, ne glede na to, če imajo psa ali ne. V roke so nam prišla pravila bodočega kinološkega društva in po obsegu sodeč (12 tipkanih strani) bo novonastajajoče društvo sila resno. VLADA MA Stavkovni odbor Holding DELAMARIS Izolajc dne 27.1.1993 oblikoval naslednje zahteve: 1. Naroči se revizija SDK zaključnega računa za leto 1990 z odgovorom - zahteva takoj. 2. Odgovor direktorja najkasneje do 2.2.993 o izplačilu 20% osebnega dohodka. 3. Sestavljena ekipa ljudi, ki bo izvršila popravke z nastalimi seznami. Ti so s strani: konzervna industrija Markočič Iztok sindikat, Fabjan Anton stavkovni odbor, Gustinčič Vili. Delo se začne takoj. Upoštevali naj bi se sledeči kriteriji: a) socialno ogroženi ljudje b) kvalifikacija in izobrazba za določena delovna mesta c) strokovna ugotovitev dejanskega stanja vodilnih ljudi, kako so sc obnašali v preteklsti d) premestitve delavcev c) ugotovitev delovne uspešnosti, ki je prispevala za to delovno organizacijo v preteklosti f) pravna oseba sindikata bo nudila minimalno pomoč vsako sredo ob 12. uri v rdečem kokotičku 4. Da sc poišče novega tehničnega direktorja za proizvodnjo konzervne industrije. a) da se začne postopek z ugotavljanjem o nastali škodi z vodilnimi delavci v proizvodnji b) v komerciali naj sc zamenja nesposobne posameznike s sposobnimi in odločnimi strokovnjaki Dne 2.2.1993 so potekala nadaljna pogajanja, vendar brez zadovoljivih odgovorov. Strokovni odbor je napovedal stavko za 10.2.1993 ob 7. uri, v kolikor v torek, 9.2.1993 ne bodo podani odgovori na zgomje zahteve. Stavkovni odbor se bo ponovno sestal s poslovodstvom 9.2.1993 ob 8. uri. Na ta sestanek bodo povabljeni še predstavniki občine Izola in poslanci v državnem zboru z območja obale. Poročilo o izidu pogajanj bo podano istega dne ob 12. uri, pred vhodom v tovarno. STAVKOVNI ODBOR Vili Gustinčič VLADARITE Ta teden je vlada namenila največ časa vodi, pa ne tisti s katero bi gasila požar nezadovoljstva ljudi, ampak tisti pravi, pitni. Sprejemali in sprejeli so predlog javnega podjetja Rižanski vodovod o prevzemu kredita Svetovne banke. Gre namreč za začetek graditve vodovodne povezave med obalčnim in kraškim vodovodom. Obala mora seveda zagotoviti potrebna sredstva če hoče, da se bodo dela 1. 3. 1993 začela. Od 2 milionov dolarjev, ki jih mora zagotoviti obala odpade na izolsko občino 400000 USD. Tega denarja na obali na žalost nimamo, zato pride v poštev kredit, katerega rok vračila je 10 let, obrestna mera med 7,50% in 7,75%, zapadlost prve anuitete pa 15.11.1994. Vode nam torej ne bo zmanjkalo, vendar bomo tudi v bodoče pili naj dražjo vodo v državi. Med ostalimim zadevami so se seznanili s poročilom o delu sanitarne iašpekcije obalnih občin v letu 1992, spet je dobilo lastnika nekaj stanovanj. Vladaje tudi dovolila, da je trgovina DOTA lahko tudi sedež podjetja DOTA d.o.o, poslovni prostor Gorkijeva 2 Parfumerija pa se dodeli Kolatahi Suzani. Slovenski Oblikovalci prostora o izolski marini Velika marina v osrčju mesta (Izola) ni primerna, ker preprečuje razvoj mesta v okolju prijetnejšo obliko, ekološke in gospodarske (glede na osamosvojitev Slovenije) posledice pa so lahko nepredvidljive. Glede na smer morskih tokov lahko predvidevamo onesnaževanje na območju za talasoterapijo Splošne bolnice. V Izoli sc zgradi marina v zalivu Vilažan. Sedanja marina (še v gradnji) sc ukine, prostor pa nameni kopališču. (Problem:) — graditev komercialnih marin, ki so že spričo majhnosti slovenske obale nesprejemljive in zaradi odtujevanja morja v prid skrajno ozkim pridobitnim interesom pomenijo pravo tatvino narodne prostorske dobrine. Predimenzionirana marina podobno kot dok in ladjedelnica na drugi strani ruši vsa merila prostora. Hkrati pa zaseda tudi dragocen obmestni prostor, ki bi omogočal kakovostnejše turistične in mcstcno-urcditvcnc programe. Izgovor, da marina omogoča porušitev neugodnih industrijskih in drugihj gospodarskih objektov, ne zdrži. Taki objekti pač ne sodijo k obali in jih v vsakem primeru moramo seliti v notranjost kopnine. Predlog: marina sc po površini prcplovi. Objekti Delamarisa in drugi gospodarski objekti ob zahodni obali proti rtu Korbat in na njem sc porušijo. Na njihovem mestu sc uredijo kakovostni turistični objekti z ustreznimi krajinskimi dopolnitvami. Novo marino v Izoli naj sc ukine in sprosti celoten del obale od izolskega pristanišča do Simonovega zaliva za mestno obalno promenado, mestni javni in turistični program. In še: Ves obalni pas (Izole) naj dobi značaj turistične, gostinske, trgovske in poslovne rabe ob poudarjeni in ozelenjeni obalni promenadi. V tej luči jc nova marina (v gradnji) oblikovno skrajno moteča. Novi valobran naj zato ostane kot umetna, podaljšana plaža, notranji akvatorij pa kot kopališče! O privezih: Pri marinah, posebej obeh, ki na Obali že obstajata (Portorož in Izola), lahko le ponovimo osnovne ugotovitve, ki veljajo za vse takoimcnovanc velike in enopomenske sisteme, kot so trgovski, poslovni ali obrtni centri, Le-ti presegajo občutljivo merilo obalnega prostora in s svojo enostavnostjo siromašijo prostor, čeprav sc znotraj svojih preveč ozko zastavljenih okvirov dokazujejo kot ekonomsko uspešni in napredni. Načrt za gradnjo stacionarne marine v zahodnem zalivu jc po našem mnenju zgrešenm. Napačna jc odločitev o kapaciteti, ki jc prevelika, še bolj pa sama lokacija, ki jc prometno neugodna in ki bi imela za mesto daljnosežne negativne posledice, saj bi za vedno prekinila povezavo vzdolž obale med centrom in Simonovim zalivom, povezavo, ki jo mi smatramo za nosilko turističnega in ekonomskega preporoda mesta. Prevelika kapaciteta hi onemogočila poglede na mesto iz obale in vice versa. Pripis za pojasnilo: Konec januarja so sodelavci planerske delavnice za Istro, skupine srhitektov, krajinskih arhitektov, urbanistov in regionalnih planerjev, univerzitetnih predavateljev in profesorjev, izdelali predloge in prikazali zamisli in ideje, kako urediti slovenski del Istre in še zlasti območja blizu morskega brega. Niti eden, niti ena skupina ni pohvalila -kaj pohvalila, ko bi vsaj tolerirala — izolsko marino: tako ali drugače jo vsi brez izjeme obsojajo in poskušajo odstraniti, onemogočiti; potopiti, ko bi bilo mogoče. Pomislimo: le zakaj neki