Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2004 070(497.12 Ilirska Bistrica) 0559,166 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si is 3-3656 Si COBISS e Ilirska Bistrica, letnik XIII - št. 166.-julij 2004 - cena 300 SIT 771318 365006 Banica Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO CERKVENIK IMA F* L_ AO U * sveže ribe * zamrznj&nej-ibe * školjkj Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 Računovodski servis JErffc M./*, Vojkov drevored 28, (6250 Ilirska Bistrica TelVBax,- 05-710 14 99, GSJMC: 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. m KOREN JOŽKO 8.00-18.00 * sobota 8.00-16.00 nedelja zaprto ™ ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE? OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 simobil O vodafone g) kake iPapirmca /wRA rDGOVINA IN CTnDITVF d n n * I ■ "'Ni It i 1 TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. tel.: **386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica (0)5 / 710 06 95 e-pošta: kakez.doo@siol.net web:www.kakez.si MOTOROLA V525 15.000 SIT EKSKLUZIVNAVodafone Uvel Telefona SAMO V SIMOBIL-u Zaslon 240x320 2,2 palca; 65k barv QVGALCD Integrirana kamera VGA, največja ločljivost: 480x640 3 nivojski digitalni zoom vgrajena svetilka / bliskavica v več barvah Druge lastnosti Video posnetki 16 tonske polifonične melodije zvonenja WAV zvoki 2,4 MB pomnilnika Povezljivost Infrardeča vrata (vendar samo za Modem) 176/220pixlov; BSkbarvTFTtehnok^ija Integrirana kamera VGA, največja ločljivost: 480x640 4 nivojski digitalni zoom •_ : l Druge lastnosti-—L MP3 melodije zvonenja vi " ----', STMP, IMAP4 - J ....... sf USB /-C, O vodafone * t te OB NAKUPU VODAFONE LIVE! TELEFONA, POSEBNO V0D0AF0NE DARILO Cene veljajo ob sklenitvi naročniškega paketa Smart II ali III ter vsebujejo DD V. SHARP Gx20 20.000 SIT Mesečna naročnina | 1.500 2.000 3.000 Partner bonus znižana naročnina 1.200 1.500 2.100 | Klici : v lastnem omrežju 24ur/dan 5 5 . 5 v druga mobilna omrežja višja tarifa j 60 50 40 nižja tarifa 40 30 22 v fiksno omrežje višja tarifa 60 50 22 nižja tarifa 40 30 22 Opcija mobilni mesečna naročnina j 500 500 500 klici v Mobitel in Debitel 24ur/dan . 22 22 22 Na zalogi vse vrste SPOMINSKIH KARTIC za digitalne fotoaparate proizvajalca SanDisk: CF 128MB 7.800 SIT CF 256MB 13.125 SIT SD 128MB 11.550 SIT SD 256MB 17.850 SIT xD 128MB 13.950 SIT xD 256MB 30.150 SIT MemoryStick 128MB 13.050 SIT MemoryStick 256MB 20.900 SIT DIGITALNI FOTO APARATI 0LTMPUS 3,2M/Pix 39.600 siT i: OLVMPUS RAČUNALNIKI V POLETNI AKCIJI BASIS 23G (2.4GHz,256MB,CD-RW,80GB HDD,VGA,...) 91.720 SIT ali 6 x 15.630 SIT ali 12 x 7.970 SIT 8® lB®Si601 STOJEČI VENTILATOR q\jo,noj^ 5.190 SIT _sp’> PRENOSNE J KLIMA NAPRAVE Jj(f\ A1 1'^ O. MOŽNOST KREDITA /jr G ali 12 OBROKOV 6 V WWW kakpz si Urnik PaP'rnice: od pon. do petka: 8.00 - 19.00, ob sobotah: 8.00 - 12.00. IralcoT ci VV V V V V ■ rVur\C4.iOI Podane cene vsebujejo DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodnega obvestila. W W W» lvdl\w^idl MED POČITNICAMI NI POČITKA Ilirska Bistrica, 6. julij 2004 -župan Anton Šenkinc in generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj sta podpisala pogodbo o obnovi ene od stavb nekdanje vojašnice, v kateri bo z novim šolskim letom stekel pouk v dveh oddelkih gimnazije. Kljub izredno kratkemu roku je Črnigoj zatrdil, da bo prva faza obnove zanesljivo končana do 1. septembra oziroma do začetka šolskega leta. objektov na spodnjem koncu prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve. Za izvajalca je občina izbrala Primorje, kijev Ilirski Bistrici že doslej zgradilo tako rekoč vse pomembnejše objekte. Prva faza zajema ureditev treh velikih in ene male učilnice ter specializirane učilnice za pouk kemije, fizike in biologije. V tej etaži bodo tudi upravni prostori in zbornica, v pritličju Ko se je izkazalo, da je med osmošolci v Ilirski Bistrici dovolj kandidatov za dva oddelka dislocirane enote postojnske gimnazije, je občina začela s pripravami za adaptacijo prostorov, ki jih je skupno z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport pridobila od Ministrstva za obrambo. To so objekti na zgornjem platoju nekdanje vojašnice v Ilirski Bistrici, medtem ko je večji del pa bodo usposobili še računalniško učilnico. Urejanje zunanjih površin in športnih igrišč ter drugega nadstropja stavbe bo prišlo na vrsto pozneje, ko bo denar primaknilo tudi šolsko ministrstvo. Za zdaj je denar zagotovil občinski proračun. Prva faza, z opremo (Javor Pivka) in učili, bo veljala 280 milijonov tolarjev, celotna naložba pa 350. ČASOPIS SNEŽNIK IMA NOVO ELEKTRONSKO POŠTO: sneznik@kabelnet.net AH EC PONOVNO VABI Kulturno društvo AHEC JASEN je v sodelovanju z Občino Ilirska Bistrica, ZKD IL. Bistrica in Zavodom za zdravstveno varstvo Koper, v počastitev dneva državnosti, 25. julija, organiziralo pohod na Ahec. Prireditev, ki jo sicer poznamo pod naslovom Ahec vabi, je že tradicionalna, prvič pa je letos potekala v soorganizaciji z občino Ilirska Bistrica. V zgodnjih popoldanskih urah seje pred cerkvijo sv. Joahima v Jasenu odvijal zaključek projekta ŽIVIMO ZDRAVO. Projekt je pod pokroviteljstvom Zavoda za zdravstveno varstvo Koper potekal kar nekaj časa . Obsegal je predavajna o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja. Sledil je pohod na Ahec, kjer je KD Ahec Jasen s kulturnim programom počastilo dan državnosti. Prisotne je pozdravil župan občine, gospod Anton ŠENKINC, MePZ AHEC Jasen pa je odpel nekaj pesmi. Po darovanju sv. Maše so se pohodniki vrnili v Jasen, kjer so ob zvokih prijetne glasbe nadaljevali druženje. Čeprav so oblaki, ki so prekrili nebo nad II. Bistrico grozili, da bo prireditev odpadla, seje na koncu vendarle vse dobro izteklo in KD AHEC Jasen je v celoti izpeljalo program. Anica Kocjančič 40 LET DRUŠTVA RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ILIRSKA BISTRICA Priznanja za dolgoletno aktivno delo so med drugim dobili tudi (od leve proti desni): Tanja Kaluža, Branko Glažar, Olga Hrvatin in Darinka Rolih. (Foto: Arhiv DRFR Ilirska Bistrica) Na predvečer državnega praznika v četrtek, 24. junija 2004 so se ob 40-letnici ustanovitve Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Ilirska Bistrica na premskem gradu zbrali člani društva z gosti ter svečano obeležili visoki jubilej. Programu, ki ga je povezovala Meta Frank, je sledilo družabno srečanje ob “domači” večerji. Leto so pripravile članice Turističnega društva Ilirska Bistrica. Društvo je bilo kot Društvo knjigovodij Ilirska Bistrica ustanovljeno 8. julija 1964. Pod vodstvom prvega predsednika društva Ivana Mršnika se je članstvo počasi povečevalo, vendar je delovanje društva sčasoma zamrlo. Ponovna oživitev delovanja se je zgodila z občnim zborom 26. junija 1981, ko je predsednica društva postala Olga Hrvatin. Leta 1984jo je zamenjal Marjan Pirih, od leta 1986 pa društvo vodi Branko Glažar. Članstvo je doseglo vrh leta 1987, ko je bilo v društvo včlanjenih 234 članov. Zaradi težav v gospodarstvu ter pospešenega uvajanja informatike je število članov z leti upadalo in se ustalilo na 130 članih. Osnovni cilj delovanja društva je izobraževanje članov. Člani v društvu združujejo svoje strokovno znanje in izkušnje, z njegovo pomočjo lahko kadarkoli dobijo strokovno pomoč in ustrezne informacije. Tu so jim v veliko pomoč zaposleni na Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije (medustanovitelji zveze j e tudi ilirskobistriško društvo) s strokovnimi publikacijami in revijo IKS, brez katere si finančniki, računovodje in revizorji težko predstavljajo dobro strokovno delo. Člani društva so zelo aktivni tudi na družabnem področju in že vrsto let si druženje v društvu popestrijo z izleti, strokovnimi ekskurzijami, obiskom kulturnih prireditev ter srečanji z drugimi društvi. V spomin na ta druženja obstaja velika zbirka fotografij. Nekaj od njih j e objavljenih v knjižici, ki jo je Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Ilirska Bistrica izdalo ob 40-letnici svojega delovanja. Praznovanje, ki je 24. junija potekalo na premskem gradu, se je pričelo z ogledom Kettejeve spominske sobe, samega gradu in cerkve sv. Helene. Pod vodstvom Mete Frank je program gladko stekel. Zbrane je nagovoril dolgoletni predsednik ilirskobistriškega društva Branko Glažar, v kulturnem programu pa sta sodelovali Danica Pardo ter Jerica Sterle s sestrama. Praznovanja na premskem gradu so se poleg vodstva in članov društva udeležili tudi gostje Ingrid Zadel, članica predsedstva Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Fabio Ivančič, predsednik DRFR Koper in član nadzornega odbora Zveze računovodij, finančnikov in revizoijev Slovenije, ki je zbrane tudi nagovoril (poudarki iz njegovega govora so objavljeni v knjižici izdani ob tej priložnosti), Stanislav Pupis, predsednik DRE Postojna ter Vojko Mihelj, občinski svetnik, ki se je povabilu odzval v imenu župana ilirskobistriške občine. Na prireditvi so ob visokemu jubileju društva podelili Priznanja za dolgoletno aktivno delo članom društva: Olgi Hrvatin, Maijanu Pirihu, Branku Glažaiju, Aniti Kirn, Darinki Rolih, Silvi Dekleva in Tanji Kaluža. Društvom DRFR Obale in Krasa Koper, DRFR Nova Gorica in D RF Postojna so podelili Zahvale za dolgoletno dobro sodelovanje-, Zveza. računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije ter Fabio Ivančič, nekdanji predsednik ZRFR Slovenije pa sta dobila Zahvalo za strokovno pomoč in sodelovanje. KM. PROJEKT OBNOVE SLOVENSKIH KRAJEVNIH VODNJAKOV Na letošnjem javnem razpisu, ki sta ga že šesto leto zapored pripravila poslovni sistem Helios in MOPE, je strokovna komisija izmed 23 prijavljenih občin (28 prijavljenih vodnjakov in dodatnih 9 prijavljenih projektnih nalog šol na temo "Vodna učna pot”) izbrala sedem vodnjakov iz šestih slovenskih občin, ki bodo deležne finančne in strokovne pomoči za ponovno oživitev izbranega vodnega vira. Izbrane so bile občine in vodnjaki: Brezovica (Vodnjak na izviru Studenec), MO Ptuj (Vodnjak Mestni vrh), Kozje (Vodnjak v naseljo Lesično), Postojna (Napoleonov vodnjak), Ilirska Bistrica (Kovačev in Potepunov studenec) in Cankova (Vodnjak v naselju Korovci). Predstavljamo bistriška vodnjaka OBČINA ILIRSKA BISTRICA VODNJAK Potepunov studenec Globok 1,5 ra; notranje mere. širina 2,9m, dolžina 1,9 m, višina 3,2 m Kovačev studenec Globok 1,1 m; notranje mere: širina l,38m, dolžina 1,25 m, višina 2,2 m OSNOVNI PODATKI O VODNJAKU Sestavljena sta iz studenca in korit. V notranjosti strudcnca je izvir vode, ki ju napaja. Konstrukcijo obeh studencev tvorijo kamniti zidovi in kamniti obok. Izdelana sta iz Hišnega sivega kamna, ki je značilen za Brkine in dolino reke Reke. Na Potepunovem studencu je vklesana letnica 1866, na Kovačevem studencu pa letnica 1860. ARH1TEKTURNO-LIKOVNI VIDIK Oba studenca sta nastala v drugi polovici 19. stoletja. Način gradnje in uporaba gradbenega materiala sta pri obeh enaka. Studenca s koriti tvorita zaključeno celoto, ki se lepo spaja z okoljem. Formo obokanega stropa zaključuje kamniti portal, ki je v zgornjem delu izklesan polkrožno. Oba studenca pričata o ljudski umetnosti, ki je znala funkcionalnost spojiti s preprosto, a učinkovito likovno rešitvijo, ki se nevsiljivo spaja z okoljem. TERMINSKI PLAN IN NAČRT DEL Odstranitev travnate površine z oboda studenca, odstranjevanje nasičene umazanije, zaščita notranjega dela, pranje vodnjaka in urejanje okolice Pričetek del: 02.06.2004 Zaključek del: 15.7.2003 PREDVIDENA VREDNOST PROJEKTA Lastna udeležba: 1.553 .667 SIT (50 %) Heliosov ekološki sklad: 1.553.667 SIT (50 %) SKUPAJ: 3.107.334 SIT OPOMBE Prijava na razpis drugič, ker v letu 2003 ni so bili izbrani Priloga : Lokacijska informacija Postavitev učne poti (v okviru Eko šole}- Ohranjajmo vodnjake -OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA PRIREDITEV “ŠPORTNI VIKEND” Športna zveza Ilirska Bistrica v mesecu septembru 2004, na osnovi dogovorov iz preteklega leta z društvi vključenimi v zvezo, pripravlja organizacijo množične športne prireditve pod imenom >ŠPORTNI VIKEND 2004< v katero bi vključili tudi vse otroke (cca 900) iz osnovnih šol Občine Ilirska Bistrica. Namen prireditve je predstaviti dejavnost športnih društev tako, da se udeleženci na dan prireditve vključijo v eno od predvidenih športnih aktivnosti organizirani kot športna delavnica. Prireditev za otroke bi organizirali v četrtek, 17. in petek, 18. septembra 2004 v času od 9,00 do 13,00 ure. Rezervni termin bi bil četrtek, 24. in petek, 25. septembra 2004 Aktivnosti bi izvajali v Ilirski Bistrici na športnih igriščih obeh bistriških sol in igriščih v upravljanju Športne zveze. Določene dejavnosti (pohod,...) bi izvedli v okolici mesta. Prosimo društva, da nam načelno potrdijo sodelovanje tako, da lahko začnemo s pripravami in organizacijo programa, ki bo odvisen tudi od udeležbe in predlogov zainteresiranih društev. V prireditev bi vključili športne panoge, ki jih izvajajo športna društva v občini: - ekipne: košarka, nogomet, rokomet,.... - individualne: lokostrelstvo, karate, tenis, smučanje-rolanje, strelstvo, pohodništvo, taborništvo,.... Plan konkretnih aktivnosti, lokacije, umike in ostale informacije pripravimo po uskladitvi programov z društvi. vi y VINAKOPER Vabimo vas v našo novo prodajalno Pri Matetu, na Vilharjevi 2 v Ilirski Bistrici, kjer lahko izbirate med bogato ponudbo naših ustekleničenih vin ter kakovostnih vin iz vinotoča. Opomba: Društva po pošti prejmejo Udovič, tel.: 041 765 837 in Zdravko vprašalnike za prijavo programa in Debevc, tel.: 041 578 613 zabeležko pripomb z zaključka lanske Športni pozdrav, prireditve. Športna zveza Ilirska Bistrica Dodatne informacije: Rihard predsednik, Rihard Udovič Ir. NOVO MOBITELOVO POSREDNIŠKO MESTO!!! MOBITEL - Sklepanje/podaljšanje naročniških razmerij - Nakup GSM aparatov • Velika izbira rezervnih delov (baterije, ohišja) - Velika izbira dodatne opreme (polnilci, torbice) TRENUTNE AKCIJE: akcija »POPOLNI (Philips 535, Benq S660C, Siemens St60, Samsung SGHX400, Sony Ericsson T630, Nokia 7200, Motorola V600) -akcija »PRIČAKOVANJA« (Sony Ericsson T230, Nokia 3200, Philips 530) debitel* Rozmanova 2 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333 MOB: 031/779 169 NOVO! AKCIJA SVET JE PREČUDOVIT akcija »N0N-ST0P RAZKOŠJE« (Motorola 0550, Motorola V300, Philips Fisio 825) akcija »CVETJE V JESENI« Nokia 35101-PO NOVEM V VSEH PAKETIH! SAMO - 9.900 SIT Sony Ericsson Z200 8.800 24 Zaradi velikega zanimanja v "Valentinovi* akciji ponovno v ponudbi. Alcatel 0T735i 8.800 24 NttJceneJSI aparat z vgrajenim fotoaparatom. Sagem myC-3b 8.800 24 Zelo atraktiven za ženske. Dragon 1916 18.800 24 Najcenejši preklopni aparat z vgrajenim fotoaparatom. Nokia 6610i 18.800 24 Najcenejša Nokia z vgrajenim fotoaparatom. Siemens Cx65 18.800 24 Omogoča popolno multlmedljsko zadovoljstvo. Samsung SGH D410 58.800 24 Edini aparat, ki Ima 262.144 barv. pogoj: sklenitev ali podaljšanje naročniškega razmerja za 24 mesecev me vključujejo DDV ♦Cene vključujejo DDV PONEDELJEK - PETEK 800 - 1200 in 1500 - 1900 SOBOTA 800 - 1200 se a GSl* to* $1 mobitelefoni - Nokia 3510i - Sagem My X3-2 jjod/y'JuJdjjio pripuprurilu. * 'JikuBtu hiJii imli molnoDi miilormainpgn tetefomi: Iliriade _____________________________________________________ V BOJ ZA STARO PRAVDO Vedno me je nekoliko begalo dejstvo, da sta Postojna in Sežana neke sorte regijska centra, naše malo misto pa je, kako naj rečem, le nekaj korakov od Rupe. Z leti sem sicer nekoliko razvil mnenje o tem, zakaj je temu tako in moram reči, da mislim, da smo si v pretežni meri krivi kar sami. Kakorkoli, zanimivo je, da smo v primerjavi z drugima dvema deloma “trikotnika” nekje na robu. Ne le, da ima veliko, predvsem “alpskih” in “panonskih” Slovencev, bolj meglo predstavo o tem mestu, ta obrobnost obsega boljkone simbolna dejstva, da recimo ne obstaja avtobusna linija iz drage nam prestolnice do Bistrce (ne mešajte tega z mednarodnimi progami, khm, progo, k preljubim sosedom “preko granice”!) ali pa da se recimo v železniškem prometu dogajajo zanimive stvari, ko mora 90 % potnikov v Pivki prestopiti za Bistrco, da se lahko ostalih deset odstotkov udobno pelje v Sežano ali pa da nekdo v Ljubljani ob spremembah voznega reda (sicer laikom itak težko razumljivi potrebi, da se šalta umike za deset minut naprej ali nazaj) preprosto “pozabi “prestaviti vlak v Pivki, da bi počakal tistega iz Ljubljane. So pa tudi druga dejstva, recimo to, da so edina “regionalna” ustanova s sedežem v Bistrici Kraške lekarne, pa še od tam se Postojna veselo odceplja (mogoče seje že, nisem več na tekočem). Državni uradi so pač praviloma v Postojni in imajo morebiti (do nadaljnjega) le izpostavo v Ilirski, kot temu mestu ljubkovalno pravijo Ljubljančani. Tudi “poslovni subjekti”, kot se temu lepo reče, imajo pač isto navado in so regijski sedeži bank, zavarovalnic, Elektra in podobnih v (pretežno) Postojni in Sežani. Pri najboljši volji ne morem razumeti, kako to, da mi nismo dovolj dobri, da bi se to področje pokrivalo tudi od tukaj. Ja, nepojmljivo, da bi se kakšen Postojnčan ali Sežančan moral usesti v svojega štirikolesnega konjička in moral karkoli opraviti v Bistrici. Ali pa da bi se kakšen šolar šel vozača v Bistrico. Ampak kar je meni res izven vsake pameti ni to, daje to nepojmljivo našim severnim in zahodnim sosedom, ampak da je to enako nepojmljivo tudi nam. Lahko ste prepričani, da eni in drugi, ko državo fehtajo za to ali ono, kar je širšega pomena ali ko delajo projekcije za take in drugačne firme ali ko si rihtajo univerzitetne programe prav veselo vključujejo tudi teh dobrih štirinajst tisoč duš, ki spadajo pod rumeno ladjico na modrem ozadju, mi pa vedno gledamo le do občinske meje in niti milimetra naprej. Seveda je zdaj, ko so karte takorekoč že razdeljene, zelo težko doseči karkoli. Te napake segajo desetletja nazaj in redki so bili trenutki (in osebe), ki so vsaj od daleč poskušali delati drugače. Pa kljub temu obstaja nekaj prostora. Tam, kjer se stvari delajo na novo. Če ne bi vedel bolj, bi mi prišlo na misel ravno področje informacijske družbe in s tem povezane stvari. Ker pa vem bolje, ne bom o tem niti pisnih Resje sicer, daje denimo izvršni direktor LDS-a (eden od najmočnejših ljudi v tej stranki in zatorej tudi v državi) doma iz Postojne, da ima Sežana ugodno prometno lego na poti proti Kopru in Trstu, da o Postojni niti ne govorimo in tako naprej. Po drugi strani pa je res tudi to, da smo se pri nas vselej uspešno otepali ljudi, ki so razmišljali izven običajnih okvirjev “še fabrka ali dve pa se bosta cedila med in mleko”. Za postojnski srednješolski center so denimo združevale sredstev večje organizacije združenega dela iz notranjske “regije”. Seveda pretežno bistriške. Tedanjo gospodarsko moč naše občine vam lahko ponazorim s tem, da ga v moji generaciji skoraj ni bilo dijaka iz Bistrice brez štipendije - in pretežni del njih so bile kadrovske štipendije. Bili so neki drugi časi. In če (recimo) morda še lahko razumemo, da so se takrat pri nas premalo zavedali potenciala t.i. “mehkih” panog in področij, je pa dejstvo, da se tega razmišljanja še celo danes niti slučajno niso znebili tudi najbolj odgovorni v tej občini, naravnost katastrofalno. Sicer pa naj bi, zlepa ali zgrda, zahtevali sedež policije (verjetno mejne?) in carine v naši občini. Kar j e seveda logično, saj Postojna nima niti kančka meje in Sežana nit enega carinika. In če se bomo šli državljansko nepokorščino, sem prvi zraven. Samo letos mora to biti, ker bodo do oktobra politiki jako dovzetni za državljane. Potem pa nas štiri leta ne bodo več kaj prida šljivili. Dejan Ujčič P.S. A ne prehitro, najprej morami iti in se spočiti od dopustov. Bodite fajn. Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 2 ■n V K'j Fp C'J Sr CD C \i v ep Fe eo v C p v ep v v s. >) F F p /c) r .. v; FIZIOTERAPIJA US TRGOVIM Rozmanova ul. 1, 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA * BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG 130 LET POŠTE PREM 25. junija daljnega leta 1874, se je na Premu odprl poštni urad v današnjem pomenu besede in od takrat, razen kratke prekinitve po drugi vojni, deluje nepretrgoma. Tako je junija 2004 pošta Prem praznovala 130-letnico svojega obstoja. Pomembnost poštne točke na Premu je gotovo izpričana z ohranjenim »turškim pismom«, iz leta 1500, ki je pod nujno potovalo s konjenikom iz Kvameija proti Ljubljani. Sel seje s pomembno novico o turški nevarnosti ustavil na premskem gradu, zamenjal konja, dobil podpis poveljnika gradu in že drvel dalje proti Postojni in Ljubljani. Po letu 1563 so poštno postajo preložili v grad Ravne, kasneje so poštno pot prestavili na Pivko, kjer j e pomembno vlogo odigrala pošta v Zagorju. Z odprtjem reškega kraka južne železnice in prevozom pošte z vlakom leta 1873, seje znova preselila poštna pot med Št.Petrom in Ilirsko Bistrico v dolino reke Reke in tuje tičal vzrok, da so leta 1874 odprli na Premu poštni urad. Poštni urad se je na Premu večkrat selil: bil je pri Mumčevih, pri Škofčevih in pri Faturjevih, da bi se leta 1935 preselil v novozgrajeno stavbo italijanske premske občine v dolino k premskem mostu. Stavba daje prijazen vtis, žal pa je za pošto namenjen le majhen in utesnjen prostor. Leta 1910 je bila pri Klebčaijevih v Dolnji Bitnji odprta pomožna pošta. Spadala je pod obračunsko pošto Prem, delovala pa je le do začetka prve vojne. Pomožna pošta je imela dvojezični podolgovati poštni žig: UNTER BITINJE/ SPODNJE BITINJE (PREM). Seveda je tudi pošta sledila vsem političnim spremembam v svojem času. Vsa ta dogajanja so izpričana tudi na poštni dokumentaciji, v jeziku države, kateri je pošta pripadala, pa tudi na poštnih žigih, ki jih je uporabljala premska pošta. Nekaj značilnih poštnih žigov premske pošte: 1. Najstarejši znani avstrijski »progasti« poštni žig s slov. nazivom pošte PREM, edini te vrste na Bistriškem. 2. Z italijansko zasedbo naših krajev in poitalijančenjem krajevnih imen je bil krajši čas v uporabi italijanski poštni žig PRIMANO in s slovenskim imenom kraja (PREM) v oklepaju, (posebna redkost na .=130 LET POŠTE ==. = 6255 PREME Primorskem) ISTRIA, 3. Italijanski poštni žig s samo italijanskim nazivom kraja: PRIMANO FIUME, kot sedež province, kasneje, 4. najdemo na poštnem žigu tudi z rim. Črkami zabeleženo leto fašizma, 5. Po osvoboditvi, do septembra 1947 je bil v uporabi poštni žig znova s slovenskim nazivom kraja PREM in veliko črko A v spodnjem delu, (zona B Julijske krajine). 6. Po letu 1950 zasledimo na poštnem žigu tudi napis v cirilici. 7. Po letu 1970 dobijo vse pošte v Jugoslaviji poštne številke; premski pošti je dodeljena številka 66255, kar je pomenilo: z leve; prva šestica je označevala Slovenijo, druga poštno upravo v Kopru, številka 255 pa zaporedno številko pošt v tem delu Primorske in koprske poštne uprave. 8. S 1 .marcem 1993 je z odstranitvijo prve šestice, tudi pošta Slovenije prekinila še zadnjo vez z jugoslovansko skupnostjo PTT. Pošta dobi sedanjo oznako 6255 PREM. Ta čas je že drugo leto upravnica pošte ga. Jožica Knafelc in že osmo leto pismonoša Jadran Frank. S poštnimi uslugami oskrbujejo pet delovnih dni na teden 272 gospodinjstev v 11 vaseh poštnega okoliša. Dnevno dvigajo pošto na pošti 6251 Trnovo pri II. Bistrici, prejeto pa oddajajo na pošti 6257 Pivka. Pošta Prem je imela tudi nekaj priložnostnih poštnih žigov, povezanih s pesnikom Dragotinom Kettejem, spominom na kurirsko poštno postajo v NOB, predstavitev »Brkinskih velikonočnih pirhov«, pa v spomin na požig prvih vasi na Primorskem... Tokratni priložnostni žig je po naj starejšem znanem premskim poštnim žigom oblikoval g. Janko Štampfel, slovenski zaslužni filatelist. Domači filatelisti pa so pripravili še dotisk poštne dopisnice z motivom Prema s preloma 19.stoletja, oblikovanje Matjaž Penko. 041/811 593 ^GRADBENIŠTVO SAFTIC | SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 od ponedeljka d Dom na Vidmu i O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ■ VIDEO TOP 1Q ■ 1. UBILA BOM BILLA 1 - akcija ■ 2. S.VV.A.T,-akcija m 3. KOT RIT IN SRAJCA - komedija _ 4. PLAČILO-akcija 5. VERONICA GUERIN - triler " 6. KIFELJCI - komedija ■ 7. POSLEDNJI SAMURAJ - pustolov. ■ 8. GOSPODAR PRSTANOV ■ KRALJEVA VRNITEV - pustolov. ■ 9. BILO JE NEKOČ V MEHIKI - akcija ■ 10. DONNIE DARKO - drama IV GALEJA s svojim delom usmerjene v gospodarski razvoj. Naloga centra je tudi, da v sodelovanju s partneiji izvaja razvojne projekte na področju povečevanja zaposljivosti prebivalstva, razvoja trga dela in povečevanja konkurenčnosti gospodarstva. Prvi korak k sodelovanju pa je medsebojno druženje in izmenjavanje podatkov ter informacij. Otvoritev prostorov je bila vsekakor prava priložnost, za vzpostavitev medsebojnih poznanstv in vezi, ki bodo v prihodnosti obrodila sadove. ZAKLJUČILI PROJEKT “ŽIVIMO ZDRAVO” Pred uradno otvoritvijo so se z ministrico, v prostorih sejne sobe občine srečali organizatorji sestanka -župan ter direktorica Razvojnega centra ter podžupan in državni svetnik mag. Zlatko Jenko, direktor RRA Južna Primorska - Giuliano Nemamik, Igor Vojko Mihelj občinski svetnik in predstavnik neodvisne svetniške skupine Krajevnih skupnosti, Miro Štemberger - občinski svetnik in predstavnik svetniške skupine DeSUS-a, Vladimir Vinšek - predstavnik Plame - Pur, in Egon Bratož -prokurist podjetja Lesonit d.d.. Pogovor se je sukal na temo skladnega regionalnega razvoja in na kakšen način omiliti omejitve, ki jih za našo občino predvideva država. Niso mogli tudi mimo problema regionalizacije in naše zagate v katero regijo spadamo oziroma v katero regijo nas drugi umeščajo. Vprašanja so bila naslovljena vsekakor na pravi naslov, saj ima Službe Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj ravno to nalogo, da koordinira aktivnosti za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja in koordinira aktivnosti za izvajanje evropske strukturne in kohezijske politike. Direktorica razvojnega centra je ob otvoritvi poudarila, daje snovni namen Razvojnega centra pospeševanje razvoja malega gospodarstva, obrti, turizma ter da mora imeti center povezovalno vlogo med podjetniki, obrtniki, občino, obrtno in gospodarsko zbornico in drugimi institucijami, ki so RAZPORED DOPUSTOV ZOBOZDRAVNIKOV ZA POLETJE 2004 junij julij avgust/september Spetič Samo, dr.stom. 26.7.-31.7. 1.8.-21.8. Kasič Š. Mirjana, dr.stom. 19.7.-31.7. 1.8.-21.8. Sakelšek Karl 26.7.-31.7. 1.8.-28.8. Crnkovič Emil 19.7.-31.7. 1.8, - 7.8. 16.8. -28.8. Mitič Nevija 19.7.-31.7. 1.8.-14.8. Grk Sanda, dr.stom. 28.6.-30.6. 1.7.-17.7. 9.8.-21.8. Jakljevič Vlatko.dr.stom. 19.7.-31.7. 1.8-21.8. .Zdravstveni dom Spetič Samo, dr.stom. .Sakelšek Karl Crnkovič F.mil Mitič Neviia Grk Sanda, dr.stom Zasebni zobozdravnik Jaklievič Vlatko.dr.stom. Opomba: osenčena polja = dopust DOPUSTI ZOBOZDRAVNIKOV Objavljamo preglednice dopustov zobozdravnikov za meseca julij in avgust. Vse paciente prosimo za strpnost in razumevanje problemov, ki nastanejo ob daljši odsotnosti izbranih zobozdravnikov in koriščenja dopustov v ostalih službah. Upamo, da boste čez poletje potrebovali čim manj zdravstvenih storitev in Vam želimo prijetne počitnice in dopuste ! Kolektiv ZD Ilirska Bistrica ____ Dopusti zdravnikov v mesecu juliju 2004 Zdravstveni dom Spetič Samo, dr.stom. Kasič S. Mirjana, dr.stom. Sakelšek Karl___________ Crnkovič Emil___________ Mitič Neviia____________ Grk Sanda, dr.stom______ Zasebni zobozdravnik Jakljevič Vlatko.dr.stom. RAZVOJNI CENTER V NOVIH PROSTORIH Konec junija je Zavod za zdravstveno varstvo Koper v sodelovanju z lokalnimi koordinatoriji v KS Jasen zaključil projekt Živimo zdravo. Projekt je potekal od novembra 2003 do junija 2004,finansiralo pa ga je Ministrstvo za zdravje R Slovenije. Izvedenih je bilo štirinajst delavnic v katerih so krajani Jasena lahko spoznavali načine kako preprečevati danes najpogostejše bolezni. To so bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, rak, bolezni gibal, duševne bolezni. V imenu Zavoda za zdravstveno varstvo Koper in lokalnih koordinatoric Nade Čeligoj in Andreje Rebec se zahvaljujem vsem, ki so se redno udeleževali delavnic, prav tako pa gre zahvala tudi donatoijem projekta: Agraria Koper, Mesnica J&B Pivka, OZRKS Ilirska Bistrica, Droga Portorož, Roche Diagnostic Ljubljana ter Zdravstveni dom Ilirska Bistrica. V naslednjem letu v kolikor bo s strani Ministrstva za zdravje projekt še podprt, ga je Zavod za zdravstveno varstvo Koper ponovno pripravljen izvajati v občini Ilirska Bistrica, lokalne koordinatorice pa smo se odločile, da bomo tokrat projekt izvedle v Podgradu. Andreja Rebec, san. ing. V petek, 2 julija je bila v prostorih provizorija otvoritev novih prostorov Razvojnega centra II. Bistrica. Nova direktorica mag. Milena Urh je bila primorana center preseliti iz Doma na Vidmu, ker tam ni imel več pogojev za delo. Kot najhitrejša in najcenejša je bila možnost, da se preseli v prazne prostore, ki so v lasti občine. Otvoritve se je udeležila ministrica za regionalni razvoj mag. Zdenka Kovač, predstavnik sveta Regionalne razvojne agencije Južna Primorska, župan Občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc, državni svetnik in podžupan mag. Zlatko Jenko, predstavniki občine Ilirska Bistrica, gospodarstveniki ter direktorji najuspešnejših malih podjetij v lanskem letu iz naše občine. USPEŠEN PROGRAM PREVENTIVE ZA ODRASLE V mesecu juniju smo zaključili tudi preventivne preventivnih delavnic, programe za odraslo populacijo v Zdravstvenm domu Uspešno je bila izvedena tudi delavnica opuščanja Ilirska Bistrica. Kljub slabši udeležbi na zadnjih kajenja, ki jo je vodila Jana Jagodnik,m.s. delavnicah ocenjujemo, daje program uspešen. Predvsem S preventivnimi delavnicami bomo nadaljevali septembra, bi opozorila na dobro izvedeno Šolo hujšanja, ki jo je že sedaj pa vas vabim, da se delavnic udeležite, tako tisti, ki vodila Vida Slavec, v. m. s. Šole seje udeležilo sedemnajst ste povabljeni, kakor tudi drugi, ki želte tudi sami narediti kandidatov, ki so tudi uspešno shujšali. Pri vsem tem gre nekaj za svoje zdravje, predvsem poudariti, daje kar nekaj teh kandidatov, ki so uspešno zgubili odvečne kilograme, morali zmanjšati tudi VSEM PRIJETNE POČITNICE IN DOPUSTE! prej nujno potrebno dozo zdravil.To pa je tudi cilj Andreja Rebec, san. ing. INFORMATIVNA SKUPINA ZA STARŠE O DROGAH IN ODVISNOSTI Starši imamo svoje otroke radi, jim veijamemo in zaupamo ter zato težje uvidimo oziroma si priznamo, da je lahko tudi z njimi kaj narobe. Seznanjeni smo z zastrašujočimi nevarnostmi drog, kar prispeva k nerazumskemu odzivu na pojav droge v svoji družini. Namesto, da bi se ukvarjali predvsem s tem, kako svojemu otroku najbolje pomagati, na ta problem pogosto reagiramo čustveno, prestrašeno, bojujemo se z občutki sramu, skrbi nas, kaj si bodo mislili drugi in kako bo mladostnikovo vedenje ogrozilo vse tisto, za kar smo si dolga leta prizadevali. Pomemben dejavnik pri soočanju z odvisnostjo je neustrezen starševski ponos, ki ovira ustrezno ukrepanje. Ponos nam pravi, da se to lahko zgodi drugemu, našemu otroku, naši družini pa ne. Pogosta starševska reakcija je tudi hud občutek krivde. Lahko se nam zdi, da smo v vlogi vzgojitelja popolnoma pogoreli. Nekateri odlašamo z ukrepi, ker se bojimo družbenega izobčenja nas in otroka. Najbolj težko uvidimo bistvo problema in potrebo po spremembah zaščitniške matere, ki smo še posebej ranljive za odvisniške manipulacije in izsiljevanja. Počutimo se negotovo, duši nas občutek krivde, iščemo opravičila in podobno. Vse to pa mladostniku, ki uživa drogo ne pomaga, kvečjemu poveča njegovo manipulativnost ali občutek nemoči, ko vidi, da starši bistva problema ne dojamemo. Običajno se zelo otepajo sodelovanja očetje, pa naj si bo zato, ker pri vzgoji praviloma manj sodelujejo, ali ker jih neuspeh še bolj prizadene. Pri vsem tem j e potrebno poudariti, daje reševanje problemov zasvojenosti reševanje problemov celotne družine. Če pri vašem otroku opazite znake rabe drog, se ne slepite in