naj bi sc vsi zakleli zoper to in takšno marino na tem mestu - vsi, ki na področju oblikovanja prostora nekaj štejejo v naši državi? Vsekakor pa je očitno nekaj: vsi obsojajo. Morda pa le vedo, zakaj. Namesto svojih filipik zoper izolsko marino, prilagam dokument, ki sem ga 3. aprila 1992 poslal na občino Izola: Kaj z izolsko marino ; fax govori o tem, kako naprej, da bi poiskali uskladitev javnega in podjetniškega interesa. Zdravko Vatovec, sam. kult. del. Koper Uit O 3MAH PRIHAJA PLIN (TF) Nekateri so kar z grozo opazovali, kako se komaj urejen Park spominov (nekdanji park 88 dreves) spreminja v pravo gradbišče. Pa menda ja niso spet najprej nekaj uredili, da bi potem prekopali , so se spraševali. Povprašali smo na pravem mestu in izvedeli, da se ne dogaja nič hudega. V staro mesto, natančneje v Delamaris, prihaja plinovod. Najprej ga bodo uporabili v proizvodnji, lahko pa se zgodi, da bo prispel tudi do kakšnega gospodinjstva. Seveda bodo po položitvi cevi vse lepo zasuli in park uredili tako kot je bil doslej. ITALIJANSKE PEN Z UE II. V zadnji številki Mandrača smo napisali, kaj morajo prejemniki italijamske pokojnine narediti z obrazcem RED TM/91 EST, ki ga v teh dneh prejemajo na dom. Gre za povsem zakonit način preverjanja dohodkov za odmerke socialne pomoči. Razumljiv sta strah in zaskrbljenost tistih upravičencev, katerih pokojninska dohodnina naj bi bila kar čez noč postavljena pod vprašaj. INPS namreč ne more na podlagi dohodkovnih razmerij znižati pokojnine, ki so zamrznjene od februarja 1991. Upokojence naj tudi opozorimo na dolžnost, da obrazec vrnejo zavodu INPS saj bo v nasprotnem primeru računalnik avtomatično črtal dopolnilni delež pokojnine. Kdor je obrazec izgubil lahko dobi duplikat, priporočljivo pa je, da ga izpolni in dostavi s pomočjo strokovne oziroma patronažne službe, ki bo skrbela za žigosanje kopije neposredno na zavodu INPS. Odšel je naš Bruno Klančič ! Čeprav smo vedeli, da je zelo bolan naš dragi podpredsednik, in tudi večletni predsednik občinskega odbora Zveze borcev in udeležencev NOB v Izoli BRUNO KLANČIČ, nas je novica o njegovi smrti zelo prizadela. Še v novembru in v začetku decembra lanskega leta je z nami pripravljal izredno sejo skupščine naše organizacije ob sprejetju novega statuta, sodeloval tudi v aktivnostih pred volitvami, ga je vendar bolezen prekinila v njegovem delovanju in je zato moral v bolnišnico. Upali smo, da bo po operaciji v bolnici v Ljubljani ozdravel in nadaljeval svoje delo, ali ga je neusmiljena bolezen strla. Naša organizacija mu za njegovo nesebično požrtvovalnost pri organiziranju in vodenju vsakoletnih srečanj naših borcev v Izoli, in tudi pri sodelovanju in srečanjih našega združenja s prijateljsko organizacijo ANPI iz Manzana v Italiji. Brez njegove prizadevnosti ob pomoči drugih članov te prireditve ne bi bile tako uspešne kol so jih ocenili naši člani in tudi drugi občani. Bruno Klančič se je rodil 1921. leta v Ločniku pri Gorici v delavski družini. Pred vojno je delal v trgovski stroki. Zaradi protifašistične aktivnosti je bil v italijanskih zaporih v l. 1943, kasneje pa je bil aktivni udeleženec NOB v brigadi Simona Gregorčiča, Briško—beneškem odredu in 11. VDV brigadi. Po osvoboditvi je deloval na gospodarskem področju odgovorne gospodarske in družbene funkcije. Bil je direktor podjetja Mavrica v Izoli, podpresednik občinske skupščine Izola, predsednik društva Svoboda, Kulturne skupnosti občine Izola, sedaj pa podpresednik ZB občine Izola KS Livade. V vseh organizacijah je bil zelo prizadeven in je ob lem posebej skrbel za napredek in primerno sodelovanje pri svojem delu! Za svojo aktivnost med in po vojni je prejel vrsto zahval, pismenih priznanj in več državnih odlikovanj. Organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB občine Izola mu ob njegovem preranem odhodu iz naših vrst izreka najglobljo zahvalo, njegovim najbližnjimpa naše iskreno sožalje! M. Šiško Ob kulturnem prazniku praznujejo tudi tisti, ki nekaj dajo na kulturo bivanja oziroma na kulturo urejanja prostora. Prav veliko možnosti za praznovanje nimajo, zato pa jim bo morda lepše ob spominu na to razglednico. Na njej je izolski park, posvečen padlim v I. svetovni vojni (razglednica je Z obdobja med vojnama), danes pa mu pravimo Park Pietra Coppa. Seveda je zdaj precej drugačen a kaj hočemo: drugi časi, druga kultura. Za tiste, ki se še niso orientirali: na razglednici je mestni park med lekarno in Lipo, tam v začetku tridesetih let tega stoletja. Uživajte. ISOLA D'ISTRIA - Giardino Pubblico (z, zbirka C o. krov Gojka i 'J V 01 f'J PREŠERNO KULTURNI foolani nismo z.a kampanjsko kulturo, zato nam niti kulturni praznik ne more do žive ga. Tako kot se obnašamo vsak božji dan v letu, tako se obnašamo tudi takrat, ko vesoljna Slovenija čemi pred TV ekrani, drvi v gledališča in koncertne dvorane in se sploh počuti z.elo kulturno. Iz.olani pač nismo paranoiki nekakšnih praznikov in se z.aradi njih nismo pripravljeni spremeniti niti za gubo pod očesom. Kakšni kulturniki pa sicer srno je videti že na daleč. Naši razpadajoči palači in cerkvi to ponosno razkazujeta, dokazuje ZKO s svojim nenehnim ukinjanjem in re organiziranjem v zavod, potrjujejo amaterji, ki so se naveličali amaterizma, pod pisuje komisija za kulturo, katere predsed nik se je lotil teh nekaj vrstic. Izolani smo takšni, kakršni smo. Ko Skupnost Italijanov pripelje v mesto vrhunske umetnike je gledalcev z.a prste na roki, na otvoritvah razstav bo kmalu začelo ostajati vina, na gledaliških predstavah se zbiramo zaradi abonnuijcv, na pogovorih z. uglednimi gosti zaradi šminke, na žurkah z.aradi dolgčasa. Izolski umetniki nutlo tarnajo a so se v glavnem že vživeli v okolje. Redkim je uspelo zbežati čez Črni kal, kjer si lahko še ustvarjajo nekakš no ime. Eni pravijo, da smo kmetje, drugi pa, da smo že v Evropi in pač sprejmemo tisto, kar hočemo. Kakorkoli že, kulturni praznik je tukaj, hoteli to ali ne. Malo se bomo pozabavali z njim, odšli na osrednjo fešto v Gostinski šolski center ali kam drugam, potem pa po starem. Še dobro da imamo Praznik pomladi in Ribiški praznik. Tam nam je lepo. Kaj nam pa morejo ? Drago Mislej P.S. O našem polovičarstvu priča tudi fotografija Viktorije, ki so jo menda izkopali v Simonovem zalivu. Arheologi izolskemu keramiku niso hoteli pokazati originala in tako jo je skopiral s fotografije. Zadnjo plat si je seveda moral izmisliti. A saj je vemlarle samo zadnja plat. g KNJIGARNA IN PA ■ «ttftFHT IS m . . * Ul SMO tl NAS tuni ■ NAiiaoisc m ZA VAS PA PRIPRAVILI ŠE BOGAT IZBOR PUSTNIH M MASK, OBLEK, ZABAVNIH PRIPOMOČKOV IN ! DRUGIH VESELIH STVARI. m m LETOS CELO CENEJE KOT LANI m m POGČITE SEBI PRIMERNO U MASKO, ZAKAJ BI VAM TO f POČELI DRUGI! I «ItoFFIT J m ■ im Vsak dan (razen nedelje) od m 7.30 do 20. ure Bi fig 22. julija ■ (ob Manziolijevi palaci) Tel./fax. 62-022 11 DROFENIK ŽE V MARINI Umetnost jc posebne vrste zabava. Eni z. njo letijo v oblake, drugim služi kot prizemna zabava. Eden takšnih jc Danilo Drofenik, izolski slikar amater, ki bo v ponedeljek (ob kultur nem prazniku) v hotelu Marina odprl že svojo 18. samostojno razstavo. Največkrat razstavlja v hotelih in poslovnih stavbah, za njim pa je tudi nekaj galerijskih razstav, med drugim tudi v Trstu in na Dunaju. S slikarstvom jc začel v izolskem LIKu, največ pa ga je naučil akademski slikar Anton Flcgo. Drofenik jc hipcrproduktivcc, naslikal je že več kot 400 del, vendar jih večino takoj proda ali podari, tako da ima v ateljeju le 20 najnovejših del. Te bo tudi razstavil v hotelu Marina, želi pa si, da bi končno prišel do galerijskega prostora (galerija Prepih jc neobstoječ razstavni prostor v podhodu Gregorčičeve ulice), vendar na svojo vlogo še ni dobil odgovora upravnih služb. Drofenik jc neutrudljiv organizator izolskega slikarskega cx-tempora in za letos načrtujeje že četrtega po vrsti. Pa še beseda zahvale: Direktorju Komunale z.a možnost, da ima v njihovih poslovnih prostorih stalno razstavljena svoja nova dela in jih tako že ob nastanku ponudi javnosti v ogled in oceno. Včeraj jc bila sreda in šolarji ter gojenci v vrtcih so razočarano ugotovili, da učitelji in vzgojitelji niso štrajkali. Tako so sc dogovorili na posebnem sestanku z obalno sindikalno organizacijo, saj so očitno ugotovili, da morajo nastopati usklajeno z vsemi ostalimi slovenskimi šolniki. Ministrstvo za šolstvo jc sicer seznanjeno z njihovimi težavami, šolski minister jc pripravil predlog po katerem bi njihove plače uskladili z državno upravo, vendar bo končna od ločitev vendarle v rokah republiškega izvršnega sveta. Šolniki bodo nekaj časa počakali, če sc stvari ne bodo reševale pa bodo grožnjo s stavko od 11. februarja naprej zares uresničili. Nekatere fotografije so za spomin. Tokrat je to fotografija srečneža Ljnhana Jaziča, ki jc v naši decemherski akciji dobil avtomobil RENAULT 5. Fotografija hi sicer morala biti na prvi strani, ker pa Ljuhan nima izpita je uspel ustaviti šele na peti strani. Nič za to, da le ni prevozil dvanajste. O IZOLA BIANCA Italijanski smučarski kompleks imenovan Civetta je bil prejšnji teden v znamenju slovenske obale. Smučarski klub Koper, izolska agencija Jonathan in koprski Polo so namreč med tiste hribe v enem tednu pripeljali več kot 500 Primorcev, med njimi pa je bilo seveda tudi Izolanov več kot za seme. Tokratne čakule namenjamo njim in njim podobnim. Posebej zanimivo je bilo na spoznavnem večeru v diskoteki v Santa Fosci. Od približno 300 prisotnih smo na novo spoznali le natakarja, vsi drugi so bili stari znanci. Spoznavanje natakarja je bilo sicer finančno naporno, spoznavanje znancev pa skoraj finančno usodno. Na hokejski tekmi z metlami smo med gledalci opazili znan obraz in nekateri so mimogrede po mislili na prazno stanovanje v Izoli. Ko mačke ni doma miši navadno plešejo. Vendar nam je komandir izolske policijske postaje, zagotovil, da niso vsi policaji na smučanju in da jih je nekty ostalo tudi v službi. Po kroniki sodeč so bili tudi tatovi, k sreči, na zasluženem dopustu. Občinska oblast je smučala drugje, v Civetti pa jo je zastopal Dušan Bončina, ki je sicer na vrhu občinske oblasti, natančneje na podstrešju, kjer skrbi za računalniško obdelavo podatkov. Glede na to, kako dobro je slalomiral bi se lahko preselil tudi kakšno nadstropje niže. Počivali so tudi strankarski prvaki. Tako je bilo vsaj slutiti po restavraciji hotela Delfin, saj je bila v nedeljo dopoldne presenetljivo prazna. Preno vitelji, ki se tam srečujejo v nedeljskih dopoldnevih so očitno prenavljali bolj posvetne stvari. Cič ni m barko, pravi star pregovor Ribič ni za smučke pa bi se glasil po izolsko. Kot kaže pa niti pregovori ne držijo več. Ljubo, lastnik ribarnice pri tržnici je bil namreč eden najbolj trdno stoječih smučarjev na Civetti, tako na smučišču kakor v zavetišču. Momogrede: hvala za flašo črnega, domačega, močnega in nič mačkastega. Komaj smo potegnili pete v Civetto, že so se zganili v Marinvestu. Prejšnji teden so namreč prevzeli v najem (zdaj že bivšo) pizzerijo pri hotelu Delfin. Po informacijah našega agenta (OZNA SVE DOZNÀ) so se dogo vorili o petletnem zakupu za mesečno ceno 7.500 DEM, namesto pizze pa bodo v tistih prostorih pekli nove načrte za dokončanje marine. Ker menda obstajajo tudi nekakšni dogovori o usodi hotela po dokončanju marine upa mo, da vsa stvar le ne bo preveč pikantna. 2< Ljudje iščejo marsikaj: eni stanovanje, drugi izgubljenega psa. Srečko Gombač pa išče telefonski priključek v starem mestnem jedru. Če vam je telefon postal prehudo breme in če bi se ga radi znebili ga bo z veseljem sprejel v svoj poslovni prostor na Velikem trgu. Mi pa smo za sončnimi očali in šminkerskimi smučarskimi kombinezoni iskali znane izolske obraze. Tako smo med samimi športniki odkrili tudi kulturnico, Lili Santič, baletko in vodjo plesne šole Lai, kije v praksi uresničevala idejo, da vsak gib ima svoj pomen. V njenih gibih po smučiščih smo tudi mi dobili celo vrsto predstav. MORSKI PSI PO SVETU IN PRI NAS Dejan Bošnjak in Lovrenc Lipej Tretjina vseh napadov seje končala s smrtjo. Večina takih napadov (319) je bila v avstralskih vodah, to je več kot četrtina vseh napadov, zabeleženih v SAF. Eden od primerov se nanaša tudi na Jadransko morje. Pri otoku Susku je morski pes v letu 1934 smrtno ranil 18-letno Agnes Novak. Istega leta (30. avgusta 1934) so v newyorškem časopisu Evening Sun objavili zgodbo o Zorici Princ, ki naj bi postala žrtev morskega psa v Reškem zalivu. Dva dni po tem dogodku so