ne iščite opravičila v odraščanju in puberteti. Opozorilni znaki, ko uživanje drog že presega meje eksperimentiranja: - znatne spremembe obnašanja in navad, kot npr. izogibanje družinskemu življenju, zanemarjanje obveznosti, bežanje od doma, laganje ali osornost; - nenavadna nihanja razpoloženja, od živčne razdražljivosti in nemira do umirjenosti ali vzvišene hladnokrvnosti, ki ji nič ne more do živega (heroinska hladnokrvnost); - popolnoma novi prijatelji, o katerih se nerad pogovarja; - oblačenje, ki daje misliti, da morda prikriva sledove vbodov (npr. vztrajanje, da tudi poleti nosi dolge rokave ipd.); - nepričakovan padec šolskega uspeha, izostajanje v šoli; - nenaravna bledica, hujšanje; - izginjanje denarja in družinskih dragocenosti; - najdba pribora za rabo drog: injekcijskih igel ali brizgalk, ožganih žlic, folij ipd. Z namenom informiranja o znakih uživanja drog in razvoju odvisnosti, smo se na Društvu »Pot« odločili, da v mesecu septembru organiziramo informativne skupine o drogi in odvisnosti. Teme skupin bodo: - kaj je to odvisnost, - predstavitev različnih drog in njihovih učinkov, - faze razvoja odvisnosti, - obrambni mehanizmi staršev in odvisnika, - kaj narediti ob sumu, da se otrok drogira, - predstavitev organizacij za zdravljenje odvisnosti, - recidiv in njegovo preprečevanje. Skupine bodo potekale vsakih 14 dni v prostorih Društva »Pot« na Levstikovi 3. Uvodna skupina bo v sredo 15.09.2004 ob 17.00. Prijave zbiramo na tel.: 05/710-06-25 vsak dan od 8.00 do 15.00. Skupine so namenjene vsem staršem in tistim, ki si želite izvedeti več o drogah in problematiki odvisnosti. Vabljeni! Društvo »Pot« TELES X- Z TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica IlirskaN^ ,—Z—-yZ— Bistrica N. / d.o.c V AVGUSTU BREZPLAČNI PRIKLOP NA KABELSKI INTERNET ----- 7110102 ---- KONEC ŠOLSKEGA LETA V SONČKU Hura, počitnice so tukaj! S takim veseljem so se konec šolskega leta razveselili naši otroci, ki obiskujejo Dnevni center Sonček. Z lepimi ocenami v šolskih spričevalih se je poplačal ves trud, kije bil vložen v trdo delo skozi vse šolsko leto. V Sončku pa poleg pisanja domačih nalog in vestnega učenja, počnemo marsikaj zanimivega. V tem šolskem letu smo se tudi veliko zabavali in potovali. Ob novoletnih praznikih smo pripravili igrico Sončkov otrok, katero smo predstavili na različnih prireditvah, obiskali smo praznično Ljubljano in Kolosej, kjer smo si ogledali risani film Reševanj e malega Nema. Na Kmečkem turizmu Turn, nam je društvo podeželskih žena pripravilo Miklavževanje. Z okusno pripravljeno hrano na čisto pravem ognjišču in zakajeni kuhinji, ter lepimi darili, so nam polepšale praznike. Veliko smo ustvaijali in izdelovali različne izdelke, katere smo podarili staršem in vsakomur, kije obiskal naš Sonček. Za konec šolskega leta smo odšli na končni izlet na Kras, kjer smo si ogledali Štanjel z okolico, Lipico in Lokev z vojaškim muzejem. Bilo nam je izjemno lepo. Za poslastico pa smo si pripravili pravi piknik, kjer smo se pri lovski koči v Dolenjskem potoku gostili, igrali družabne igre, najbolj zanimive pa so bile vodne pištole, ki niso prizanesle nikomur. Ob vseh teh lepih dogodivščinah skozi celo šolsko leto, pa je bilo tudi nekaj grenkobe, ker so nas zapustili trije zvesti Sončki. V svet in nadaljnje šolanje odhajajo veliko pridnosti, uspehov ter da bi se Filoreta, Rok in Sandi. V Sončku so jim izpolnili vsi zadani življenjski cilji, preživeli najlepša leta svojega šolanja. Vsi jih bomo zelo pogrešali. Ob tej priložnosti jim vsi Sončki želimo Sončki SREČANJE STARŠEV IN OTROK JELŠANSKEGA VRTCA PRI Spoštovani starši, vabim vas na zaključno srečanje in sprehod v Smrje..... s seboj pripeljite vse družinske člane... Tako seje glasilo vabilo k Novakovem mlinu na Topole. Tam smo se dobili v torek 29. popoldne. Zjutraj j e močno deževalo. V vrtcu smo se poslovili s starši: "Se vidimo popoldne". Prihajali so v različnih družinskih sestavih, z vozički, punčkami, medvedki in brez. Prišla je tudi vrtčeva babica Mihela Katinina. Prijazna gospodarja sta nas pričakala na sveže pokošeni domačiji. Ognjišče je bilo zakuijeno. Gospodinja nas je pričakala s kavo in nam razkazala poslopje. Bilje čudovit sončen popoldan. Če smo za trenutek utihnili, smo slišali le šumenje reke Reke in petje ptic. Poslovili smo se od otrok, ki odhajajo v šolo in se pomerjali v različnih športnih panogah z otroki in brez... Po napornih tekmovalnih in igralnih aktivnostih smo odšli peš proti Smijam. Sonce je počasi izgubljalo svojo moč. Ob poti so nas vabeče čakale jagode, slišati je bilo šumenje reke in petje ptic. Človek bi tam kar bil... Cilj pohoda j e bil čebelnjak na križpotju. Vrnili smo se na travnik pred domačijo in se poslovili v mraku. Ostal je nepozaben spomin na skupno srečanje odraslih in otrok jelšanskega vrtca. vzgojiteljica Irena Tomšič NOVAKOVEM MLINU 100 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA KNEŽAK Prostovoljno gasilsko društvo Knežak, jev občini, pa tudi širše poznano po svoji aktivnosti, manj ljudi pa je seznanjeno z njegovo bogato zgodovino in tradicijo. Kneški gasilci so namreč v nedeljo 4. julija 2004 z bogato prireditvijo proslavili prvih sto let delovanja svojega društva, ki sedaj združuje preko 150 članov in ima poleg humanega gasilskega poslanstva kot najštevilčnejše društvo v vasi še veliko širši pomen. 100-letnica tako ni bil le praznik gasilcev, ampak cele vasi in Krajevne skupnosti Knežak. Bogato delo pa je nagradila tudi Občina Ilirska Bistrica s podelitvijo zlate občinske plakete društvu ob občinskem prazniku. Pridružujemo se čestitki ob tem visokem jubileju z obširnejšo predstavitvijo društva in praznovanja. Bogata gasilska tradicija in zgodovina PGD Knežak je že ob svoji 90-letnici pred desetimi leti izdalo lep zbornik v katerem je objavljena celotna zgodovina društva, ki so ga domačini pod vodstvom Dragotina Česnika ustanovili 29.7.1904, po nekaj hujših požarih (leta 1881 in 1903), ki so tako prizadeli vas, da je oškodovancem namenil pomoč celo sam cesar Franc Jožef I. To je bilo tretje tovrstno društvo v okolici (Ilirska Bistrica 1886, Zagotje 1890), v hitro razvijajočih se krajih Zgornje Pivke pa je takrat živelo nad dva tisoč prebivalcev. Skrbni gasilci še zdaj hranijo original zapisnika ustanovnega zbora in pravil Prostovoljnega gasilnega društva. Prav tako so ohranjene številne listine, fotografije, orodja in drugi predmeti, ki spominjajo na prehojeno plodno, včasih pa tudi težko pot kar nekaj generacij društva. Začeli so z nič in se preko številnih problemov povzpeli v Spominsko sobo si je z zanimanjem ogledalo veliko ljudi vzorno opremljeno, dobro usposobljeno in organizirano društvo. Že leta 1912 so nabavili sodobno ročno brizgalno Rosenbauer in še nekaj gasilskega orodja, takratnih 45 članov iz Knežaka, Bača in Koritnic, pa je redno vadilo vsak teden. V zgodovino društva sta globoke rane zarezali obe vojni in pritiski tujcev za ukinjanje slovenskih društev, vendar se jim gasilci niso vdali. Še več, leta 1924 so prvič prišli do svojih prostorov, kljub opisanim pritiskom ,n čeprav se je število članov zaradi mobilizacij zmanjšalo na 25, so ohranili samostojno društvo, delovanja pa praktično niso prekinili niti v najhujših letih, čeprav so Usti v kroniki od leta 1933 do konca druge svetovne vojne ostali nepopisani in so Pomembni dogodki in hrabra dejanja gasilcev ohranjena le po ustnem izročilu. Po letu 1945 so zaradi medvojne zaplembe opreme začeli praktično iz nič, vendar je zaradi ukoreninjene gasilske tradicije in načrtne skrbi za podmladek društvo, kljub slabi opremljenosti in občasnim krizam, Uspešno delovalo in napredovalo, dostopoma so se opremljali (nabava kamiona 1951, gradnja stolpa 1957, motoma brizgalna 1960), izobraževali in opravili številne ure gašenja in reševanja premoženja. Seveda so odmevno proslavili vse okrogle obletnice društva, ob 50-letnici pa so razvili društveni prapor. Nova prelomnica v delovanje društva in operativne enote med leti 1994 in 2004. Vseskozi so nadaljevali z urejanjem in modernizacijo gasilskega doma (komandna soba; kotlovnica in ogrevanje, spominska soba ...) in opreme (kamion s cisterno, radiozveze in pozivniki, vozilo Toyota, zračne puške IFEX, zaščitna oprema za gasilce...). Sproti so se izobraževali in izpopolnjevali za vedno zahtevnejše naloge pri gašenju požarov, znanja pa koristno uporabili tako pri gašenju travniških in stavbnih požarov v domačih krajih, kot pri pomoči na zahtevnejših intervencijah (požar na ladji Atlantic Star v Izoli, popotresna pomoč v Posočju...). Aktivno so sodelovali na tekmovanjih in nadgrajevali prijateljske odnose s sosednjimi društvi in seveda skrbeli tudi za družabno življenje svojih članov. Posebej je predstavljeno delo z najmlajšimi, saj poudarek vseskozi dajejo usposabljanju in animaciji mladih, preko krožka Mladi gasilec, ki deluje pod mentorstvom gasilcev na Osnovni šoli Knežak. Še številni drugi pomembni dogodki so zapisani in fotografsko dokumentirani v tej knjižici. Ob v glavnem veselih je nekaj tudi žalostnih, saj so se v tem obdobju za vedno poslovili od kar 13 svojih tovarišev, katerim je namenjena posebna zahvala. Člani PGD Knežak se vseskozi zavedajo, da še tako dobro opremljeno gasilsko društvo ne more delovati, če nima Težko je spraviti vse člane na eno fotografijo delovanju društva je bila vsekakor leta 1972, ko so gasilci začeli preurejati stavbo nekdanje osnovne šole, ki so jo s prostovoljnim delom, s pomočjo domačinov in številnih sponzoijev do 1988. leta v več fazah uredili v sodoben gasilski dom. Ob skupnem delu in doseženih uspehih se je okrepilo tudi članstvo, saj je PGD že ob koncu osemdesetih let združevalo 150 gasilcev in gasilk vseh starostnih kategorij in bilo tako ob 90-letnici (1994) po operativni enoti, kot po članstvu najmnožičnejše in najuspešnejše v občini. Predsednik društva Anton Delost je takrat med drugim v zborniku zapisal: »Vsem našim vaščanom sporočam, da bomo gasilci še naprej delali, se žrtvovali, varovali in ohranjali vse, kar smo s skupnimi močmi zgradili in naredili.« Ta prizadevanja in njihovi bogati sadovi v zadnjih desetih letih pa bodo ostali zapisani v drugem ličnem zborniku, izdanem ob stoletnici PGD Knežak, v katerem j e zajeto ljudi, če ni članov, ki živijo in delajo in predvsem čutijo pripadnost društvu. Večina članov PGD Knežak je imelo in ima te vrline, ki sojih pokazali skozi stoletno delo društva in nenazadnje tudi s pripravo bogate celodnevne prireditve ob 100. jubileju. NEDELJA, 4.JULIJA 2004 -PRAZNIK GASILSTVA V KNEŽAKU Po kar nekajmesečnih temeljitih pripravah organizacijskega odbora za pripravo praznovanja stoletnice PGD Knežak, j e prišel tudi ta svečani dan. Krajane je v sončnem nedeljskem jutru 4.julija Kako je bilo nekoč katerih je bilo slišati številne zanimive razgovore in zgodbe, marljive gasilke pa so postregle s svojim pecivom in pijačo. Popoldanski del sporeda seje začel ob 14.uri s svečano sejo. Večnamenska dvorana v Osnovni šoli je bila dodobra napolnjena z domačimi gasilci in gosti, med katerimi je bil tudi slavnostni gost - skoraj stoletni sin ustanovitelja društva g. Česnik. Zgodovino društva j e nanizal predsednik Anton Delost, sledila je podelitev priznanj in napredovanj zaslužnim gasilcem, številni dolgoletni »prijatelji in donatorji Torte sta se lotila predsednik Anton Delost in poveljnik Robert Tomšič pričakala lepo okrašena vas, množica gasilcev v svečanih uniformah pa se je že ob 8.uri zjutraj zbrala pred gasilskim domom za skupinsko spominsko fotografiranje. Kar težko je bilo ujeti v objektiv to številno družbo od najmlajših članov, do aktivnih članic in članov in veteranov. Že ob 9h je župnik g. Boris Kretič daroval svečano mašo, kije bila posvečena vsem pokojnim gasilcem, v polni in lepo, posebej za ta namen okrašeni župnijski cerkvi. Po maši je sledil blagoslov novih pridobitev kneških gaslcev, razstavnega prostora za staro »pumpo« iz leta 1912 in urejene spominske sobe. Oboje so vaščani z množično udeležbo na otvoritvi potrdili tudi kot veliko pridobitev za celo vas, pa tudi vedno številčnejši obiskovalci in turisti bodo lahko spoznali bogato gasilsko tradicijo. Ročna brizgalna, kot ena redkih ohranjenih izdelkov avstrijske tvrtke Rosenbauer iz tega obdobja in je sama po sebi zanimiv eksponat, je končno dobila svoj stalni prostor. Lepo predstavitveno-informativno tablo zanjo je prispevalo Društvo PIŠKOTEK, katerega člani se trudijo tudi za razvoj turizma v teh krajih. V spominski sobi in njenem preddverju (stare uniforme) pa je kot na časovnem traku nanizana zgodovina društva s predstavitvijo predsednikov in poveljnikov od časa ustanovitve pod Avstro-Ogrsko, preko obdobja italijanske okupacije, Jugoslavije, pa vse do sedanjega obdobja samostojne Slovenije. Pisana gradiva, fotografije in razstavljeni eksponati pričajo o zavednosti kneških gasilcev za ohranjanje zgodovine, pa tudi za ohranjanje svoje identitete in narodne zavesti. To stalno razstavo si je vredno ogledati, za kar je potreben predhodni dogovor. V večjem večnamenskem prostoru je bila tudi priložnostna razstava zanimivih fotografij iz življenja in dela društva, ob z vejami in vedri, stare ročne brizgalne s konjsko vprego in posadko veteranov, pa do najsodobnejše opreme domačega in prijateljskih društev. Iz slavnostne tribune sta posamezne skupine in opremo predstavila Danjel Cek, kije bil moderator celotnega slavnostnega dogajanja in podpoveljnik društva Janez Kastelic. Po paradi so se gasilci »postrojih« na novo urejenem večnamenskem igrišču pri osnovni šoli, kjer so jih pozdravili številni ugledni gostje, ki so kneškem gasilcem namenih še kar nekaj pomembnih priznanj državnih in stanovskih inštitucij in tako svečano zaključili uradni del prireditev ob tem visokem jubileju PGD Knežak. Seveda se takšnega praznika ne da zaključiti brez prave gasilske veselice, kije sledila. Za skoraj tisočglavo množico so poleg glasbe in bogatega srečelova pripravili bezplačen topli obrok. Posebno presenečenje pa je bil obisk »maršala Tita« (pooseblja ga igralec Ivo Godnič) s spremstvom, ki je popestril večer, čeprav »po dolgoletni odsotnosti« s prebivalstvom ni mogel najti tistega pravega stika. Vsekakor so se domači gasilci ponovno izkazali, kot dobri organizatoiji in gostitelji, v Knežaku pa je bil še en poseben dan izpolnjen z bogatim dogajanjem, ki bo ostal zabeležen ne le v gasilski kroniki ampak tudi v zavesti vseh krajanov, saj so veseli da imajo Pogled na gasilski dom na dan slovestnosti društva« pa so prejeli lične spominske kristale z motivom stare pumpe. Slavnostna seja je bila tudi svojevrsten kulturni dogodek, saj so točke povezovali nastopi domačih pevcev in mladih glasbenikov. Celotno prireditev je spremljala video projekcija posnetkov gasilskih vaj in drugih aktivnosti društva. Posebno pozornost pa je zbudil »lančar« (nekdanji posebej opremljeni nočni protipožarni stražar), ki se je kot nekdaj vsako uro vrnil na prizorišče in »opozoril« z glasnim vzklikom »virda varda« (straža gleda, opazuje) in nekaj domiselnimi besedami, da je mimo še ena ura. Kako številne prijatelje ima PGD Knežak se je videlo tudi ob koncu seje, ko ni hotelo biti konca vseh, ki so želeli čestitati in obdariti društvo-jubilanta. Kar pohiteti je bilo treba, da so se gasilci ob 16.30 pripravili za mimohod oz. parado, kije bila tako domiselno pripravljena, da so obiskovalci ob celotni poti skozi vas ob častni četi in svečanem ešalonu, ženski desetini in mladih gasilcih, lahko spoznali tudi celotno zgodovino gasilstva, od gašenja Starosta kneškega gasilstva Janez Vrh, Marija Urbančič, Anton Delost st. in Herman Kuret v svoji sredini tako močno in delavno gasilsko društvo, ki spoštuje zgodovino, zato se mu tudi za prihodnost ni treba bati. Hvala Vam kneški gasilci za Vaše stoletno delo in za ta lep dan ob jubileju! Vojko Mihelj Upravna enota vam sporoča .... Pridobitev statusa vojnega veterana in pripadajočih pravic Pridobitev statusa vojnega veterana ureja Zakon o vojnih veteranih. Ker je od uveljavitve zakona preteklo že kar precej časa in si verjetno vsi upravičenci še niso uredili statusa vojnega veterana ali pa postopek uveljavljanja pravic vsem osebam s priznanim statusom vojnega veterana ni poznan, v nadaljevanju okvirno predstavljamo določbe zakona o uveljavitvi statusa vojnega veterana in pravice, ki izhajajo iz priznanega statusa. Status vojnega veteran lahko pridobi oseba, kije v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo: - opravljala vojaške dolžnosti za obrambo Republike Slovenije; - opravljala naloge v policijskih enotah s področja varnosti Republike Slovenije ali - bila neposredno vključena v oborožen odpor na podlagi odločitve pristojnega organa ali poveljstva v skladu s predpisi. Upravičenci za pridobitev statusa vojnega veterana so: 1. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912-1918 ob pogoju, da jim je status borca za severno mejo ali vojnega dobro volj ca priznan z odločbo pristojnega državnega organa; 2. pripadniki bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6.4.1941 do 17.4.1941, ki so bili odpeljani v ujetništvo; 3. borci ali drugi udeleženci narodnoosvobodilne vojne Slovenije do 15.5.1945, kijimje čas udeležbe v NOV do 15.5.1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem ali dejanskem trajanju; 4. udeleženci v NOV v drugih delih nekdanje Jugoslavije do 15.5.1945, katerem je ta udeležba po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju všteta v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju; 5. udeleženci v oboroženih antifašističnih bojih v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15.5.1945, katerem je ta udeležba po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno všteta v pokojninsko dobo; 6. pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policisti, operativni delavci kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, narodne zaščite ter enot za zveze Republike Slovenije in občin, ki so opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26.6. do 18.7.1991, 7. člani Predsedstva Republike Slovenije in člani republiške koordinacijske skupine in podskupine v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo od26.6.1991 do 18.7.1991, 8. organizatorji manevrske strukture narodne zaščine v obdobju od 17.5.1990 do 25.6.1991 ter osebe, ki so po odločitvi organizatorja manevrske strukture opravljale naloge narodne zaščite; 9. delavci organov za notranje zadeve, ki so ob osamosvojitvi Republike Slovenije v času od 26.6.1991 do 18.7.1991 kot pripadniki policijskih enot opravljali naloge, povezane z borbenimi dejstvi in delovanjem zvez policije, kriminalistične službe in varnostno-obveščevalne službe; 10. pripadniki bivše JLA, ki so po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17.5.1990 do 18.7.1991 izvajali vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije; 11. osebe, ki so v času agresije na Republiko Slovenijo redno služile vojaški rok ob pogoju, da so bile udeležene v neposrednih obrambnih aktivnostih in 12. pripadniki narodno revolucionarne organizacije - TIGR v obdobju od septembra 1927 do 13.5.1941. Pravice vojnih veteranov_______so naslednje: 1. veteranski dodatek (vlogo lahko podajo vojni veterani, katerih prejemki na družinskega člana ne dosegajo osnove za veteranski dodatek -v letu 2004 ta osnova znaša 94.680,62 SIT na družinskega člana); 2. dodatek za pomoč in postrežbo (dodeljuje se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju); 3. letni prejemek (vlogo lahko poda: udeleženec NOV od leta 1941 neprekinjeno do 15.5.1945, borec za severno mejo in vojni dobrovoljec, odlikovanec z naj višjim državnim odlikovanjem ali organizator narodne zaščite); 4. zdravstveno varstvo (dodatno zdravstveno zavarovanje); 5. zdraviliško in klimatsko zdravljenje (upravičenost do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja vojnega veterana ugotavlja zdravniška komisija (I ali II. stopnja) na podlagi predložene medicinske dokumentacije -izvidov specialistov); 6. brezplačna vožnja (za skupaj 4 potovanja na leto z vlakom ali avtobusom, upravičenci do te pravice so enaki kot pri pravici do letnega prejemka); 7. pogrebnina (zagotavlja se vojnim veteranom, ki imajo pravico do letnega prejemka in brezplačne vožnje) in 8. priznanje pokojninske dobe (odloča Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi potrdila o vpisu v evidenco vojnih veteranov) Za uveljavitev vsake od zgoraj navedenih pravic je potrebno podati pisno vlogo, za izdajo potrdila za priznanje pokojninske dobe pri ZPIZ pa je dovolj tudi ustna zahteva. Pravice pripadajo vojnemu veteranu po dopolnitvi 50. leta starosti, pred tem pa le v primeru, če je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti. Izjema je le pravica do uveljavljanja pokojninske dobe, ki ni pogojena s starostjo in jo lahko vojni veteran uveljavlja kadarkoli po priznanem statusu. Vojni veteran lahko uveljavi pripadajoče pravice iz priznanega statusa, če teh ali podobnih pravic ne more uveljaviti po drugih predpisih ali v tuji državi. Pridobitev statusa vojnega veterana in pravic vojnega veterana Pogoj za pridobitev statusa in pravic je, da je oseba državljan Republike Slovenije. Izjemoma lahko status vojnega veterana in pripadajoče pravice uveljavi tudi tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v RS, če izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev statusa. Postopek: Stranka poda zahtevo v obliki pisne vloge na Upravno enoto Ilirska Bistrica. Obrazci vlog se pridobijo v sprejemno informacijski pisarni upravne enote ali neposredno v pisarni za vojne veterane, vojne invalide in žrtve vojnega nasilja (2. nadstropje nad Banko Koper, pisarna št. 4), lahko pa si obrazce vlog snamejo tudi iz internetnih strani - http//upravneenote.gov.si/ upravneenote/ilirskabistrica (vodnik po upravnih storivah). Vlogi j e potrebno priložiti: - veljavni osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list); - odločbo o priznani posebni dobi oziroma druga dokazila, kot so vojaška knjižica ali ustrezno potrdilo organov za obrambo ali organov za notranje zadeve. Upravičenca za pridobitev statusa vojnega veterana upravna enota vpiše v evidenco vojnih veteranov in mu izda izkaznico vojnega veterana. O zavrnitvi vpisa v evidenco vojnih veteranov in izdaje izkaznice vojnega veterana upravna enota izda odločbo, na katero ima stranka pravico do pritožbe na pristojno ministrstvo. O priznanju pokojninske dobe odloča Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi potrdila upravne enote o vpisu v evidenco vojnih veteranov. Statusa vojnega veterana ne more pridobiti oseba: -kije prestopila iz JLA, pa ni bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih; - ki na podlagi poziva predsedstva Republike Slovenije o prestopu pripadnikov JLA ni prestopila iz JLA do določenega roka; - ki je v času agresije na Republiko Slovenijo redno služila vojaški rok ali je bila na civilnem služenju vojaškega roka, razen če je bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih; - ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja. Podrobna navodila o postopku in pogojih za pridobitev statusa vojnega veterana in posameznih pravic so predstavljene na zloženkah, ki jih vsi zainteresirani lahko dobijo na Upravni enoti Ilirska Bistrica (2. nadstropje nad Banko Koper) in v sprejemno informacijski pisarni (občinska stavba -pritličje desno). ... Ocenjevali ste kakovost storitev Upravne enote Kakovost storitev v javni upravi se zagotavlja na podlagi določb v Uredbi o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami in prek različnih sistemov upravljanja kakovosti. Uradni prostori v katerih posluje organ javne uprave morajo tako biti označeni z napotilnimi tablami, opremljeni s seznami pooblaščenih uradnih oseb, knjigo pripomb in pohval, nameščen mora biti svetovalec za pomoč strankam, stranke je treba o poteku postopka obveščati, uradne osebe morajo biti opremljene z identifikacijskimi oznakami, idr. Ta uredba med drugim tudi predvideva najmanj enkrat letno izvajanje postopkov ugotavljanja kakovosti poslovanja organov državne uprave s strankami z anketo ocene zadovoljstva strank z delom na upravni enoti. V Upravni enoti Ilirska Bistrica smo tako že drugo leto izvedli anketo ugotavljanja zadovoljstva strank. Anketiranje, ki je potekalo v uradnih prostorih na podlagi predpisanih vprašalnikov, smo izvedli v aprilu in maju 2004. V tem obdobju smo zbrali 214 vprašalnikov. Anketirane osebe so pri ocenjevanju kakovosti storitev lahko izbirale med ocenami: 1 - zelo slaba, 2 -slaba, 3 - povprečna, 4 - dobra, 5 - zelo dobra. Analiza dobljenih rezultatov je pokazala, da je povprečna ocena kakovosti storitev na ravni Upravne enote Ilirska Bistrica 4.21. Najvišjo povprečno oceno za kakovost storitev si je prislužil oddelek za upravne notranje zadeve in sicer 4.25. Primerjava z izvedeno anketo v letu 2003, ko smo si ‘prislužili’ oceno 4.04 pokaže na znatno boljšo oceno in s tem povečano zaupanje v delo upravne enote. Lanska povprečna ocena upravnih enot v RS je znašala 4,02. Stranke so se opredelile, da ima najmočnejši vpliv na oceno za kakovost storitev dejstvo, da zaposleni vzbujajo zaupanje pri strankah. Mnogo bolje, kot so pričakovali so stranke ocenile sestavino kakovosti storitev, urejenost, znanje zaposlenih in pomoč strankam. Daleč največ strank je izjavilo, da so prišli na vrsto takoj. Anketirani so tudi podali nekaj zanimivih mnenj in predlogov, ki jim bomo z veseljem prisluhnili in v skladu z možnostmi tudi realizirali. ... Samoocenitev kakovosti delovanja upravne enote po modelu CAF CAF - Common Assessment Framevvork oz. Skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju je evropski model kakovosti, ki seje razvil v zadnjih petih letih. Sodi med dejavnike razvoja in ukrepe za reformo slovenske uprave na področju kakovosti, zlasti z vidika ugotavljanja in težnji k učinkovitosti in uspešnosti upravnih organizacij. V javni upravi je merjenje rezultatov zaradi same narave dejavnosti (upravne storitve), relativno neznanega razmerja med inputom in outputom ter težko merljivih rezultatov zaradi različnega dojemanja opredelitve rezultatov, namreč zelo oteženo. Med metodami ugotavljanja uspešnosti in učinkovitosti v upravi so zato najbolj uspešni integralni modeli, ki vključujejo več meril uspešnosti, zlasti pa upoštevajo usmerjenost k procesom in strankam ter nefinančne rezultate. Model CAF je orodje, ki naj bi pomagalo organizacijam javnega sektorja po vsej Evropi uporabljati tehnike upravljanja kakovosti v javnem sektorju, kar je izkusilo v obdobju od leta 2000 že skoraj 500 različnih evropskih upravnih organizacij na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju. V juniju 2004 smo tudi na Upravni enoti Ilirska Bistrica izvedli projekt samoocenjevanja kakovosti po modelu CAF. Osemčlanska projektna skupina j e v roku enega meseca v skladu z metodologijo pretehtala po posameznih merilih vse dejavnike in rezultate delovanja upravne enote, ugotovila njene prednosti in področja izboljšav, vse to pa podkrepila z navedbo dokazov. Dosežena je bila skupna usklajena ocena delovanja upravne enote in sicer 2,8. Vodstvu upravne enote bodo rezultati ocenjevanja oz. podani predlogi izboljšav služili za oblikovanje akcijskega načrta korektivnih ukrepov. Iz primerjave dobljenih rezultatov samoocenjevanja v Upravni enoti Ilirska Bistrica s povprečnimi rezultati slovenskih in evropskih organizacij je razvidno, da smo dosegli boljše rezultate od slovenskega in evropskega povprečja pri ocenjevanju merila 7 (Rezultati za zaposlene) in merila 8 (Rezultati za družbo), medtem ko smo se pri merilih 1 (Voditeljstvo), 2 (Strategija in načrtovanje) in 9 (Ključni rezultati uspešnosti delovanja) ocenili slabše kot je to evropsko in slovensko povprečje, vendar so razlike majhne. V upravni enoti se nismo odločili za presojo kakovosti poslovanja in pridobivanja certifikata ISO, ker se nam zdi precej tog, predrag in nekako ne odraža potreb po dvigu kakovosti storitev v javni upravi. Izvedena samoocenitev po modelu CAF je začetek dolgoročne strategije izboljševanja poslovanja in kakovosti delovanja Upravne enote Ilirska Bistrica z vključevanje zaposlenih v te procese in predstavlja začetno stopnjo na poti k odličnosti. V prihodnje bo mogoče tudi odlična odskočna deska za kandidaturo za pridobitev najvišje slovenske nagrade na področju kakovosti - Priznanja RS za poslovno odličnost. iglll® primorje d.d. 5270 ajdovščina vipavska cesta 3 /u srab,a~° L liPll YAPIRNIC4 Bazoviška 19, 05/714-20-77 ©M© n mm m m©m S@ilscc@ trn©. * ZVEZKI, BARVICE, RISALNE POTREBŠČINE, RAVNILA ... * ŠOLSKE TORBE IN PERES NICE ... VSE KAR POTREBUJE VAŠ ŠOLAR DOBITE PO UGODNIH CENAH. 3. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V četrtek, 15. julija, je bila atletsko stezo. Čeprav je bilo slišati ki jih bo petčlanska komisija Naslednja zadeva je preselitev ceste in tovorni promet. Poleg teh je sklicana izredna seja bistriškega pomisleke nekaterih glede tega, ali je (imenovana na seji v sestavi: Julijan sedeža carinskega urada iz Sežane v Danilo Štemberger dodal še eno in občinskega sveta. Bistriški svetniki izvedljivo tak stadion z atletsko stezo Lavrenčič, Vladimir Jeršinovič, Ilirsko Bistrico. Mejni prehod Jelšane sicer naj se reši prepoved vožnje 0 10 20 Arhitektonska situacija lokacijskega načrta za OIC Trnovo so se zbrali v Ribiškem domu pod Sozami-ob jezeru Mola. Po ugotovitvi sklepčnosti in določitvi dnevnega reda, ki je bil razširjen z eno dodatno točko, so prešli na drugo točko. Obravnavali in sprejeli so predlog Odloka o spremembah in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje 1986-2000 in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje 1986-2000 ~ dopolnjen 2003, ki zajema graditev zbirnega centra komunalnih in gradbenih odpadkov na območju Globovnika, spremembe kmetijskih zemljišč v gradbena ter določitev načina urejanja za območje občinskega planskega akta. V nadaljevanju so obravnavali tudi sklep o javni razgrnitvi in javni obravnavi predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Lokacijskega načrta za obrtno industrijsko cono Trnovo v Ilirski Bistrici. V bistvu je šlo za rezervacijo prostor, namenjenega rekreaciji in športu, kjer bo možno (dolgoročno gledano) urediti nogometno igrišče in pomožno igrišče za prvo ligo ter narediti na prostoru sedaj stoječega igrišča (stadion v Trnovem), so predlog sklepa sprejeli. Javna razgrnitev bo potekala v prostorih KS IL. Bistrica v času od 27. julija do 30. avgusta letos. Javna obravnava bo v sredo 11.8. ob 16.00 uri v prostorih KS II. Bistrica. V četrti točki dnevnega reda so obravnavali premoženjsko pravne zadeve. V zadnji točki, ki je bila dodana na predlog svetnika Vojka Tomšiča, je bilo govora o zahtevah, Danilo Štemberger, Miro Štemberger in Vojko Tomšič), oblikovala, svetniki potrdili, občina pa naslovila na vlado oziroma na ustrezna državna ministrstva. Ena od teh zahtev vsebuje to, da se sedež policijske uprave preseli iz Postojne v Ilirsko Bistrico, saj je glavno delovanje policije, po vzpostavitvi Schengenske meje, na našem območju. Potrebno je povedati, daje to zahtevo ministrstvo že nekajkrat zavrnilo. je povsem urejen, pa je vendar treba carinske posle opravljati v Sežani. Smešno, Sežana namreč nima več carine, zakaj torej še vedno potrebujejo carinski urad? Tretja stvar: Dom na Vidmu. Skrajni čas je že, da preide Dom v last občine. Še malo pa bo tam namesto Doma le še ruševina. Tovorni promet, magistralna cesta Postojna-Jelšane, hitra cesta. Zahteva, o odpravi ovir, ki se nanašajo na omenjeno cesto, hitre naftnih derivatov od mejnega prehoda Jelšane-Rupa do reške rafinerije. Zahteve bodo naslovljene na ustrezna ministrstva in v kolikor bodo zadele na gluha ušesa, bo sledila »mehka« zapora (v velikem številu-prehajanje ljudi čez cesto), kasneje pa popolna zapora cest za vstop v Ilirsko Bistrico. Mogoče pa bomo tako le dosegli, kar želimo. __ /k I PURt>v£TEX 1 \ m . . d.o.o. * REZANA POLIURETANSKA PENA JrebVjS V Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 ■ GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net kolISter Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 AVTODELI ZA RAZNE TIPE VOZIL AVTOPLAŠČI ALU-PLATIŠČA Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. ■KZProdaja vozil OPEL 05 / 788 60 OdH Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS SBI ORIGINALNI REZERVNI DELI ■ Dve leti garancije ORIGINALNA DODATNA OPREMA Je bila naložba vredna 3,2 milijarde tolarjev upravičena? Na zadnji seji Državnega zbora sem v okviru točke ustna poslanska vprašanja sprožil problematiko mejnega prehoda Jelšane. To je bilo moje 170-to poslansko vprašanje v 4-letnem mandatu, kar me uvršča na drugo mesto med vsemi 90-timi poslanci. Z vstopom v Evropsko unijo smo na južni, zdaj zunanji meji Evrope postavili nekaj novih mejnih prehodov. Med glavne tako imenovane schengenske mejne kontrolne točke spada tudi novozgrajen mednarodni mejni prehod Jelšane, katerega izgradnja je stala 3,2 milijarde tolarjev. Okroglo milijardo je preko Pharovih sredstev prispevala Evropska unija, preostali 2,2 milijardi pa je pokril proračun Republike Slovenije. Danes se sodeč po nerazumnih odločitvah naše Vlade sprašujemo, ali bo tako velika naložba upravičila svoj namen? Kakorkoli že, lahko smo zadovoljni, da je takšna investicija našla mesto na teritoriju občine Ilirska Bistrica, ne moremo pa biti zadovoljni z neizkoriščenimi potenciali, kijih mejni prehod nudi. Sedaj namreč država načrtno preusmerja promet s tega prehoda na ostale. Nerazumljivo je, da cestni režim ne dopušča vožnje tovornjakov na magistralni cesti Postojna - Jelšane na odseku med Postojno in Ilirsko Bistrico. Avtoceste tu še lep čas ne bo (vsaj z naše strani ne, Hrvati jo pospešeno gradijo in bodo na meji že prihodnje leto), zato je nesprejemljivo, da smo gradili takšen objekt na meji, ne da bi poskrbeli za normalno prometno povezavo tega objekta. Tovorni promet je tako speljan preko Kozine, Podgrada in potem po regionalni cesti do Ilirske Bistrice in naprej proti Jelšanam. Vsakemu, ki se je kdaj po teh cestah peljal j e jasno da ta obvoz ni popolnoma nič boljši od magistrale Postojna -Ilirska Bistrica, nasprotno, zlasti odsek od Podgrada do Ilirske Bistrice ni niti najmanj primeren za tovorni promet. Obe varianti, bodisi preko Pivke, bodisi preko Kozine potekata skozi naselja, druga zdaj veljavna varianta teče po ozki regionalni cesti, pa še 30 km je daljša. Treba je vedeti še to, da vsak tovornjak, ki enkrat pride v Podgrad ne bo šel čez mejo preko Jelšan, pač pa se poslužuje mejnega prehoda Starod, ker mu je ta bližje, razen ko je prisiljen iti v Jelšane. To so tisti tovornjaki, ki morajo opraviti fitosanitarni pregled. Tako se glavnina prometa preusmerja na mejni prehod Starod, povsem umetno in iz nerazumljivih razlogov. Mejni prehod Jelšane pa sameva v vsej svoji lepoti in veličini v kateri smo ga zgradili. Obnašamo se dobesedno kot butalci. Potemtakem bi bilo pametneje zgraditi jelšanski prehod na Starodu, saj bodo Jelšane ob takšni dinamiki gradnje avtoceste le to dobile, ko bo Hrvaška že v Evropski uniji in tam prehoda ne bomo več potrebovali! Razumljive in legitimne so zahteve prebivalcev Prestranka in Pivke, ki nočejo tovornjakov skozi svoja naselja. Vendar so popolnoma enako legitimne te iste zahteve prebivalcev Kozine, Hrpelj, Tubelj, Gradišča, Materije, Markovščine, Obrova, Podgrada in Harij. Sedaj delamo trojno škodo. Škodo povzročamo avtoprevoznikom, ki morajo namesto 30 km prevoziti 60 km. Škodo povzročamo našim cestam, ki se prav pod težo teh istih tovornjakov najbolj uničujejo, tako uničujemo 30 km več slovenskih cest, kot j e potrebno. Škodo delamo mejnemu prehodu Jelšane, s katerega smo odgnali praktično ves tovorni promet. Četudi j e bil lep del denarja za investicijo na mejnem prehodu Jelšane pridobljen s strani Evropske unije, to še ni razlog, da s tem denarjem delamo kot »svinja z mehom«, pač pa bi ga morali čim bolj smotrno naložiti. Zanimivo bi bilo slišati ali je soinvestitor - torej Evropska unija oziroma Bruselj o tej zadevi obveščen in kaj na tako nerazumljivo, da ne rečem butalsko početje pravi? Igor Štemberger NAVODILA SODELAVCEM SNEŽNIKA Kako napisati dober članek? Naloga sploh ni težka, z vajo pa postane to opravilo pravzaprav čisto preprosto. Le prvič se je morda težko odločiti, da sprejmete izziv. Kakšni so pri pisanju deleži navdiha, osebnostnega ustroja, možnosti, želja, potreb in znanja je drugo vprašanje, pomembno pa je kako na kratko in zgoščeno, vendar izčrpno opisati proces pisanja od nejasne misli ali opisa dogodka do končnega pisnega izdelka. Novinarska besedila tematsko zajemajo celotno življensko predmetnost s konkretno predstavljenimi osebami, stvarmi, dogodki in procesi. Bistveno pa je, da v besedilu odgovorite na 6 temeljnih vprašanj: kdo, kdaj, kje, kaj, kako in zakaj! Nujna vsebinska členitev: NASLOV se določi v skladu s snovjo. Naslov je dober, če je kratek, jasen, nedvoumen, privlačen in izviren - naj bo nekajbesedni do 4 besede dolg. UVOD naj na kratko definira problem, opiše motiv, namen in naloge za obdelavo problema, postavi hipoteze, naj pove pomen besedila in ga poveže z drugimi obravnavami. JEDRO mora raziskati problematiko, opredeliti pojme, dokazati teze in formulirati sklepe. ZAKLJUČEK odgovori na vprašanja zastavljena v uvodu in raziskana v jedru ter združi analize in spoznanja. SEZNAM LITERATURE vsebuje popis pisnih in ustnih virov. PODPIS AVTORJA naj bo na koncu. Nepodpisanih besedil ne bomo objavljali. Tudi če je besedilo napisano v imenu društva, organizacije, podjetja ali politične stranke mora biti podpisano z imenom odgovorne osebe oziroma imenom osebe, kije besedilo sestavila. Besedila, ki niso podpisana so avtorstvo uredništva. PRILOGE so fotografije, tabele, grafi ali ilustracije, ki so dodatek k članku in takšen prispevek bo prej pritegnil bralca kot pa golo pisanje brez slikovne opreme. DOLŽINA PRISPEVKA naj bo največ 3.000 znakov (brezpresledkov) ali drugače povedano en list A4, pisan z velikostjo črk 12. Prosimo, da prispevke, če imate možnost, pošiljate v elektronski obliki in v standardni pisavi, ki upošteva črkovni nabor slovenske abecede. Če pošljete ali prinesete besedilo na disketi, priložite tudi izpis na papirju. Uredništvo naproša vse stare in nove avtorje, da se držijo zgornjih pravil, saj bodo le tako vsi imeli možnost za objavo svojega prispevka. Veseli bomo izvirnih avtorskih prispevkov, informacij, novic in fotograjih. Uredništvo UDA KI NE TEČE. JE NAJSLABŠA UDA, PA ČE TUDI JE VAŠA ! DA SE TO NE BI ZGODILO PRAV VAŠI URI BOMO POSKRBELI Ml URARSTVO NOMIC 05 / 71 44 083 PRI NAS VAM BOMO URO POPRAVILI, ZAMENJALI BATERIJO, STRGAN PAS IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA. Se priporoča Urarstvo NOVAK - Cagar Stritarjeva 25, IL. BISTRICA VOJNA ZA SLOVENIJO VII. NADALJEVANJE Jugoslavija je po drugi svetovni vojni kot je znano bila federativno urejena. Že sam naziv SFRJ, torej Socialistična Federativna Republika Jugoslavija je označeval poleg socialistične tudi federativno ureditev. V njej je bilo združenih v federaciji 6 republik poleg Slovenije še Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija in Srbija. Slednja je imela v svoji sestavi tudi avtonomni pokrajini Kosovo in Vojvodino. V zadnjih letih obstoja Jugoslavije je na Kosovem naseljenim z pretežno albanskim prebivalstvom prišlo do nacionalnega vrenja, ki je z govorom Slobodana Miloševiča na Gazimestanu in pozivanjem na vojno pripeljalo do zelo tragičnih dogodkov in razpadov države. JLA, ki se je počutila še dovolj močno so v Jugoslaviji smatrali za branitelja socialistične in federativne ureditve, ter čuvarja »bratstva in enotnosti«. Poleg šestih republik se je JLA smatralo za tako zvano sedmo republiko. In to je mnogo let tudi bila. Jugoslaviji je vladala kumunistična partija imenovana Zveza komunistov vendar je JLA imela svojo partijsko organizacijo. Posedovala je poleg neznanskih količin orožja tudi ogromen gospodarski kompleks z proizvodnjo orožja. Posebno znana je bila proizvodnja tankov po Sovjetski licenci, ki so bili celo boljši od ruskih. Mnoge vojaške tovarne so proizvajale tudi druga orožja, katere je država prodajala predvsem v tretji svet, katerega formalni vodja je bil Broz Tito. Ker je bil tako imenovani tretji svet ekonomsko in tudi razvojno na silno nizki stopnji ni mogel plačevati tega orožja in je posredno JLA siromašila še tako siromašno Jugoslavijo. JLA je poleg tovarn orožja posedovala tudi agrar vse do govejih in prašičjih farm. Normalno je da so te farme bile vse predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra nerentabilne in predrage. V modemih demokracijah je nadzor civilne družbe nad armado popolnoma normalna stvar, vendar za JLA to ni veljalo. Vse do Titove smrti 1980 je bila JLA podrejena samo njemu. Prav vsi ministri za obrambo v nekdanji Jugoslaviji so bili generali. In ker je za JLA veljalo, da je braniteljica bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, ter suverenosti seje v desetletjih uveljavilo mnenje, da je zmeraj najbolj čista rečeno v njenem pogovornem jeziku »čista ko suza«. Takšno podobo so ustvarjali njihovi lastni informacijski mediji in tudi civilne strukture. Tako je bilo tudi v Sloveniji. Po letu 1980 pa se je zaupanje v čistost in neomadeževano podobo JLA začelo podirati. Kritike posebno časopisa Mladina so vse pogosto letele na prodajo orožja državam v razvoju, privilegije vodilnih kadrov v JLA, izločenost slovenskega jezika itd. Največ kritik je letelo na financiranje. Za JLA je veljalo, da je dobivala toliko denarja koliko ga je potrebovala. Ko je 1974 leta Kardelj »izumil« novo Ustavo in kot posledico Zakon o združenem delu so začeli nastajati TOZDI, OZDI in SOZDI, kar je imelo za posledico povečanje režijskih in vseh drugih stroškov v podjetjih. Nastala je tako imenovana dogovorna ekonomija. Podjetja so se »z samoupravnimi sporazumi« dogovarjala za delitev posla namesto, da bi med seboj tekmovala, kar je v tržni ekonomiji popolnoma normalna stvar. Rezultat dogovorne ekonomije so bili preveliko povečanje delovne sile, prenizka storilnost in previsoke cene. Poleg te nevšečnosti se je v smislu parole o samoupravljanju ustvarjal tudi sistem ko naj bi vsi o vsem odločali. V podjetjih je bilo z samoupravnimi akti ki so bili na tehtnici težki več kilogramov ustanovljenih ogromno odborov in komisij, ki naj bi samoupravljali. V TOZD-u kjer sem delal je bilo običajno premalo zaposlenih za sestavo vseh organov. Stroka odnosno takrat osovraženi menedžerji je imela premalo besede in ker so delavski sveti odločali o nabavi strojev, naprav in celo stolov je blokada v tehnološkem napredku pripeljala do nazadovanj. Izven podjetij naj bi upravljale z družbo »samoupravne interesne skupnosti«. V nekem trenutku naj bi bilo v samoupravljanju udeleženih skoraj 300.000 Slovencev, kar je bila seveda popolna farsa. Tak sistem ni bil uspešen tudi iz razlogov ker so se pomembne stvari dogajale v partijskih komitejih na vseh ravneh od občine, republike in federacije. Tak sistem je bil tudi silno drag, pa je postopoma začelo primanjkovati denaija tudi za JLA. Vse pogostejše kritike so pripeljale do tega, daje vojska začela razmišljati o državnem udaru, da bi ohranili režim. V Sloveniji so med drugim uprizorili tudi znamenito sojenje četverici z Janšo načelu 1988 leta v Ljubljani. Vendar dogodkov ni bilo več možno ustaviti. JLA seje počutila že tako ogroženo, da jim je poleg oporečniških struktur bila napoti tudi TO pa se je državni vrh v maju 1990 leta odločil, da treba TO razorožiti. To se 18. maja 1990 tudi res zgodilo vendar se jim ni posebno v Sloveniji vse izteklo po načrtih. Aktivirana je bila po Janševih in Bavčarjevih zamislih Manevrska struktura narodne zaščite, kije odvzem orožja precej omilila. Akcije v tej smeri so potekale tudi na Bistriškem o čemer bo še govora. SE NADALJUJE DANILO PUGELJ % AVTOŠOLA # MIZA Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. ZDRUŽENJE DELODAJALCEV OBRTNIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE GIZ razmerjih in pokojninsko reformo. Istega leta se skupščinsko združenje reorganizira ( panožni in regijski princip) in se preimenuje v Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije (ZDODS). Po številnih usklaj evanjih leta 2001 socialni partnerji končno dosežejo sporazum o vsebini predloga novega zakona o delovnih razmerjih. Na seji Ekonomsko socialnega sveta 7.11.2001 podpišejo izjavo o usklajenosti besedila zakona (razen 134. člena, ki ureja nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti z dela). Med podpisniki izjave je prvič tudi ZDODS. Po desetih letih delovanja ZDODS še vedno .ostaja neformalna organizacija, ustanovljena z namenom pospeševanja dejavnosti članov združenja zlasti z vidika: zagotavljanja socialnega miru, čim ustreznejše ureditve delovno pravnih razmerij za delodajalsko stran ter dosego socialnega sporazuma o temeljnih socialnoekonomskih vprašanjih. Tudi v prihodnje čaka združenje veliko dela, predvsem pri oblikovanju nove zakonodaje za pospeševanje malega gospodarstva, zdravstveni reformi, zakonu o kolektivnih pogodbah, novi kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti, panožnih kolektivnih pogodbah itd. Vsak obrtnik - delodajalec bi moral dobro poznati delovno-pravno zakonodajo, kajti ta bo krojila našo prihodnost. Naš problem v primerjavi s konkurenco v Evropi pa je tudi naša majhnost, saj delodajalci v obrti zaposlujejo povprečno 2,8 delavca na obratovalnico, v državah EU pa 7,8 delavca na obratovalnico. Seveda ima to ekonomsko ozadje in vprašanje je, če smo pripravljeni na takšno konkurenco... Zato je nemara prav to razlog, da se boste odločili za vstop v ZDODS. Alenka Penko ODGOVOR NA j »OPRAVIČILO« Pod naslovom »Opravičilo« je bilo v 164 številki Snežnika navedeno * nekaj neresnic: a) opravičilo je bilo namenjeno prebivalcem Prelož, kjer proslave I 16.05.2004 sploh ni bilo b) komemoracija je bila v Podbežah in ne na Preložah c) za udeležbo na komemoraciji nismo pošiljali posebnih vabil, medije pa smo telefonsko ali osebno seznanili d) natisnjenih in postavljenih je bilo 100 plakatov po vseh naseljih in . mestu v Ilirski Bistrici in so bili obveščeni vsi občani v občini e) organizacijski odbor je pravočasno in na primeren način obvestil občane in medije o prireditvi f) organizacijski odbor ni tisti, ki odloča ali bo medij poročal o prireditvi I I Odbor za pripravo komemoracije | Ob 60. letnici požiga v BRKINIH ■ V letošnjem letu praznuje Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije -ZDODS deseto obletnico druženja. Začetki segajo v leto 1993, ko so se obrtniki - delodajalci začeli zavedati, da potrebujejo zastopnika, ki bo ščitil njihove interese nasproti interesom države in sindikatov. S tem namenom je bil konec leta 1993 ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev združenja OGISTTA (združenje delodajalcev Obrti, Gostinstva, Intelektualnih Storitev, Trgovine, Turizma in Avtoprevozništva). Kmalu za tem pride do sprejema predloga ustanovitvene pogodbe združenja OGISTTA z glavnim ciljem: »Uveljavitev enakopravne vloge slovenskih sindikatov in zasebnih podjetnikov v socialnem partnerstvu.