v Beogradu sporočili, da je novica o nesreči neutemeljena. O tem sva se pogovarjala s prof. dr. Miroslavom Zeiem, priznanim slovenskim biologom, ki je potrdil resničnost omenjenega primera (njegov komentar v zvezi s tem dogodkom so objavili že leta 1974 v reviji Radar). Preklic novice v tujem časopisju naj bi zahtevala tedanja jugoslovanska vlada, ki je želela zaščititi svoje turistične interese. Ena najbolj svežih informacij o pojavljanju belega morskega volka v Sredozemlju je ulov te ribe v ozemeljskih vodah Malte 17. aprila 1987. Sodeč po kronistu, ki je dogodek opisal in prisostvoval merjenju, je šlo za največjega morskega volka, kadarkoli ujetega na svetu. Bila je samica in je merila rekordnih 7 metrov in 14 centimetrov. Njeno težo so ocenili na 3 tone, starost pa med 25 in 30 let. Drugi dogodek v zvezi s pojavljanjem belega morskega volka v zadnjih letih v Sredozemlju pa seje končal tragično za italijanskega potapljača Luciana Costanza iz okolice Livorna. Ko se je 2. februarja 1989 potapljal v Ligurskem morju v bližini Livorna, gaje napadel in požrl morski pes. Po pripovedovanju sina, ki je dogodek spremljal iz čolna, naj 'JAIVJLB To pa seveda niso vsi, ki smo jih tiste dni izsledili na Civetti. Opaženi so bili še: Vili iz ribarnice v Koprski ulici, Gregor (nekdaj občinski uslužbenec, sedaj na AMZS), klapa Smerdujevih, Stubljevih in Ceglarjevih, naša sodelavka Mirjam Muženič z družino (edini, ki so bili že ob S.uri na smučišču) in še jih je bilo. Kot nam je znano so vsi preživeli in so spočito pripravljeni na nove bitke za preživetje našega izolskega vsakdana. Pa še zadnja s Civette. P) priimkih smo ugotovili, da iz tistih krajev prihaja družina Gobbo. Domačini so nam še ponosno dodali, da se kar dve plezalski smeri v tistem hribovju imenujeta po izolanu Ginu Gobbu. Očitno gre za pravo koreni no, saj je pred kratkim prebolel hudo bolezen. Kopriva očitno ne pozebe. Una volta entrata in possesso, sabato scorso, del Gabbiano azzuro, la Slovenia e’ assurta a tutti gli effetti a repubblica marinara. Un problema, pero’, rimane ancora aperto: quale grado avra’ il comandante del Gabbiano azzuro e chi sara’? Per quanto riguarda il comandante, qualche linguas-sa delle nostre contrade ha già’ trovato il grado, proponendo che sia capitano de caicio - che crediamo un buon matrimonio con la consistenza dell’ammiraglia della Marina militare slovena-e per quanto riguarda la persona fisica a coprire cotanto incarico, sinceramente, non intravediamo problemi di nessun genere e razza, visto che i cai-ci isolani c’hanno ormai lutti gli equipaggi in liquidazione. (Gianfranco Siljan) 4. del LljfSR «mm Še zadnjič objavljamo nagrajene kupone akcije DECEMBER v Izoli Gliser - številka OOI9697 Kuponi v vrednosti 1000 SlT 0005 lOl OOÌ1 212 OOll 803 OOll 914 0011 989 0012 277 0013 224 0013 781 0013 809 0013 906 0015 403 0015 526 0015 745 0015 909 0016 012 0016 339 0016 422 0016 501 0017 002 0017 167 0017 228 0017 771 0017 889 0017 972 0018 027 0018 119 0018 431 0018 819 0019113 0019 437 0019 510 0019 578 0019 697 0019 782 0019 799 0019 945 0020 032 0020109 0020 319 0020 781 0020 905 0021 217 0021 662 0021 923 0022 146 0022 384 0022 571 0023 002 0023 295 0023 747 0023 833 0024 023 0024 206 0024 622 0024 698 0024 893 0024 995 0025 208 0025 791 0026 382 0026 855 0026 921 0027 226 0027 551 0027 705 0028 294 0028 374 0028 720 0028 938 0029 274 0029 440 0029 700 0029 915 0030 027 0030 714 0030 908 0030 974 0031 365 0031 632 0032 229 0032 739 0033 450 0034127 0034 448 0035 lOO 0035 203 0035 894 0036 475 0036 783 0037 OOl 0037 288 0037 881 0038 400 0038 472 0039 331 0039 665 0040 200 0041 303 0043 567 bi očeta napadel beli morski volk. Italijanska sredstva javnega obcveščanja so se tiste dni zelo razpisala o dogodku. Resnici na ljubo so se mnenja novinarjev razhajala. Večina je bila res prepričana o napadu morskega psa, nekateri pa so vseeno razmišljali o nesreči pri ribolovu z dinamitom. Poleg tega je dogodek nenavaden tudi zaradi nizkih temperatur, ki so značilne za februar. O obrambi pred morskimi psi je bilo že veliko napisano, a zaenkrat je na žalost 100 % zanesljiva le ena metoda — da se pač ne podajamo v vodo. Taka rešitev pa najbrž ni med najbolj ugodnimi. Kot mnogi drugi podatki v zvezi z morskimi psi se tudi nasveti za obrambo pred njim precej razlikujejo med seboj. Ne smemo se oddaljevati od obale, posebno v vodah, ki veljejo za nevarne. Dobro je tudi vedeti, da svetle in tople barve ter svetleči predmeti bolj privabljajo od temnih. V primeru vsakrš ne krvavitve moramo čim prej zapustiti vodo, saj vemo, da / imajo te živali izredno izostren voh in lahko zaznajo minimalne količine krvi ali drugih telesnih tekočin na velikih razdaljah. Iz istega razloga je tudi nevarno imeti ob sebi krvaveče ujete ribe, kar velja za podvodne ribiče. Tudi samo gibanje privablja in draži morskega psa. DOHOLAVOHO S89#888y8i#868Mif868e^ PRESENEČENJE IZ ŠVICE V petek je v Izolo pripeljal kamion s humanitarno pomočjo iz švicarskega kantona Zug in je plod prizadevnosti skupine zanesenjakov, med katerimi sta tudi dve Slovenki. Na Izolo oziroma Obalo seje spomnila Zdenka Pbmpc, ki je pomoč pričakala v Izoli, svoj humanitarni dopust pa porabila za obiske in pogovore z vsemi, ki sc pri nas ukvarjajo z begunskim vprašanjem. Ker gre za hvalevredno dejanje, smo ji z zanimanjem postavili nekaj vprašanj tudi za naš časopis. Gospa Pompe, kdo vse stoji za to akcijo? Akcijo zbiranja pomoči sva organizirali dve Slovenki, ki že vrsto let živiva v Švici, in trije švicarski prijatelji. To je druga vaša pomembnejša akcija. Zakaj ste se odločili zanju? Odločili smo sc potem, ko smo v medijih videli podobe vojne v Bosni in Hercegovini, ko smo ugotovili, daje v Sloveniji veliko beguncev in daje to zanjo veliko breme. Želeli smo pomagati ne le njim, temveč posredno tudi Sloveniji. Kako poteka zbiranje pomoči? Vsi ste zaposleni in morate te dejavnosti opravljati potem, ko ste končali službo. Seveda, tej dejavnosti je namenjen naš prosti čas, v glavnem večeri in proste sobote. Ustanovili smo posebno društvo, ki gaje uradno priznal ves kanton. Delamo hitro, kakor hitro končamo eno akcijo ( prva je bila namenjena Mariboru), že načrtujemo novo. Zbiranje pomoči traja en dan, pred tem pa se več tednov nanjo pripravljamo: začnemo s pozivom, oglasom v medijih, s plakati, zatem blago in prispevke zberemo, jih zapakiramo in naložimo na kamion. Slednje mora potekati hitro, saj si ne moremo privoščiti skladiščenja, ki stanc veliko denarja. Kje ste zbirali za dosedanji akciji? Za Maribor samo v treh mestih, za Izolo in Koper pa v celem kantonu. Naredili smo veliko reklame, akcijo smo razširili tudi na šole, ki so sc zelo dobro odzvale. Koliko ste zbrali? Za Izolo in Koper skupaj 15 ton blaga. Ostalo nam je še nekaj paketov, ki jih nismo mogli naložiti na prepoln kamion. Ker pa sc že pripravljamo na podobno akcijo za Krško, bo to del pomoči za naslednji transport. Obalne akcije še nismo dobro končali, vendar sc že pripravljamo na naslednjo. Slovenija je velika in vemo, da pomoč potrebujejo povsod, j Gre zlasti za živila, kajne? J Pripeljali smo precej živil, med drugim 4 i tone moke, ljudje pa so poleg živil darovali odeje, nekaj otroške obleke in šolske potrebščine. ljudje so prispevali tudi denar. Kaj boste z njim? Med svojim bivanjem v Izoli, sem sc dogovorila, da pustim nekaj denarja v izolski le-| karni za nujna zdravila, podobno bo tudi v Kopru, nekaj bomo dali za ogrevanje šole v Piranu, kamor hodijo otroci, da bodo lahko imeli pouk tudi ob sobotah in da bodo nadoknadili zamujen pouk. Pa še kaj sc bo našlo. Zato sem tukaj, da ugotovim, kakšne 1 so najnujnejše potrebe. Kljub temu, da niste doma z Obale oziro- ma ste se tu, za zdaj le med počitnicami, naselili začasno, ste se spomnili na Izalo in kasneje pomoč' razširili še na Koper. Kaj vas veže na to mesto? To je moja domovina, moje mesto, kamor sc rada vračam, kot lastovka, ki sc potepa po svetu. Mojc gnezdo je Izola. Odločila sem sc za Izolo in Obalo, ker nisem zasledila v medijih, da bi kaj veliko pomoči iz tujine prišlo sem. Ste imeli kaj težav pri izvedbi te akcije? Tovor sem pričakala tukaj. Nekaj težav sem imela v Kopru, na carini, in še zdaj mi ni jasno, zakaj je bilo treba za humanitarno pomoč toliko nekakšnih deklaracij, potem ko je bilo vse urejeno v Švici in v Ljubljani. To meje malce presenetilo in motilo meje, da so me po nepotrebnem pošiljali od vrat do vrat. To meje spravilo v slabo voljo. V Izoli je šlo s pomaijo ob raztovarjanju vse gladko, podobno tudi v Kopru. V teh dneh ste srečali veliko ljudi. Kakšen je vaš vtis in ali ste po vsem, tudi po tednu dni dopusta, ki ste ga namenili akciji, zadovoljni? Zadovoljna sem, moram pa povedati, da sem bila malce zaskrbljena. Zato sem tudi prišla: da bi sc prepričala, kdo in kje deli pomoč in kako to gre, kajti o tem moram poročati društvu. Srečala sem veliko prizadevnih in prijaznih ljudi, tudi na občini so me lepo sprejeli in kar nenavadno sc mi je zdelo, da so bili ob prihodu te pomoči tako presenečeni. Z nekaterimi Izolani sem imela stike že prej, saj so mi pomagali načrtovati akcijo. No, obiskala sem otroke v šoli v Piranu, pa župnišče v Kortah, sedež rdečega križa. Vtisi so dobri, saj so me povsod lepo sprejeli, še posebej pa so mi pri srcu otroci. Koliko akcij še načrtujete? Krško bomo izpeljali pred veliko nočjo, potem bodo počitnice in znova bomo začeli konec poletja. Povezati sc želimo z uradom za begunce, da bi nam pomagali pri organizaciji. Veliko časa in denarja izgubimo pri iskanju stikov, radi bi delali na čimbolj preprost in hiter način. Vas bomo še kdaj srečali? Prav gotovo! Neva Zajc eMMlim MOJCA SE ŽOGA Zadnji teden januarja je bil presenetljivo miren, tako da se lahko zaskrbljeno sprašujemo, če ni to le zatišje pred novimi ilegalnimi podvigi. V omenjenem tednu je uspel samo podvig neznancu, ki je odnesel iz parkiranega avtomobila žensko torbico z dvemi hranilnimi knjižicami in z vsemi dokumenti vred. Avto je bil odklenjen, zato podvig le ni bil tako velik. V baru Odeon se je natakarica naveličela sitnarjenja rahlo opitega gosta. Poklicala je 92 in z njim so hitro opravili. Da je bil teden le nekoliko razgiban so poskrbeli vozniki. Ponoreli Hyundai je živahno divjal z Markovca proti Izoli. Tudi prehiteval je vmes. Na križišču pred bolnišnico pa se mu ni izšlo, priletel v nasproti vozeči avto in malodane povzročil pravo tragedijo. K sreči do bolnišnice ni bilo daleč. Tudi v Kosovelovi je nekdo razposajeno pohodil plin in se kar pošteno zabil v parikarn avto. Za neznancem še poizvedujejo in hkrati naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli, da to sporočijo na številko 92. Mojca Gorjan je mlada, simpatična, dobro fotografira, se zanima za alternativno glasbo in je Izolanka. Pravz.aprav ima vse, kar uspešni mlad človek potrebuje. Prav jutri bo to tudi dokazala z. razstavo v galeriji Rock‘n‘roll v Novi Gorici. Na fotografiji je kitarist skupine No Means No. X'JLf - UUA GLEDALIŠČE SOBOTA, 6.2. ob 11.00, Kulturni dom Izola: gledališče PAPILU s predstavo za najmlajše ZLATA RIBICA. KINO KINO ZVEZDA IZOLA: četrtek, petek, ob 18.00 in 20.00 ameriška akcija: GOSPODAR ZVERI; sobota, nedelja ob 18., 20.00 amer. akcija: ZADNJI DNEVI RAJA; ponedeljek, torek ob 18. ,20.00: ADAMS FAMILY; sreda, četrtek ob 18., 20.00 premiera: BOB ROBERTS. RADIO RADIO KOPER: četrtek, 4.2. ob 9.35 AMERIKA velika odkritja malih ljudi (Mef); sobota ob 14.00 Okno v svet; nedelja ob 17.00 International music news; ponedeljek ob 10.00 Pogovor z Francem Černigojem, Marjanom Tomšičem, Pavlom Medveščkom in Janezom Dolencem; torek ob 8.15 Na rešetu sreda ob 10.00 Tolar ni vse, ob 16.00 Glasbeni desert pol ure prijetne glasbe. GALERIJE INSULA: Prodajna razstava društva obalnih likovnikov. 