« 23. junija 1994 32 ustanovnih članov podpiše pogodbo o ustanovitvi in izvolitvi organov združenja. Za predsednika je izvoljen Dare Stojan, obrtnik iz Ljubljane, ki postane hkrati predsednik upravnega odbora združenja in združenje vodi in mu predseduje še danes. Leta 1996 OGISTA postaja vse bolj močna in glasna organizacija malih delodajalcev. Enakopravno sodeluje v socialnem sporazumevanju in postane eden izmed podpisnikov socialnega sporazuma. V vseh dialogih s sindikati in vlado odločno zastopa interese svojih članov in ostalih delodajalcev iz vrst obrtnikov in malega gospodarstva. Interesi so ves čas jasni: olajšati poslovanje delodajalcev, ki jim prezahtevne socialne obveznosti do zaposlenih jemljejo konkurenčno sposobnost. Leto 1997 poteka v znamenju burnih pogajanj: za novo splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti, nov zakon o delovnih Pet minut s finančnim svetovalcem_ VARNA ALI "NEVARNA" ZAVAROVALNA POLICA? Ljudje se uvrščamo med inteligentna bitja. Človek je nad vsemi živimi bitji, vlada Zemlji, podaja se v vesolje, želi vladati nad vsem. To nam je v naravi. Obstaja pa nekaj nad ljudmi. Stvar, brez katere ljudje v razvitem svetu ne znamo živeti. Denar. Umetna tvarina, plod človeštva, ki resnično vlada celemu svetu. In ljudje se nikakor nočejo sprijazniti s tem. Zal. Nekateri znajo izkoriščati zakonitosti denarja, večina pa ne. Slednji se ne znajo ali pa nočejo naučiti zelo enostavnega zakona denarja - obrestno obrestnega računa. Osnova vsake ekonomije. Tudi v vašem družinskem proračunu je. Pri nekaterih nakupih ste ekonomični, pri drugih ne. Danes se bom dotaknil problema, ki se ga večina ne zaveda, vendar je prisoten v vsaki družini. Eden od primerov neekonomičnosti so mešana življenjska zavarovanja. Razloge, zakaj ste morda tako zavarovanje sklenili vi, poznate lahko le sami. Vendar pa večina odgovarja, da: • Zaradi varčevanja • Bo denar varno naložen • Bodo, v primeru njegove (zavarovančeve) smrti, svojci dobili denarno odškodnino ■ Bodo privarčevana sredstva dodatna pokojnina • In še kakšen razlog bi našli. Pravzaprav so vsi razlogi dobri. Vendar pa je izbran produkt za nekatere od ciljev napačen. Dogaja se celo, da imajo ljudje za dosego teh ciljev po več naložb hkrati v podobnih in nedonosnih produktih z utemeljitvijo, da je tako naložba bolj razpršena. Večina pravzaprav niti ne ve, kam se denar nalaga, kakšna je donosnost teh sredstev, koliko pravzaprav bodo na koncu zavarovalne dobe privarčevali. Pustimo ob strani namen zavarovanja za primer smrti. Načinov, kako se zavarovati za primer smrti je več. Današnje vrstice posvečam bolj temu, kako poleg tega, da smo zavarovani še donosno varčevati. Vsi tisti, ki imate klasična mešana življenjska zavarovanja, privarčujete najmanj. Zakaj? Ker so letni pripisi dobička zelo nizki. In to se dogaja leto za letom. Take police v povprečju prinašajo donos do 4%/EUR letno. Preglejte vaše izpiske, ki vam jih pošilja vaša zavarovalnica. So morda višji? Donose zmanjšajte še za letno inflacijo. Po 25-ih letih bo vaš izplen iz te naložbe realno vreden le polovico toliko, kot ste v naložbo vložili. Na koncu zavarovalne dobe se izkaže, da je bila tako imenovana "vama" naložba slabo donosna, pravzaprav se izkaže za "nevarno" naložbo. V 25 letih izgubi več kot 70% svoje realne vrednosti! Je pa res , da ste bili zavarovani za primer smrti. Bolj slaba tolažba, kajti lahko se zavarujete tudi na donosnejši način. Že res, da imate ob doživetju garancijo za izplačilo, vendar je garantirana vsota žal prenizka. Praktično vam garantirajo le tisto, kar boste v vseh letih vplačali za zavarovanje. Letni pripisi dobička so tako nizki, da prepogosto ne lovijo inflacije, torej se vam glavnica realno zmanjšuje in ne povečuje. Vsi pa želimo za svoj denar največ. Trdim, da vsi, ki imate taka zavarovanja niste dobri gospodarji. Vendar nikoli ni prepozno. Preden se odločite in sklenete novo zavarovanje, dobro premislite. Če ne poznate finančnih produktov se obrnite na nekoga, ki je strokovnjak na tem področju. Dejstvo je, da se kapitalski trgi hitro razvijajo, prav nič ne zaostaja zavarovalni trg. Vedno večje možnosti, kako vlagati, kakšna tveganja prevzemati, da bo izplen približno tak, kakršnega si želimo in pričakujemo. Zato ne odlašajte, zberite svoje zavarovalne police, jih preglejte in ugotovite ali z njimi realno povečujete vaše premoženje. Nikar se ne oklepajte preživetih zavarovalnih programov. Stopite v korak s časom. Če ste v dvomih ali če želite zvedeti kaj več mi pišite na sagasp@email.si ali me pokličite na 041-546-214. SAGA, Šepec Luka AVTOPREVOZNISTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Billi FMEMj) PRO-IOM Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% VOPEX d.o.o. Ilirska Bistrica a ^ POSTOJNA Nakupni center Trnovo Vilharjeva 24 6250 ilirska Bistrica Telefon: 05/710-10-00 m ■ / M M M AKf^l lil ^Pšenično krmilo 35 kg........... 1.190,00 SIT *Čips 300g............................199,00 SIT *mortadela Primarna MIP...... 1.099,00 SIT *Čajna salama MIP.................. 1.499,00 SIT PE PRI LIPI, Titov trg 3, Telefon: 05/71-42-413 PE ZABIČE, Zabiče 76, Telefon: 05/714-82-86 U J Obrazi v nalomljenem zrcalu JE BISTRC MESTO? OBČINSKA REVIJA SE JE IZTEKLA V nedeljo , 27. junija , je v idiličnem okolju preroškega gradu potekal tretji, zaključni del Občinske revije pevskih zborov in pevskih skupin. Lepo vreme in ljubezen do zborovskega petja sta privabila dokaj veliko število obiskovalcev, ki so napolnili grajski vrt, preurejen za to priložnost. Tokrat so zapeli PS HRUŠIŠKI FANTI, MePZ AHEC JASEN, ŽePS RESA, CeMePZ ZVON in KLAPA NOKTURNO . Hrušiški fanti so se predstavili s svojim tradicionalnim repertoaijem, ljudskimi pesmimi, ki jih zbirajo med starejšimi ljudmi. Letošnjemu nastopu so dodali še šaljivo srednjeveško balado. ŽePS RESA, ki jo vodi zborovodkinja Damjana Kinkela, je nastopila z novejšim izborom pesmi in požela zaslužen aplavz. Poleg te skupine pa Damjana Kinkela uspešno vodi tudi CeMePZ ZVON. Ta zbor je bistriškemu občinstvu dobro znan in prepeva predvsem sakralno glasbo. MePZ AHEC JASEN vodi zborovodja Saša Boštjančič. Zbor, ki goji svojstveno, subtilno dinamiko petja, je zapel štiri pesmi in prav tako navdušil občinstvo. Nekateri njegovi člani in članice so za večletno sodelovanje pri zboru prejeli priznanja, ki jih podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Enaka priznanja so letos prejeli tudi najzvestejši člani MePZ ALOJZIJ MIHELČIČ iz Harij, v drugem delu revije, ki je potekala na Pregaijah. Običajno na občinski reviji gostuje zbor iz sosednje Hrvaške.Tokratni gostje so bili KLAPA NOKTURNO iz Zameta. Z značilnim načinom petja, s svojevrstnim izborom pesmi, so kot vedno popestrili revijo in poskrbeli za njen prijeten zaključek. Tudi letošnja revija je pokazala, daje zborovsko petje na Bistriškem globoko zakoreninjeno. To dokazuje število zborov, ki so se predstavili ( 16 ) , pa tudi občinstvo, ki se je vseh treh delov revije udeležilo v lepem številu . Čeprav med posameznimi zbori obstajajo razlike tako v kvaliteti, kot v zahtevnosti programa, je zborovsko petje vendarle zelo pomemben del bistriškega kulturnega življenja. Anica Kocjančič PREMSKA SREČANJA Sem vedel! Po Forumu 21 smo dobili še ene takoimenovane demokrate: Zbor za republiko. Prvi so nagnili slovensko ladjico tako na levo, da bi se kmalu prevrnila. Nemudoma so jo Zborovci zasukali na desno in jo izravnali. Tako naša ladjica spet plove pokončno . A kaj, ko so eni in drugi skupaj pretežki in mi počasi, toda ponosno, tonemo. So pa frisi na vrhu ladje vedno isti in njihove pesmi enake...Bi Hrvati rekli: Isto sr...., drugo pakovanje. Kar je zelo prostaško. V Italiji so se dolga leta prepirali komunisti in krščanski demokrati. Kdo bo močnejši. Narod jih je vse manj brigal. Vrstile so se afere, mafija seje bohotila in Italijani so vse bolj preklinjali. Dokler se jim ni posvetilo ... Takrat sta se rodili Oljka in Marjetica ter še nekaj drugih deklic in popolino sije nekoliko oddahnil. A kaj, ko se mora ubadati z novim šefom, skromnim Berlusconijem Centomestierijem. Ta iz vsake svoje TV-postaje neusmiljeno bruha neprebavljive količine reklam. Tudi tistih za damske vložke. Ne vem zakaj na bistriških jumbo j et plakatih ni EPPj ev za damske vložke , pralne praške in čistila biolangsam ter pudra za otroške ritke. Obupno mi manjkajo. Ali ste član upravnega odbora znane firme, ste član nadzornega sveta petih firm, ste mogoče član upravnega odbora osmih znanih športnih klubov? Igrate golf in znate plesati ? Če je tako, ste član elite in nimate časa biti član kluba Rotary, kluba Lions, Rdečega križa, prostozidarjev, bralnega krožka in pevskega zbora..., ker morate investirati, investirati, investirati, sicer vas bodo požrli država in konkurenca. Življenje elite j e prava ruska ruleta. Šef Istrabenca, elitnik, znan po reku » V politiki sem se izpel, moj izziv je komerciala«, se počasi odmika od bencinskih hlapov. Upam, da se njegova firma ne bo preimenovala v Istrazelenjava ali celo v Istraplevel. Njegov kolega iz Najboljšega soseda dobi bruto plačo 5,8 milijona. Ne vem zakaj. Mogoče veste vi? Res pa je, da bi Slovenija propadla, če bi tu izgubil službo. Odšel bi v Evropo in zaslužil zmagovitih 30,6 milijonov. Slovenija pa bi izgubila še enega genija, čeprav ji takih ne manjka. Števila 5,8 nikakor ne morem pozabiti. Vedno me spominja na bogato izoblikovano podobo schengenske meje pri Jelšanah. Zares krasna meja. Cesto proti Zarečju delajo že celo večnost. Zakaj? Ker ni na meji. Predpostavljam, da bo samo delo zaradi dolgoročnosti koštalo 1 milijardo. Katera čokolada mi je najbolj pri srcu? Milka. Velikokrat jo sanjam in vidim v vsaki trgovini ogromne količine zavitkov vijoličaste barve. Takoj pomislim na milijone ton te sladkosti, ki jo bruhajo vsak dan tovarne in je osvojila svet in okolico. Tudi moje življenje je vse bolj globalizirano in tako kot čokolada in njen okus. Enobarven. Skoraj brezbarven Kot nekoč S MB uniforme.. .Ali ob pomisli na milko dobim drisko? Ne. Nasprotno. Zato si jo privoščim vsakič, ko grem mimo nekdanjega Doma na Vidmu. Zapiralni učinek izkoristim tudi ob mimohodu poleg nekdanjega Sokolskega doma, ex Hotela Turist in bivšega Hotela Lovec. Ob magistralni cesti Jelšane -Postojna so postavili table z napisi Ilirika in poleg njih lične sličice Bistrice in Snežnika. Za razvoj turizma. Predlagam, da pred slikcami postavijo prometne znake za omejitev hitrosti na 10 km/h, za boljšo opaznost. Švicarji so zabiti. Leta 2002 so imeli tri vetrne elektrarne, 1.2003 pa tudi. Kam bodo šli turisti občudovati vetrnice? V okolico Bistrca.! Komisija za urejanje okolja mesta Ilirska Bistrica pri Zvezi za razvoj zanemarjenih naselij je podrla moteče drevo na koncu Kettejeve ulice poleg kapelice v Gabiju. Kapelici zdaj dela družbo prelep betonski drog znanega ljubitelja kavern, vetrnic in zgodovine, Elektro Primorska. Dimitrij Dobroletič Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabeinet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce” d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Laszto Balzs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij G rij, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Strokovna sodelavka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Pod pokroviteljstvom župana občine Ilirska Bistrica so Združenje književnikov Primorske, Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ilirska Bistrica organizirali 18. PREMSKA SREČANJA. Kulturne prireditve literarnega značaja, ki poteka na premskem gradu, seje udeležilo nekaj uglednih imen sodobne slovenske književnosti, hrvaške Istre in predstavnik italijanske manjšine iz Kopra. Za okroglo mizo na temo »KAKO ŽIVETI SKUPAJ V EVROPI ?« so nekaj razmišljanj predstavili: Marija Mercina iz Nove Gorice, Eros Bibič iz Kopra in Milan Rakovac iz hrvaške Istre. Okroglo mizo je vodil Edelman Jurinčič. Kako kot majhen narod ohraniti jezik, kulturo, literaturo, skratka svojo narodno identiteto, so vprašanja , ki Slovence vznemirjajo že nekaj časa; prav gotovo pa so se strahovi poglobili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, 1. maja letos. V poskusu odgovoriti na ta vprašanja, so se med posameznimi razmišljanji pokazale nekatere razlike, vendar je prevladovalo mnenje, da je pretiran strah nepotreben. Evropska unija temelji na načelih spoštovanja človekovih pravic, zatorej tudi spoštovanja manjšin. Torej nevarnost ni vstop v Evropsko unijo, ki se ji ne moremo izogniti, ker preprosto nimamo druge izbire, nevarnost danes predstavlja globalizacija in ta bi nas doletela tudi če ne bi bili člani Unije. Literati so v svojih referatih opozorili tudi na migracijske procese s katerimi se Evropa sooča že dolgo časa. Azijci, Afričani, politični in ekonomski begunci, različne religije so del evropske stvarnosti. Tudi Slovenci se bomo morali sprijazniti s temi problemi in jih reševati z večjo mero tolerantnosti, kot smo to počeli doslej. V razpravi, ki je sledila, so sodelovali Marjan Tomšič, Irena Urbič in Neva Zajc. Večinoma so se strinjali s prebranimi razmišljanji, poudarili pa so, da si kulturno identiteto lahko ohranimo le sami: z ustvarjalnostjo, izvirnostjo, s samozavestjo, z nacionalnim kulturnim programom... V nadaljevanju je urednik Jože Štucin podelil priznanja za natečaj revije Primorska srečanja. Na natečaj za gloso pod naslovom EVROPA IN BIKEC se je prijavilo 50 avtorjev iz vse Slovenije. Priznanja so prejeli ANDREJA KLADNIK iz Ljubljane, SILVA ŠEŠELJ iz Prevalj in že večkrat nagrajeni pisatelj FLORIJAN LIPUŠ iz avstrijske Koroške. V tretjem delu prireditve so priznani literarni ustvarjalci, Ismet Bekrič, Marija Mercina, Jožek Štucin, Bert Pribac in Milan Rakovac brali odlomke iz svoje poezije in proznih del. Ismet Bekrič, Bošnjak iz Banja Luke, živi in ustvarja v Ilirski Bistrici že več kot deset let. V zadnjem času je del svoje umetniške ustvarjalnosti posvetil prevajanju in prepesnitvam pesmi Srečka Kosovela in Dragotina Ketteja. Na Premu nam je prebral nekaj teh prepesnitev , pa tudi dve pesmi, ki jihje napisal v slovenščini. Na pobudo Zveze kulturnih društev Ilirska Bistrica, oziroma njenega predsednika Saša Boštjančiča, je bila letos na Premskih srečanjih prvič podeljena književna nagrada PREM 2004. Nagrada naj bi postala tradicionalna. 300.000 SIT, kot pomoč pri tiskanju knjige, je prejela Marija Mercina za zbirko pripovedi ŽENSKA HIŠA. Nedvomno so bila tokratna Premska srečanja na zelo visoki ravni. Še posebej glede na nekaj predhodnih let, ko so zaradi nesoglasij znotraj Zveze pisateljev Primorske o njihovi vsebini in vlogi izgubljala na pomenu in kakovosti. Tako lahko zaključim, da je bistriška ZKD korektno opravila svoje delo organizatorja ter uspela ne samo ohraniti eno najprestižnejših kulturnih prireditev v naši občini, ampak ji je dala tudi nov polet in upanje, da bomo čez dve leti na Premu slavili častitljivi jubilej, 20- letnico Premskih srečanj. Anica Kocjančič ZAKLJUČNI KONCERT TOMAŽA PRIMCA IN TEJE PENKO V četrtek, 17. junija ob 19.30 je v dvorani Glasbene šole Ilirska Bistrica potekal zaključni koncert dveh mladih in nadarjenih glasbenikov. Predstavila sta se trobentač Tomaž Primc in flavtistka Teja Penko. Koncert je bil posvetilo ob zaključku šolanja Tomaža Primca v ilirskobistriški glasbeni šoli, zraven pa seje predstavila Teja Penko, ki bo svoje šolanje v Ilirski Bistrici nadaljevala tudi prihodnje leto. Glasbenika sta svoje glasbeno znanje prikazala v sedmih skladbah. Na klavirju ju je spremljala Nina Lorber, na kitari pa profesor Adnan Zubčevič. Naj na kratko predstavim oba nastopajoča. Teia Penko je letos zaključila prvi letnik gimnazije v Postojni. Glasbeno šolo je začela obiskovati v drugem razredu osnovne šole. Eno leto j e igrala blok flavto, nato pa prestopila na prečno flavto. Letos j e že osmo leto učenka pri profesorju Adnanu Zubčeviču. N svoji glasbeni poti je nastopila na številnih šolskih in javnih nastopih in koncertih. S šolskim kvartetom je leta 2002 na regijskem tekmovanju komornih skupin s pihali osvojila zlato priznanje, lansko leto so s kvartetom gostovali na Madžarskem in Hrvaškem. Je članica ilirskobistriškega pihalnega orkestra, ki ga vodi profesor Josip Grgasovič. Sama pravi, da se bo z glasbo ukvarjala še dolgo v prihodnosti, kakšnih prav posebnih ambicij postati poklicna glasbenica pa nima. Tomaž Primc ie letos zaključil osmi razred osnovne šole Antona Žnideršiča in svoje šolanje bo v prihodnjem letu nadaljeval na Umetniški gimnaziji v Kopru.Glasbeno šolo je začel obiskovati po koncu prvega razreda. Končal je nižjo glasbeno šolo za trobento ter štiri leta obiskoval ure klavirja. Igra tudi pri Pihalnem orkestru Ilirska Bistrica. V vseh svojih letih igranja seje udeležil številnih regijskih in državnih tekmovanj, bil je na gostovanjih na Madžarskem in Hrvaškem. Za konec bi rada poudarila predvsem to, da se občani premalo zavedamo pomembnosti takšnih glasbenih dogodkov ter da smo premalo osveščeni glede uspehov naših mladih glasbenih talentov. Dokaz temu je bila le peščica ljudi, ki je bila prisotna na četrtkovem zaključnem koncertu. Glasbena šola da vsem mladim glasbenikom veliko možnosti za predstavitev javnosti, saj organizira številne nastope. Septembra letos bodo na naši glasbeni šoli gostili celo Madžare. Teji Penko in Tomažu Primcu izrekam vse pohvale za njuno izvedbo in nastop ter jima v prihodnosti želim še obilo uspešnega glasbenega udejstvovanja. Dvojna dioptrija IZSTOPNA POSTAJA IZ RAJA Veselil sem se že, da mi vsaj v tej številki ne bo treba obdelovati morečih domačih tem, ampak kaj počitniškega, na primer o vplivu nameravanega povišanja premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje na temperaturo morja. Da sem si premislil, j e bila kriva na videz nepomembna izjava direktorja naše občinske uprave, ob katero sem se spotaknil v Primorskih novicah. V njej odgovarja članom bistriškega civilnega združenja, ki že tri leta pri njem brezuspešno poskušajo sprožiti postopek za spremembo starega in s sedanjo zakonodajo skreganega odloka o pokopališkem redu na trnovskem pokopališču in pravi da namerava občina do jeseni pripraviti osnutek novega odloka, ki naj bi veljal za vsa pokopališča v naši občini. Ob slednjem se je v moji glavi sprožil alarm, saj je presenetljivo podobno novici, ki sem jo nedavno pobral na cesti od ene naših vsevednic, ki meje poučila, da bodo kmalu (očitno je cikala na novi odlok) morali tudi po vaseh vsi pokojniki obvezno čakati na svoj pokop v pokopališki kapeli, oziroma mrliški vežici in ne več na svojem domu, kot je bilo doslej v navadi. Dodala j e še, da bodo tudi bolj Pa se vrnimo nazaj na "izstopno postajo”, kije bila do zdaj še kolikor toliko človeško urejena in obzirna s strani dosedanjih oblastnikov, ki se kljub svoji ideološki ali nacionalni nestrpnosti na podeželju niso kaj dosti vmešavali v krajevne običaje poslavljanja od pokojnikov, razen, kadar je šlo za njihove privržence. Zdaj, ko smo v svoji samostojni državi, pa naj bi mirno dali v kot večstoletno tradicijo pokopavanja s strani sosedov ali vaščanov, ki je na vasi nepisan zakon in častna dolžnost vsakega izmed njih in to zamenjali z uniformiranimi pogrebci samo zaradi birokratskih kapric ali morda na prišepetavanje skritih lovcev na donosen biznis, ki bi se jim s tem ponudil. Vem, da bo kdo rekel, da ni tako pomembno, kdo zagrebe v zemljo naše posmrtne ostanke. Saj res ni, a ta lep slovenski običaj je samo zaključni del pestrega ljudskega obredja ob smrti na vasi, v katerega med drugim spada tudi skupno bedenje ob mrliču na njegovem domu. In če z odlokom tudi to preselimo v mrliško vežico, potem bomo vaškega človeka povsem odtrgali od njegovih korenin. Že tako so precej načete z izseljevanjem in to ne samo s strani mladih, ampak tudi pazili na starejše in obnemogle ter jih v primeru pomanjkljive domače oskrbe takoj popokali v dom. Nič ni vedela povedati, na čigave stroške... Neverjetno, da človeka v dobi skoraj neomejenih svoboščin, ko enkrat postane neproduktiven - meni nič tebi nič podržavijo in odvzamejo pravico odločati o tem, kje bi rad preležal zadnjo noč svojega zemeljskega popotovanj a, kaj šele, kje bi rad preživljal zaton svojega življenja. Vse je torej že odločeno brez njegovega soglasja in celo vednosti. Edina svobodna izbira, ki mu še ostane na voljo na stara leta v ropotarnici človekovih pravic, je pravica do evtanazije, za katero se nekateri ‘ 'napredno misleči” vneto zavzemajo, da bi jo tudi pri nas uzakonili in se tako na zelo kulturen način rešili nezadovoljnih posameznikov, ki kalijo m>r v njihovem raju, da bi jim v trenutku malodušja enostavno dali Podpisati izstopno izjavo iz človeške družbe in jih potem mirne vesti za zmeraj uspavali, češ, da so tako želeli... mnogih starejših, ki po sili razmer končajo v domu za ostarele. Anton Trstenjak je pred približno četrt stoletja hudomušno zapisal v svoji knjigi Človek in sreča, da imajo naše hiše, kijih tako vneto gradimo, ko da bi v njih večno živeli, ena vrata preveč in sicer tista, skozi katera nas bodo na koncu odnesli. Danes bi gotovo svojo trditev obrnil in zapisal, da imajo naši domovi ena vrata premalo in sicer tista, skozi katera prihaja vanje življenje! K temu ne štejemo samo otroškega, ampak tudi tisto, ki ga prinaša starostna nebogljenost ali bolezni in ki ga vse bolj izrivamo iz njih v domove za ostarele. To je sicer nujno zlo napredka, ki se mu skoraj ni mogoče izogniti. Lahko pa ga ublažimo in počlovečimo, vendar ne s sprejemanjem takšnih odlokov o pokopavanju pokojnikov, ki bi jim prepovedovali postanek v svojem domu celo na zadnjo noč svojega zemeljskega popotovanja... Jožko Stegu KONCERT V BISTRIŠKI CERKVI V cerkvi Sv. Jurija v Ilirski Bistrici sta v nedeljo, 4. julija, KOMORNI DEKLIŠKI PZ VOX ILIRICA, ki ga vodi prof. Marija Slosar Lenarčič in MoPZ DRAGOTIN KETTE z dirigentom, dr. Mirkom Slosarjem, poskrbela za svojstveno glasbeno doživetje, koncert sakralne glasbe. Zbor VOX ILIRICA je ob klavirski spremljavi prof. Martina Lenarčiča in Anje Zorc na bobnih zapel devet pesmi. V akustičnem ambientu bistriške cerkve so dekliški glasovi v pesmih Slava Bogu na višavah, Pripelji nas k sebi Gospod, Pojdi Mojzes in reši naše ljudstvo, Vodi nas Gospod v obljubljeno deželo... izzveneli še veliko bolj jasno in čisto kot običajno. Občinstvo je mlade pevke in njihovo dirigentko nagradilo s toplim in zasluženim aplavzom. Po instrumentalnem intermezzu, triu Zbor VOX ILIRICA violin, je v drugem delu koncerta zapel MoPZ DRAGOTIN KETTE. S pestrim in zahtevnim repertoarjem Gallusa, Schuberta, Čajkovskega, Foersterja, Mokranjca... je znova dokazal, da seje MoPZ Dragotin Kette pod umetniškim vodenjem dr. Mirka Slosarja občutno dvignila raven njihovega glasbenega poustvarjanja. Dirigent je poskrbel tudi za posebno presenečenje, saj je na koncert povabil skladatelja IVANA ŠTUHECA, ki je prav za MoPZ Dragotin Kette napisal skladbo Komar se je oženil. Tako je avtor prvič imel priložnost prisluhniti izvedbi svoje pesmi, za kar se je zboru in dirigentu iskreno zahvalil. Tudi poslušalci niso ostali hladni. Da jih je nastop MoPZ Dragotn Kette navdušil, so pokazali z gromkim in dolgim ploskanjem. Koncert obeh zborov, ki je plod dela nekaj zadnjih let, je zadovoljil tudi zahtevnejšo publiko. Pokazal je, da sta se zbora pripravljena spoprijeti z novimi izzivi in želimo jima, da bi jih le-ti vodili po poti novih uspehov. Anica Kocjančič SKUORKE V MAN N H El MU V petek OZ.julija 2004 so Bistrške škuorke odletele na letališče v Frankfurt-Hann, od koder jih je do Mannheima zapeljal g.župnik Janez Modic, ki jih je povabil na proslavo 40. obletnice slovenske župnije v Mannheimu v Nemčiji. Ob prihodu v Mannheim je sledila kratka vožnja skozi mesto, nato pa so utrujene Škuorke nastanili pri slovenskem paru, kjer so, kot so povedale, preživele prekrasen vikend. Za dobrodošlisco je gospodinja skuhala obaro, Škuorke pa so jo presenetile s pravo slovensko domačo orehovo potico. Veselje na njenih očeh, pravijo Škuorke, je bilo več kot očitno. Večer je minil ob pogovorih o življenju Slovencev v Nemčiji in ob likanju noš, ki so si jih skrbno pripravile za težko pričakovani sobotni nastop. Punce so se zjutraj samostojno odpravile na kratek izlet po mestu, si na hitro ogledale naj večje znamenitosti v centru, ter začele s pripravami za nastop. Ob 15:30 je bila slovesna sv. maša, ki jo je vodil škof Alojz Uran iz Ljubljane. Ob prihodu v cerkev je Škuorke presenetila množica ljudi, ki je bila veliko večja kot so jo pričakovale. Po maši so se preselili v sosednjo dvorano (telovadnico) kjer je bilo že vse pripravljeno za program, slavje in večerno zabavo. Program se je začel ob 17:30. Najprej je nastopil nemški zbor, ki je zapel nekaj narodnih pesmi v nemščini in slovenščini, nato so vrhniški potrkovalci na zvonove zaigrali nekaj melodij. Škof Uran je za tem pozdravil izseljene Slovence in jih podkrepil z lepo in spodbudno besedo. G. Janez Modic je za tem obnovil zgodovino slovenske župnije v Mannheimu in omenil 40. obletnico. Zadnje so nastopile Bistrške škuorke, ki so Slovence v Nemčiji v pražnjih nošah pozdravile v pesmijo Travnički so že zeleni. Pevskemu pozdravu je sledil še besedni - navdušile so jih z bistriškim narečjem ter tako spregovorile nekaj besed o njihovem delovanju, pesmih z bistriškega in nošah. Nato so zapele še tri pesmi: Preljubi ti moj Jurček, Že sinoč se’m je sanjalo in Lani sem plela majaron. Pozornosti, kije bila prisotna v dvorani ob prepevanju teh pesmi, pravijo Škuorke, se ne da opisati. Sledilo je največje presenečenje in vrhunec večera v Mannheimu. G. Modicu so v trajen spomin podarile uokviijeno sliko skupine in steklenico z domačo brkinsko slivovko. Zahvalile so se mu za povabilo, gostoljubje in organizacijo. Navdušenje v dvorani je bilo na višku ko so obiskovalce in župljane razveselile z petlitrskim pletenim flajškonom ravno tako napolnjenim z dobro domačo brkinsko slivovko. Za tiste, ki se šnopca raje vzdržijo pa so pripravile pladenj domače orehove potice. Veselje in navdušenje nad obojim je bilo naravnost velikansko, pravijo Škuorke. Od uradnega dela so se tik pred večerjo poslovile z pesmico Pojmo spot in se preoblekle v delovne noše, v katerih so najprej postregle z potico in šnopcem, nato je sledila večerja s kranjsko klobaso, pečenko, zeljem in krompirjem ter nenazadnje še večer zabave, petja in plesa vse do dveh ponoči. Presenečene, da si niso niti kapljice šnopca pustili za kako drugo srečanje ali priložnost, so utrujene a zadovoljne od uspešnega nastopa legle k kratkemu počitku pri nadvse prijaznih gostiteljih. Po obilnem zajtrku drugi dan so okrog 12ih odpotovale proti Hahnu in nato odletle nazaj na letališče v Treviso. Pred odhodom si Bistrške škuorke niso niti približno predstavljale kako veselo bo v Mannheimu in so sedaj še toliko bolj zadovoljne, da so bile del srečanja Slovencev v Nemčiji. Bistriške gasilske novice PRESELITEV GASILSKE DEJAVNOSTI V NOV GASILSKI DOM PROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO VRBOVO Končno nam je uspelo! 20. avgust letošnjega leta bo tisti dan, ko bo Prostovoljno gasilsko društvo Ilirska Bistrica svojo dejavnost nadaljevalo v novih prostorih novega gasilskega doma v Trnovem. Že davnega novembra leta 1992 je bistriško društvo za izboljšanje varstva pred požarom v občini II, Bistrica podpisalo pogodbo z MORS o najemu vojaškega objekta na »Ranču« v Trnovem, ki naj bi po temeljiti prenovi služil kot novi gasilski dom. Vsa ta leta seje društvo trudilo pri pridobivanju finančnih sredstev, saj finančna konstrukcija celotne investicije znaša 120 mio SIT. Žal nam vseh sredstev ni uspelo zbrati, tako smo do leta 2002 zbrali 59.4 mio SIT, od tega je društvo zagotovilo skoraj 33 mio. SIT, ki jih je začelo varčevati že leta 1980. Vsa ta sredstva, ki za društvo niso majhna in zaradi katerih je društvo bilo prikrajšano pri razvoju na operativnem področju ( skupna in osebna zaščitna oprema) j e pridobilo iz široko zastavljenih akcijah društva skozi vsa ta leta. Prelomno in pomembno leto pri izgradnji novega gasilskega doma je bilo leto 2002, ko nam je po težavnih in dolgoletnih pogajanjih uspelo kupiti objekt in zemljišče od MORSa za 4. MIO sit. S tem, ko smo pridobili lastništvo v Trnovem se nam j e odprla možnost prodaje starega gasilskega doma na Plaču. Društvo sije sposodilo finančna sredstva in pričelo z izgradnjo prizidka, ki trenutno omogoča operativno in pa tudi delno preselitev ostale gasilske dejavnosti, brez katere osrednje gasilsko društvo ne more zadovoljivo zagotavljati požarne varnosti v občini. Kot sem že uvodoma omenil je 20 avgust datum, ki je v pogodbi s T-Tehniko d.o.o. novim bodočim lastnikom starega gasilskega doma določen kot zadnji dan, do katerega se mora društvo preseliti v nove prostore. Večino pridobljenih finančnih sredstev od prodaje starega doma bomo porabili za pokritje izposojenih sredstev v letu 2002. V društvu se pospešeno pripravljamo na preselitev, tako smo v starem domu zložili v zaboje vsa arhiv PGD in GZ, dokumentacijo, veliko knjig in revij, vse pokale in priznanja, vso muzejsko zbirko in še vrsto ostale opreme. V novem domu trenutno urejamo operativno poveljniško sobo v katero se bo namestilo telefonsko in radijsko opremo ter ostalo električno napeljavo , ki zagotavlja nemoteno operativno dejavnost društva. Urejamo tudi začasen prostor za nemoteno delovanje Gasilske zveze II. Bistrica, ter garažne in skladiščne prostore v pritličju prizidka, v katerega moramo začasno skladiščit večino stvari iz starega doma. Slavnostno preselitev v nov gasilski dom bomo izvedli leta 2006, ko društvo praznuje visok 120 letni ljubile in bo ta dogodek tudi na najprimernejši način prezentiran. Do takrat pa nas čaka še veliko dela. V prvem nadstropju prizidka nam bo poleg zaključnih gradbenih del prioritetna ureditev muzejske sobe, v kateri bo častno mesto dobil naš prapor društva iz leta 1904, ki je tretji naj starejši gasilski prapor v Sloveniji. V prvem nadstropju bomo uredili prostor za arhiv in dva prostora za potrebe društva in Gasilske zveze. V mansardi pa načrtujemo večnamensko sobo, ki bo služila za izobraževanje za nemoteno delo vseh organov v društvu in širše, v njej se bo odvijala tudi vsa ostala društvena dejavnost. Skrb bomo posvetili tudi zunanji ureditvi na kateri bodo vadbeni poligoni. V lanskem letuje društvo zaprosilo za finančno pomoč pri nadaljevanju izgradnje gasilskega doma vsa podjetja in privatnike. Odziv je bil precej skromen. Zahvaljujem se vsem tistim, ki ste se odzvali še posebno Občini II. Bistrica, ki je namenila 5,5 mio. SIT proračunskih sredstev, izrazil pa bi svoje, kakor tudi zadovoljstvo vseh članov društva, da se je razumevanje župana g. Šenkinca in svetnikov pozitivno spremenila v korist gasilstva pa ne samo pri dodelitvi sredstev za nov gasilski dom ampak tudi pri tem, da so problematiko gasilstva uvrstili na dnevni red občinskega sveta na katerem je načelnik Civilne zaščite g. Brozina Roman vzorno in objektivno predstavil gasilsko dejavnost in problematiko nadaljnjega gasilskega razvoja v občini. Prepričan sem, da bodo župan in občinski svetniki v nadaljnji razpravi sprejeli kljub težkemu finančnemu položaju občinskega proračuna zadovoljivo dolgoročno finančno konstrukcijo, ki bo gasilski dejavnosti v občini zagotavljala ne samo zadovoljiva sredstva za redno dejavnost ampak tudi sredstva za nemoteno obnavljanje zastarelega voznega parka ter skupne in osebne zaščitne opreme. Iskreno se zahvaljujem zavarovalnici Triglav, kije prispevala l.mio. SIT, g. Giorgiu Barzaziju in tovarni Lesonit, za 824,000,00 SIT, Plaming d.o.o. za 200.000,00 SIT, banki Koper za 100.000,00 SIT, Skok Stanislavu s.p. za 50.000,00 SIT, Poljšak Egonu s.p. za 30.000,00 SIT, Kovačič Stojanu s.p. za 25.000,00 SIT, Hrvatin Robertu s.p. za 20,000,00 SIT, Rutar Doloresi s.p., Koren Joškotu s.p., Deželak Emi s.p.za 10.000,00 SIT, Rutar Stanku s.p., Iskra Zorki s.p., avtošoli Breza za 5.000. 00 SIT in Kosič d.o.o. za 3.000. 