26.2. otvoritev razstave Matelič Janeza. HOTEL MARINA: od 8.2. - 8.3: samostojna razstava MITJA DANILA DROFENIK. Otvoritev razstave bo 8.2. ob 18.00. Galerija ROCK’N’ ROLL Nova Gorica, 5.2. razstava koncertnih fotografij Mojce Gorjan iz Izole. KONCERTI Ob kulturnem prazniku vabi SO Izola v petek, 5.2. ob 20.00 v restavracijo SGTS na koncert instruinentalno-voklane skupine DUMA (uglasbene poezije F. Prešerna, I. Minattija idr.). Prirejajo: Skupščina občine Izola, ZKO, Skupnost Italijanov iz Izole, Matična knjižnica in SGTS. CC CLUB, v nedeljo, 7.2. ob 21.00 koncert skupine ZEBRA IMAGO (nova zasedba). TRST, 15.2. koncert skupine LITFIBA. KNJIŽNICA NOVE KNJIGE V IZOLSKI KNJIŽNICI ODDELEK ZA ODRASLE VARSTVO: Krežman Marko: Prevrat in spreobrnjenje DRUŽBENE VEDE: Stojko Tone: Slovenska pomlad Colombo Furio: Come trovare lavoro MEDICINA TEHNIKA: Raber Merrill F. : Duševna vitalnost in čilost Gonian Carol Kinsey: Ustvarjalnost in poslovna uspešnost Mariotti Paolo: Manuale verde Maddux Robert B. : Učinkovito ocnjevanje storilnosti, Oblikovanje teaiga, Poverjanje nalog za boljši uspeh UMETNOST SPORT: Razboršek Ivan: Slovenska krasilna umetnost ZEMLJEPIS BIOGRAFIJA ZGODOVINA Veliki družinski atlas sveta Rošker Jana:Zmajeva hiša ODDELEK ZA MLADINO V v N/ Stampe Žmavc, Bina: Caroznanke Umek Evelina: Capek in Klara Kovič Kajeta: Il draghetto folletto Zupan Dim: Trnovska mafija JEZIKOSLOVJE: Hill L. A.: Oxford children’s picture dictionary Zaradi pomanjkanja prostora vas bodo z ostalimi novostmi seznanjali v knjižnici! ) V ISTRO NA PRIPRAVE Izolski nogometaši so po nedavnih klubskih zapletih spet začeli z resnim treningom. V ponedeljek so odšli na priprave v Vrsar, kjer se bodo, pripravili na spomladanski del prvenstva. Z novim trenerjem Šuškom, ki je prišel iz znane zagrebške šole imajo vse možnosti za boljšo uvrstitev kot so jo dosegli v jesenskem delu. Izvedeli smo, da je trener Šušek pri treningih zelo strog in zahteven. Marsikateri igralec Belvedurja ni bil navajen takih ostrih treningov in je ob takem načinu treniranja naletel na težave. Vendar pa se tudi prav po zaslugi novega načina treninga, vzdušje med igralci izboljšuje. Igralci in trener so prepričini, da trud ne bo zaman in pričakujejo uvrstitev nekje na sredo lestvice. Finančno stanje zaenkrat ne dovoljuje kakšnih novih zvenečih imen v enajsterici. Igra bo slonela predvsem na domačih igralcih in pa na Čučku, ki svoje napovedi o odhodu ni uresničil. Upajmo, da bo poteza s Šuškom dovolj velika okrepitev kluba in morda bo prav z njim v Izolo spet prišla nogometna ! pomlad. DERBY SLOVENSKE ROKOMETNE LIGE ŽENSKE-BELA SKUPINA V soboto, 6. februarja ob 19. uri v športni dvorani Izola RK IZOLA : RK ŽALEC Navijači! Napolnimo športno dvorano in pomagajmo rokometašicam k novemu uspehu in uvrstitvi v višji rang tekmovanja r DROP-KICK Vinko seje umaknil, g. Žlogar in gospodje izvolite... Vinko ni govoril o ubogih Izolanih, ker sem ponosen Izolan in v Izoli sc dogaja tudi ogromno lepega glede na skromne pogoje v majhni občini (veslanje, jadranje, kolumbi, Radio morje, Mandrač, žrebanje, rokomet, rock skupine, plesne skupine, pevski zbori, taborniki...), kar pomeni, da ješč Izolanov z dušo in jim ni v življenju najpomembnejši denar in osebni interesi. Mojo kratko izraženo misel da bi morala začeti z mlajšimi si ti, g. Žlogar dobro razumel, ker sva se o tem pogovatjala poleti, vendar nisi znal tega obrazložiti tvojim somišljenikom, nekaterim zvestim bralcem Mandrača ali pa... Za pisanje si se odločil proti svojim moralnim načelom, kar ti ne gre v prid in ni v skladu z etiko trenerjev. Za vsakega trenerja članske ekipe je odločal izvršni odbor kluba na sestanku in ne predsednik sam. Glede presojanja o strokovni usposobljenosti in izkušnjah ljudi (tudi trenerjev) imamo za merilo dosežene uspehe in kaj zna kdo narediti in me pri tem redko zavedejo visoke diplome, licence, nazivi ter ostali papirji in izgovori (moje življenske-nogometne izkušnje). Fakulteta za šport in trenerska organizacija sta ti dali, kar je v njuni pristojnosti, vendar od tu naprej sc začne praktično delo in potrjevanje praktičnega znanja in rezultati ekipe (s praktičnim delom se začnejo pristojnosti vodstva kluba, ki trenerje dobro plačuje in zahteva rezultate). Tvoje trenersko delo v NK Izola je bilo zelo kratko in brez vidnejših uspehov, približno takšno kot v drugih klubih. Pri očitku glede odnosa do stroke pasi, g. Žlogar prekoračil vse meje razumnosti, ker izhajam iz stroke in mi je bila stroka vedno vodilo. Nisem niti začel fakultete po svoji odločitvi, kljub temu pa nekaj skromnih dejstev: - sem trener I. razreda (najvišji amaterski naziv) z 10 letnimi izkušnjami in naslednjimi uspehi: članska ekipa 2. mesto v SNL, mladinska ekipa uvrstitev v SML in polfinale pokala Slovenije, pionirji 3. mesto na prvenstvu osnovnih šol Slovenije (vedno z Izolo) - član ustanovitvenega odbora, podpresednik in predsednik Medobčinskega društva nogometnih trenerjev Koper, aktivnost trajala tri leta, v tem času so bili seminarji za trenerje redna oblik» dela, kot vidnejši gosti so sodelovali dr. ELSNER, dr. VERDENIK, prof. STEFANOVIČ, ŽIVADINOVIČ, organiziran tečaj za naziv inštruktor in tečaj za naziv TRENER z 24 udeleženci — 30 let nogometne aktivnosti, že šest let naročen na strokovno literaturo iz ZR NEMČIJE. Če ti, g. Žlogar poznaš kakšnega predsednika nogometnega kluba, kije toliko prispeval za razvoj stroke v Izoli ali Sloveniji, vsaka čast tebi in njemu. Glede odrešujočega spoznanja, da bi sc opekel na domačem kruhu, pa brez strahu, dokler ne boš zavihal rokave in prijel za delo. Želim ti obilo uspeha pri delu in da bi z doseženimi rezultati postal najuspešnejši trener v Sloveniji in če bo to v Izoli, mi bo v še večje zadovoljstvo. V zaključku pa želim, da bi se klub še razvijal zaradi mladine in Izolanov ter sc zahvaljujem vsem sodelavcem, prijateljem, trenerjem, igralcem, navijačem, delovnim organizacijam, obrtnikom, novinarjem, sponzorju, staršem in vsem, tistim, ki so pomagali nogometnemu klubu na težki poti razvoja. Kljub vsemu, moj klub bo vedno NK IZOLA. Vinko Gregorič TICOMA GABFIELD TOBAČNI IZDELKI, ČASOPIS KOZMETIKA, PARFUMERIJA ŠOLSKE POTREBŠČINE IGRAČE, DARILA OBVEŠČAMO NAŠE CENJENE STRANKE, DA SMO NABAVILI NOV FOTOKOPIRNI STROJ IN DELAMO KVALITETNE FOTOKOPIJE FOTOKOPIRANJE NON STOP PRIPOROČAMO SE OBRTNIKOM IN PODJETJEM VIDEO Istrska vrafa 4, IZOLA 1. LAST SHOT DESET NAJBOLJ GLEDANIH FILMOV V 2, NEON CITY Fantastika JANUARJU 5. THE GOLDEN SEAL 4. MY CHAUFFER Komedija S, NINJA KIDS Akcija 6. PRIME EVIL Grozljivka 7. PACIFIC HEIGHTS Drama 8. CITY SUCKERS Komedija 9. CAROLINA SKELETONS Akcija 10. THELMA k LOUISE Drama s ponudbami splošne banke koper, ki vam zagotavljajo enostavno bančno poslovanje. BANKOMAT A" caret BANKA NA DOMU °D»el © /O splošna banka koper /O stri nor PTT’s NOT DEAI) je rubrika v kateri objavljamo vaia pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MANDRACU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morqjo biti podpisana z naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali za širšo jav nost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vračamo. ODZIV NA KLIC: UUBITELJI PTIC KJE STE ? V 3. januarski številki Janko KASOL vprašuje, kdo, kako in zakaj v Izoli ubija prosto živeče ptice. Ker sc mora Mandrač neprestano potrjevali, da bi vsem, ki še dvomijo vanj, dobzal, da je vseved, sc oglašam s tem prispevkom. Glede na to, da je ta tema izredno zanimiva, pričakujem številne odzive bralcev. Če bo všeč uredniku, sc bomo na mandračevih straneh lahko srečevali v stalni mesečni rubriki. Vi z vprašanji, jaz z odgovori. Občasno pa bodo naši gosti tudi drugi priznani ornitologi. Uvodnemu delu sem namenil tudi svojo predstavitev. Izhajam iz lokalnega društva za varstvo in vzgojo ptic. Sem eden od dveh tukajšnjih in sicer maloštevilnih slovenskih sodnikov -ocenjevalcev barvnih kanarčkov, križancev in evropskih ptic. Že več kot deset let sc ukvarjam z avikulturo - gojenjem ptic. Gojenje ptičev kletkarjev je postalo moj konjiček. Konjiček, kot boste spoznali v nadaljevanju, ki vpliva na povpraševanje po prosto živečih pticah in jih s tem posredno varuje pred uničenjem. Slovenski narod, pravi Erjavec, ima v posebnem čislu ptice, one so že od nekdaj bile njegove ljubljenke. Odtod, bi rekel skrb Janka KASOLA za te prelepe pernate živclcc. Menim, da je predvsem pomembno, v katerem letnem obdobju si postaviš tako vprašanje. Januar je čas, ko je v naših krajih malo ptic. Žužkojede so sc večinoma že septembra preselile na jug, torej v toplejše kraje. Vrnile sc bodo šele v pozni zimi oz. zgodaj spomladi. Redke stalnice (vrsta prezimuje v okolišu, kjer gnezdi) so predvsem šoja (Garrulus glandarius), kiji nekateri pravijo gozdna policija, ker napada bolne in onemogle ptice, razdira njihova gnezda, ter sraka (Pica pica), domači vrabec (Passcr domesticus) in poljski vrabec (Passcr montanus). Za te vrste bi lahko rekli, da so pri nas precej številne. Ostale razvrščamo med tako imenovane klateže (vrsta gnezdi pri nas in sc v zimskem obdobju klati po našem ozemlju). Med te štejemo kosa (Turdus merula), llščka (Carduclis carduclis), čižka (Carduelis spinus), grilčka (Scrinus serinus), zelenca (Chloris chloris), repnika (Acanthis cannabina), dlcska (coccothraustcs cocco-thrautes) in druge, [tevilčnost neke populacije ptičev na izolskem in širšem obalnem prostore je odvisna od številnih dejavnikov. Mednje v prvi vrsti sodijo podnebne razmere. V zadnjih letih je za ljubitelje ptic mesce januar črn mesce. Takorekoč ni bilo lepega, sončnega dneva. Dan in noč sta sc menjavala z gosto, vlažno meglo. Komu je do takega vremena? Ptičem še naj- manj. Zato so enostavno odleteli tja, kjer je sijalo sonce in kjer so bile boljše možnosti za prehranjevanje. Na splošno pa drži trditev, da je uporaba pesticidov v kmetijstvu že večkrat povzročila množične pogine ptic in upad njihovega staleža. Poleg neposrednega učinka imajo kemična sredstva, zlasti klorirani ogljikovi hidrati in poliklorirani bifenili (stranski produkti polivinila), ki so oboji visoko persistentni (odporni prosti razkrajanju), tudi posredne negativne posledice na živi organizem. Ptice z visoko komulacijo škodljivih snovi znesejo jajca s pretanko lupino. V prvem primem lupina med valjenjem poči, v dmgem primera pa ptica taka jajca vali do onemoglosti. Vse te in drage deformacije razmnoževalnega cikla so povzročile, da so dandanes nekaterim vrstam (med te, na srečo, ne spadajo omenjeni klateži) šteti dnevi. Izolsko zaledje je nasejano z neštetimim barakami in dragimi pomožnimi objekti, katerih lastniki sev mnogih primerih lahko pohvalijo z edinim stanovalcem - mačko. Le-ta nikakor ne sodi v naravni sistem in jo zato kot človekovega pribočnika mirno lahko imenujemo ropar. Nekateri lastniki mačk sicer zatrjujejo, da njihovi ljubljenci ne jedo ptic, ker da imajo dovolj hrane. Vendar mačka ne ubija zaradi lakote, pač pa, ker jo k temu sili nagon. Vsaktšcn poskus, da bi mačko odvadili loviti ptice, je nesmiseln tudi zategadelj, ker ptic ne moremo odvaditi, da bi sc ne bale mačke. Kdor pa je poskušal ptice obvarovati pred zahrbtno mačko tako, da ji je na ovratnico pripel zvonček, je ptice posvaril, toda tudi odgnal iz svojega vrta, kajti ptice niso imele več mira pred zvoncem, kije zdaj poosebljal mačko. Kaj pa lahko storimo, da nas bodo ptice s svojo prisotnostjo na vrtu, sprehod po parku, na poti ob njivah in sploh njihovem naravnem okolju, še naprej osrečevale in da jih bo vsaj toliko, ne manj kot danes. Pomembno poslanstvo pri tem opravlja izolsko društvo za varstvo in vzgojo ptic. Trideset članov sc trudi, da bi vzredili čim-več ptičev v jetništvu, zato da bi sc zmanjšalo povpraševanje po ptičih na prostosti. Ta prizadevanja naj bi popolnoma zavarovala prosto živeče ptiče. To je najpomembnejša naloga avikulturc. Medtem, ko je vzreja ptičev dolžnost vskaega gojitelja, pa je s preprostimi poskusi in natančnim opazovanjem mogoče priti tudi do kakšnega znanstvenega izsledka. Naši gostitelji tako nadaljujejo že 5000 let staro dejavnost - udomačitev ptičev, razmnoževanje in izkoriščanje njihovih lastnosti. Že 2600 let pr.n.št. so udomačili skalnega goloba (Columba livia). Verjetno je bil ena prvih udomačenih živali. V starih kulturah Bližnjega vzhoda je bil golob sveta žival. Za sirijsko boginjo ljubezni Astardo je bil golob simbol plodnosti. Grška boginja ljubezni Afrodita gaje obredno posvečala, Rimljani pa so ga enačili z Venero. Islamska religija gaje v večini muslimanskih dežel vzela v varstvo, nam vsem pa je danes simbol mira. Vsem je znana tudi njegova uporabnost pismonoše. Prvi pravi ptič klct-kar, torej divji ptič, ki so ga udomačili zato, da bi ga imeli v kletki in da bi sc v ujetništvu razmnoževal (zaradi lepote, ne pa iz koristi), je bil danes vsem znani in priljubljeni kanarček (Scrinus canaria). Do neke mere mu ob boku danes stoji samo skobčevka (Mclopsittacus undulatus), ki jo je leta 1840 prinesel iz Avstralije znani angleški naravoslovce John Gould. Med društvenimi dejavnostmi izdvajamo še izdelovanje in nameščanje krmilnic v zimskih mesecih (december, januar) ter gnczdic zgodaj spomladi. S prvim jim lajšamo lakoto in s tem preprečujemo, da bi prišlo do občutnega znižanja ptičjega staleža, z drugim pa omogočamo njihovo številčno povečanje. Cc smo pri tem manj opazni navzven, čeprav smo lani prejeli od zavaroval- nice Adriatic in Skupščine občine Izola določena gmotna sredstva, tega ne moremo reči v primera razstav. Le-tc uspešno organiziramo vsako leto, s čimer želimo pospešiti razvoj gojenja ptičev. Lokalna razstava ptičev kletkarjev je nekakšno izložbeno okno, skozi katero lahko občudujemo vse dosežke gojiteljev, kijih prekašajo nemara le javne stalne razstave, na primer v živalskih vrtovih. V kontekstu vprašanja Janka KASOLA bodi za sedaj dovolj (zavedam se, da naše ptice morijo še številni dragi dejavniki), sicer pa sem sc o vsem, kar je v neposredni, bodisi posredni zvezi s ptiči, prostoživečimi in klctkaiji, pripravljeni spopasti z izzivom, ki sem ga uvodoma ponudil uredniku, in vam, cenjeni bralci Mandrača. Jože Hcrbst Primorsko društvo za varstvo in vzgojo ptic Izola ZAHVALA DRUŠTVA UPOKOJENCEV JAGODJE-DOBRAVA IZa nudeno pomo pri novoletni obdaritvi ob anov, ki so starejši od 80 let sc Društvo upokojencev Jagodjc-Dobrava vsem iskreno zahvaljuje. ftisebne zahvale naj bodo deležni Odbor KS Jagodjc-Dobrava in naslednji obrtniki: Dekleva Jože, Benčič Dora, Grižon Zlatko, Godina Danilo, Stimac Anton, Kolatahi Bemart, RLstovski Njegovan, Palčič Liljana, Ražem Celestina, Sutlovič Cirila, Filiput Milena, Jugovac Fausto, Jugovac Erminio, Finžgar Dragica, Matjašič Ivan, Boškin Bruno, Vozila Fredi in Nela, Slama Franko, Jerman Vili, Trgovina Jolly. V imenu odbora: Cotič Ivo MANDRAČ JE TONIK KS OBČINE IZOLA /jlmii: GRAFFIT dan. I Nislov: Mki trg 1. hali / td.fji: 61139 Odgotor» irtdiik: D. Midcj / l)redi3ti odbor: Neva Zajc, Vlado Osirotita, Giatfraiko Siljaa, Mirja* Miltač, Ntfača Bearič Jebčia, Aadrej Šmttjak, Daiilo Markočič I UrrdiStio: Ura Domi», Roma Upajte, Toma! Feri «ga Preds-čas. šteta: Zorka Sosič Obimnije: Datoria Mart Fotostarck GRAFFIT don. I Tisk: Tukani Pirat Geta: 0 SIT, poštna ra 6 mesecev 50(1 SIT, za C nesem 9W SIT Naklada Č000 iztodot ČESTITAMO ZA GOD! ANDREJ 4.2. AGATA 5.2. LJUBO 6.2. RIHARD 7.2. JANEZ 8.2. POLONA 9.2. VILKO 10.2. V nedeljo 7.2. nas bo spet obiskal ščip in sicer točno ob 0.55 uri. Dnevi se že daljšajo in npr. 6. bo sonce vzšlo že ob 7 uri in 18 minut, zašlo pa bo ob 17 uri in 15 minut. Sonce bo tako sijalo natanko tri minute manj kot deset ur. 4. 5. in 6. lahko še sejemo oziroma sadimo, potem pa zaradi polne lune nič več. Dnevi bodo primerni predvsem za zalivanje in in za čiščenje. Do pomladi pri nas ni več daleč in mandelnji že napenjajo popke ter bodo kmalu v cvetu, če se le vreme ne premisli. Naša vremenska napoved napoveduje še nekaj dni lepega vremena, v naslednjem tednu pa se bo le skisalo in dežniki nam bodo spet prišli prav. Februar je še vedno zimski mesec, zato bodimo potrpežljivi in ne kličimo pomladi prezgodaj ! O svetem Valentin‘ (14.2.) gre sonce po dolin. Kdor hodi za muho, ga pripelje do gnoja ADRIATICOVIM ZAVAROVANKAM IN ZAVAROVANCEM. S sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovana ste nam izkazali zaupanje, za katero se Vam iskreno zahvaljujemo. Sprejemamo ga kot obvezo in odgovornost in Vam še enkrat zagotavljamo, da bomo naredili vse, da ga tudi obdržimo. Obveščamo vas, da smo podpisali pogodbe z vsemi zdravstvenimi zavodi, lekarnami in večino zdravilišč, tako da lahko, v skladu z zavarovalnim paketom, ki ste ga izbrali, zdravstvene storitve neovirano uporabljate po vsej Sloveniji. Vse, ki ste zavarovanje sklenili v zadnjih dneh preteklega leta ali prvih dneh letošnjega leta, pa še niste prejeli Adriaticove kartice, prosimo za razumevanje. Zagotavljamo Vam, da boste kartico prejeli v najkrajšem času. Cc boste zdravstvene storitve, zdravila ali pripomočke potrebovali že prej, Vas prosimo, da prejete račune prinesete ali pošljete naši najbližji enoti. Denar Vam bomo vrnili takoj. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa lahko seveda sklenete tudi vsi, ki tega še niste naredili. Nove premije pri Adriaticu so še vedno najugodnejše. Za paket Al-ZVD, s katerim ste zavarovani za vsa doplačila zdravstvenih storitev, znaša mesečna premija (brez dodatnih popustov) 1.104 tolarje. Znesek smo povišali z rastjo cen zdravstvenih storitev v obdobju julij-deccmbcr 1992. Spremembe, ki jih uvaja nova zdravstvena zakonodaja, so velike in zadevajo vse nas. Potreben bo določen čas, da sc navadimo nanje. V Adriaticu Vas zato prosimo, da razumete tudi težave, s katerimi sc srečujejo delavci v zdravstvenih zavodih in lekarnah. Prepričani smo, da bomo skupaj kmalu presegli začetne zaplete. /4^ SL Adriatic _____________________________Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica vse dodatne informacije dobite v adriaticovih poslovnih enotah in pooblaščenih agencijah po vsej Sloveniji Agent d.o.o., pooblaščena agencija, Cankarjev drevored 4, Izola, tel 63 611 Varujte Svoje Zdravje PRIMORSKA HRANILNICA ilBA lOP ER OBRESTNE MERE PRI POSLOVANJU Z OBČANI HRANILNE VLOGE R+LETNO LETNO MESEČNO avista na vpogled vezava od 31 do 90 dni vezava nad 3 mesece vezava nad 6 mesecev vezava pad 12 piesecev TEK(X:i RAČUNI 60 %R Rt 2% R + 10% R + 12% R+15% 33,14% 63,79% 76,64% 79,85% 84,67% 2,22% 3,86% 4,46% 4,61% 4,82% avista - na vpogled dovoljen Umil na tekočem računu nedovoljen limit na tekočem računu ŽIRO RAČUNI 60%R R +20% R+35% 33,14% 92,70% 116,78% 2,22% 5,16% 6,12% pozitivna stanja 60%R 33,14% 2,22% okvirni kredit na žiro računu R +20% 92,70% 5,16% KREDITIRANJE OBRTNE DEJAVNOSTI -kratkoročni krediti komitent hranilnice R+20% 92,70% 5,16% ostali R+23% 97,51% 5,36% -kreditiranje iz razpisanih sredstev pri SO Koper komitent hranilnice R+13,58 74,16% 4,35% ostali R+15,98 78,01% 4,52% Revalorizacijska stopnja za mesec februar znaša 3,70% (28 dni) oz. 60,58% (letna). II TEL (066) 38- 010 Poslovalnice Koper FERRARSKA 10 (Ogrlica) TEL. 38-035 GO KLANOV TRG (Obrtni dom) TEL 21-182 Poslovalnica Izola Pittonijeva 1 TEL 65-354 Obrestne mere uporabljamo od1.02.1991 Upokojenci ! Izognite se gneči Tudi pri nas lahko vpifete in dvignete pokojnino. Izolski obrtniki ! Za vat smo pripravili nekaj zanimivih programov in ugodnosti. Pozanimajte se.