00 SIT Zahvaljujem se tudi g. Belčič Igorju s.p., ki nam je ob eni izmed delovnih akcij pripravil okusno malico, zahvaljujem pa se tudi vsem tistim, ki niste omenjeni pa ste na kakršni koli način po svojih močeh pomagali pri izgradnji novega gasilskega doma. Janko Slavec, PGD II. Bistrica Marca meseca letos sem bil kot podporni član prisoten na občnem zboru PGD Vrbovo, kjer sem poleg običajnega protokola z govorniki, pozdravnimi govori gostov ter za gasilce običajnih podeljevanj medalj in priznanj doživel nekaj kar se v tej občini ne zgodi prav pogosto. Na tem občnem zboruje bil prisoten tudi župan občine Anton Šenkinc, kije v imenu občinskega sveta predal v trajno last PGD Vrbovo nekdanjo osnovno šolo. Nadvse pametna poteza posebno še ker z mnogimi takimi stavbami v občini ne vemo kaj početi in veselo propadajo. Da je šolo v trajno last dobilo društvo, ki obljube dane na občnem zboru tudi izpolnjuje je bilo vidno že po nekaj mesecih. PGD Vrbovo j e začelo s skromnim delovanjem 1982 leta kot gasilska enota PGD Ilirska Bistrica. Že leta 1985 so ustanovili prostovoljno gasilsko društvo PGD Vrbovo. Društvo danes šteje 170 članov od tega 45 izprašanih gasilcev, častnikov in podčastnikov. Skupaj je aktivnih 90 članov in 80 podpornih članov, med njimi so tudi pionirji in mladinci. Za vaške razmere so kar dobro opremljeni z vso individualno opremo, orodji in dvema voziloma. Ker jim je hudo primanjkovalo prostorov so se obrnili na občino Ilirska Bistrica za dodelitev stare šole v trajno last in prošnji so jim ugodili. Kot rečeno so se pred nekaj meseci lotili dela in z skoraj 1600 prostovoljnimi urami uredili 260 m2 gasilska vozila, orodjarna, ter dve pisarni ena za potrebe društva, druga pa za potrebe krajevne skupnosti. Podrli so staro nosilno ploščo v prvem nadstropju, ter tam uredili dvorano in sanitarije za družabne namene. Dvorana, ki jo je možno z rolo steno pregraditi na pol meri več kot 100m2. Vrednost del je ocenjena na šest milijonov SIT, od tega polovica sredstev občinske gasilske zveze in proračuna občine. Gonilna sila pri tej akciji je bil poveljnik gasilcev PGD Vrbovo g. Baša Anton zvani Matjac. In ker ni mogel vse opraviti sam sta mu pri tem prizadevno pomagala zidarski mojster Rutar Alojz in elektrikar Zadel Jadran. Sodelovali so tudi mnogi člani društva. Na tem mestu je vredno omeniti predvsem tiste ki so opravili tudi več kot 40 prostovoljnih ur, to so bili Čekada Davor in Čekada Jože, Rutar Emil, Prosen Simon, Jože Betegarjev, Brne Jože, Lavrenčič Anton, Žužek Marko, Brne Branko, Logar Vinko. Ker tukaj ni možno vseh našteti pridejo ostali člani društva na vrsto kdaj drugič, posebno še ker vsa načrtovana dela še niso končana. V bodočnosti nameravajo menjati strešno kritino na stavbi, obnoviti fasado in tlak v pritličju, za kar je potrebno zagotoviti še približno osem milijonov SIT. No v planu je tudi nabava še enega terenskega vozila in zaščitna oprema za gasilce. Ni dvoma, da jim bo tudi to uspelo. prostorov. V pritličju so garaže za_______________________DANILO PUGEL J Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 | Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki USPEŠNO IZVEDEN ŽE SEDMI TURNIR ZA POKAL MESTA V organizaciji nogometnega kluba 10 so se končne zmage veselili mladi Transport je bil v soboto, 26. in nedeljo nogometaši Idrije, ki so bili v velikem 27. junija izpeljal že 7. mednarodni finalu boljši od ekipe Jadrana iz Domača ekipa U-12 je osvojila deveto mesto nogometni turnir za pokal mesta Ilirska Bistrica. Tekmovanja se je v obeh dnevih udeležilo dvajset ekip iz Slovenije in sosednje Hrvaške, v starostnih kategorijah U-lOin U-12. Vse skupaj smo imeli priložnost videti okrog 250 mladih nogometašev, ki so pokazali kvaliteten in borben nogomet. V soboto je bila v konkurenci starostne kategorij U-12 najboljša ekipa Pomorca iz Kostrene, ki je v razburljivem finalu po izvajanju kazenskih strelov premagala Koper, potem ko se je tekma v rednem delu končala z rezultatom 1:1. V tekmi za tretje mesto je bila ekipa Kočevja boljša od ekipe Jadrana iz Dekanov, domača ekipa pa je zasedla deveto mesto. Najboljši vratar prvega dne je bil Antonio Barak iz Pomorca, najboljši strelec njegov soigralec Matej Suzovič, najboljši igralec pa Artur Jermaniš iz ekipe Kopra. Pokal za fairplay je prejela domača ekipa. Medalje in pokale je ekipam podelil podžupan občine Ilirska Bistrica gospod Zlatko Jenko. Drugega dne turnirja v kategoriji U- Dekanov z rezultatom 1 : 0. V tekmi za tretje mesto pa so nogometaši Pomorca premagali ekipo Kočevja z rezultatom 2:0. Ekipa Transporta je osvojila sedmo mesto. Najboljši vratar drugega dne je bil Jernej Papež iz Kočevja, najboljši strelec Matej Palčič iz dekanskega Jadrana, za najboljšega igralca pa je bil izbran Nejc Praprotnik iz ND Idrije. Fairplay je osvojila ekipa NK Opatije. V tej kategoriji sta priznanja in pokale podelila gospod Karlo Emeršič iz MNZ Koper in igralec NK Domžal, domačin Dejan Duranovič. Nogometni klub Transport se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri izvedbi turnirja. NK TRANSPORT Trener ekipe Transporta U-10 Leo Vičič URNIK 8-12 in 13-17 sobota 8 -12 trgovina in vulkanizerstvo__________________________________________ Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: ++386(0)5/71-41 -920, e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net PRODAJA, MONTAŽA IN CENTRIRANJE: * avto plaščev . _________________ * moto plaščev ‘ traktorskih plaščev * alu. platišč * akumulatorjev POPRAVILA vseh vrst plaščev in platišč SAMOPOSTREŽNA ROČNA AVTOPRALNICA SKUTERJ ŠTIRIKOLi IZPOSOJA VJAP-a (visokotlačni pralni stroj) Vabljeni tudi na kavico ali drugo pijačo v Bar Avtoshop III VSAK DAN 7-23 NEDELJA in PRAZNIKI 9-23 USPEŠEN ZAKLJUČEK KARATE SEZONE Večina članov karate kluba Sokol je 19/6-2004 zaključila sezono 2003/2004. Zbrali so se v športni dvorani osnovne šole Antona ŽNIDERŠIČA, kjer jih je zgodaj zjutraj čakal letni preizkus znanja, za karateiste bolj znan kot polaganje izpitov za barvne stopnje pasov. Že od zgodnjih jutranjih ur je naraščala temperatura, pri slehernem članu pa je bilo videti napetost. Nam bo uspelo, so se spraševali, bo celoletni trud prinesel pričakovanja in podobno. Bližala se je ura odločitve, še nagovor prijatelja karateja podžupana g. Julijana LAVRENČIČA in pričelo se je zares. Budno oko članov izpitne komisije je spremljalo slehernega kandidata za višji pas, pridno so beležili predvsem napake, ki so se marsikomu prikradle kar same od sebe. Najbolj zavzeto so se za svoje nastope pripravljali naj starejši iz tako imenovane skupine Oldersov. Vsak od njih je iz sebe iztisnil se nam lahko priključijo tudi novi člani - starostnih omejitev ni. Radi bomo sprejeli vsakega, ki se želi spoznati s to plemenito veščino. Torej mladi in tudi tisti v zrelih letih, vrata karate kluba Sokol so vam odprta na stežaj. Prepričani smo, da vam ne bo žal, če se nam pridružite. Sedaj pa res konec, še skupna fotografija po podelitvi diplom in pasov in povabilo v lovsko kočo LD Zemon, kjer je v akciji drugi del karate kluba z Danijelom Janežičem v glavni vlogi. Tam so karateisti dokončno zaključili uspešno sezono. Tudi tam j e bilo lepo, predvsem pa dobro. Zahvala vsem, ki ste pripomogli k organizaciji prelepega družabnega srečanja predvsem pa mamam za odlična peciva. Člani izvršnega odbora kluba se posebej zahvaljujemo tudi tistim, ki so pomagali, daje akcija povsem uspela, hvala torej podjetnici Klari Oblak najemnici diskoteke Labirint, pekami NOGOMETNI TURNIR »POČITNICE« NOGOMETNI TURNIR » počitnice« je potekal 1.7.2004 v telovadnici OŠ A. Žnideršiča. Navkljub poznemu obveščanju in dopustih, se je turnirja udeležilo 30 mladih žogobrcarjev. Štiri ekipe so igrale v eni skupini po sistemu vsak z vsakim. Igralni čas tekme je bil 30 minut, tako daje vsak fant tekal za žogo uro in pol. Nogomet so igrali fantje iz OŠ AŽ(4), OŠ DK(3), OŠ Jelšane(l), OŠ Podgora(l), OŠ Knežak(6), ter (15) srednješolcev. Nastopile so ekipe: HDI 2004, ODPAD Pivka, BUMBARJI in Dobrutnik VRATOVINO. Vse sodelujoče ekipe so prejele priznanja za sodelovanje na turnirju. Menim, da je bil osnovni smisel dosežen, saj so fantje aktivno preživeli en dan počitnic, se družili in igrali nogomet! Tudi v bodoče nameravam organizirati podobne turnirje, saj opažam, daje interes za to zvrst športa in druženja velik. Za brezplačno pomoč se zahvaljujem Trakoštanec Dejanu in Uljan Milanu, ki sta mi pomagala pri izvedbi turnirja. V imenu vseh osnovnošolcev in srednješolcev se zahvaljujem ravnateljici OŠ A. Žnideršiča Karmen Šepec, ker nam je omogočila brezplačno uporabo šolske telovadnice. Organizator: Kalc Vojko svoj maksimum in komisiji pokazal, da je bilo delo med letom dobro opravljeno. Na fotografiji, ki lahko služi kot vzor marsikomu, lahko vidimo dve generaciji. Oče Fidele, naj starejši aktivni član karate kluba Sokol in hči Marjanca ob izvajanju izpitnega programa. Dodamo pa lahko, daje višjo stopnjo polagala tudi Marjančina hči Maja, torej članica tretje generacije te družine in seveda tudi njena nona Neta. Članica skupine Oldersov Jasmin je izjavila, da trenirajo karate enostavno zato, ker jim je lepo. Ste videli, v karate klubu trenirajo cele družine, starejši in tudi najmlajši, ki jim tokrat ne posvečamo pozornosti, saj o njih pišemo vsak mesec ob uspešnih nastopih na raznih tekmovanjih. In za konec, nekateri izpita niso opravili. Naj jim bo to le še večji motiv, naj se nam jeseni ponovno pridružijo in prepričani smo, da bo uspelo tudi njim. Jeseni pa Jure oziroma družbi Vopeks iz Postojne, Tonetu Sedmaku iz mesnice Danči, mesnici Klepač iz Jelšan, Ireni Jaksetič iz gostinskega lokala na Petrolu ter Miljanu Milavcu - Pucu. Hvala tudi mojemu prijatelju mojstru karateja Andreju Časarju, za sodelovanje v izpitni komisiji. Z.K. cafTNKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL *DIESEL *OLIVER * BURBERRY *STEFANEL Za lanske modele sončnih očal 20% popusta ! POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 17. 05. 2004 DO 20. 07. 2004 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 53 kaznivih dejanj, od tega 4 vlome v osebne avtomobile, 11 vlomov v stanovanjske in gostinske objekte ter vikende, 16 tatvin, 11 poškodovanj tuje stvari, 2 poskusa odvzema motornega vozila, 2 kršitvi nedotakljivosti stanovanja, 1 preprečitev dokazovanja, 1 ponarejanje denarja, 2 ogrožanje varnosti, 1 kaznivo dejanje nasilništva, 2 povzročitvi lahke telesne poškodbe, 2 prepovedani prehajanji meje. Osebi iz okolice II. Bistrice so policisti zasegli 5 gramov prepovedane droge (konoplje) in zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. Dodatno so obravnavali še dva požara, enega v kuhinji stanovanjske hiše, v enem primeru pa je zagorela lopa. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 62 ilegalnih prebežnikov. Večino tujcev je bilo predlaganih v nadaljnji postopek sodniku za prekrške in izročenih hrvaškim mejnim organom. Nekaj tujcev je zaprosilo za azil in so bili nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani. Obravnavali smo tudi dva primera, ko sta na nedovoljen način v R Slovenijo vstopila državljana R Slovenije. V navedenem obdobju je bilo obravnavanih 32 kršitev javnega reda in miru od tega je bilo 26 kršitve na javnem kraju, 6 v zasebnih prostorih. Obravnavali smo tudi občana, kije zaradi pijanosti obležal na cesti. Vsi kršitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške. S strani občanov smo prejeli dve obvestili o najdbi neeksplodiranih eksplozivnih telesih in sicer minometne mine in ročne bombe, za uničenje le-teh pa so poskrbeli pirotehniki. Stanje na področju prometne varnosti ni zaskrbljujoče. Zgodilo seje 32 prometnih nesreč, od tega 8 z lažjimi telesnimi poškodbami, v ostalih primerih pa je nastala samo materialna škoda. V petih primerih so povzročitelji pobegnili s kraja prometne nesreče, v štirih primerih smo nato povzročitelje tudi izsledili, za enim povzročiteljem pa še poizvedujemo. Vsi povzročitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške. Obravnavanih je bilo še devet poškodovanj vozil na parkirnih prostorih in sedem povožen) divjadi, ena delovna nesreča s smrtnim izidom in en primer pokola ovac, ker lastnik ni primemo zavaroval svojih psov. Obravnavali smo tudi dva primera, ko je pes napadel mimoidoče in smo lastnikom zaradi neprimerno zavarovanih živali izdali plačilne naloge. V naselju Jasen je bilo najdeno tudi kolo znamke Rog in se hrani na naši policijski postaji. V navedenem obdobju smo obravnavali tudi 2 primera, ko je medved poškodoval čebelnjaka, v štirih primerih pa je bila v neposredni bližini vasi opažena medvedka z dvema mladičema in sicer enkrat v Podgrajah in trikrat na Gornjem Zemnu. Vse občane opozarjamo, da naj se ne približujejo medvedom, ter da v primera, da jih opazijo, o tem nemudoma obvestijo policijo, katera bo poskrbela za obveščanja pristojnih služb. Kot vsako leto, bo tudi letos na regionalni cesti Ilirska Bistrica - Knežak dne 30.07.2004 in 01.08.2004 potekala gorsko hitrostna dirka Ferrari 2004. Zaradi prireditve bo dne 30.07.2004 v času med 08.00 in 21.00 uro in dne 01.08.2004 med 07.00 in 24.00 uro popolnoma zaprta regionalna cesta Ilirska Bistrica - Šembije. Vse občane opozarjamo, da na dirki pazijo na lastno varnost, ter da dosledno upoštevajo navodila organizatorjev in redarjev ob progi. KOMANDIR POSTAJE Božidar Stemberger POLICIJSKI INŠPEKTOR II ČASOPIS SNEŽNIK IMA NOVO ELEKTRONSKO POŠTO: sneznik@kabelnet.net PODJETJE ZA MODERNO IWHH> TEHNOLOGIJO ti.o.o. Ž=r£:i Svetovanje Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Postavitev in gostovanje spletnih strani Vse na enem mestu _ Od ponedeljka do petka od 9 do 16! %jip\ SONY OEHICOm Prestop Canon Madd d.o.o. Vojkov drevored 28 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 http://www.madd.si Microsoft ^symantec. maxBlt Policija svetuje ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) XX. dol (2) Osebi, ki ima vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A do 125 ccm in največ 11 kW oziroma do 350 ccm, se izda vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A do 350 ccm oziroma kategorije A, če opravi vozniški izpit. (3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, osebi, ki zahteva izdajo vozniškega dovoljenja le za vožnjo motornih vozil kategorije G oziroma H, ni potrebno predložiti dokazila o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo vozil teh kategorij. (4) Voznikom, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B,C ali D se izda tudi vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije F, če uspešno opravijo tečaj o varnem delu s traktoijem in traktorskimi priključki. (5) V vozniškem dovoljenju se potrdijo vse tiste kategorije vozil, ki jih ima voznik pravico voziti oziroma jih bo imel pravico voziti po dopolnjeni predpisani starosti (kategorija G). (6) Osebi, ki ima veljavno tuje vozniško dovoljenje se slovensko vozniško dovoljenje ne izda, oziroma se ne podaljša njegove veljavnosti, razen v primeru zamenjave tujega za slovensko vozniško dovoljenje ali če veljavno tuje vozniško dovoljenje odda organu, ki mu izda oziroma je izdal slovensko vozniško dovoljenje. (7) Oseba, ki ji je v postopku za prekršek izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja mora na poziv pristojne upravne enote oddati vozniško dovoljenje. Če oseba ne odda vozniškega dovoljenja v roku določenem v pozivu, ji ga odvzamejo policisti na njene stroške. Novo vozniško dovoljenje lahko pridobi ob prvem prenehanju veljanosti vozniškega dovoljenja po šestih meseceih, sicer pa po enem letu od dneva oddaje vozniškega dovoljenja upravni enoti, če ponovno opravi vozniški izpit za vozila tiste oziroma tistih kategorij, s katerimi j e storil prekršek ali prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja določene v prvem odstavku tega člena. Pogoji za vožnjo vozil 125. člen Vozilo sme voziti v cestnem prometu oseba, ki ima pravico voziti tako vozilo. 126. člen (1) Kolo ima pravico samostojno voziti v prometu na cesti otrok star najmanj 8 let, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico in oseba, ki je starejša od 14. let. (2) Otrok od 6. do 8. leta starosti in otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe. (3) Otrok do 6. leta starosti sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju umirjenega prometa. (4) Kolo s pomožnim motorjem ima pravico voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico in oseba, kije starejša od 14. let. (5) Starostni pogoj za pridobitev pravice voziti kolo in kolo s pomožnim motorjem izpolni otrok z nastopom koledarskega leta, v katerem dopolni predpisano starost. (6) Otroci se usposobijo za vožnjo kolesa, opravijo kolesarski izpit in dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni šoli. (7) Program usposabljanja za vožnjo kolesa, program kolesarskega izpita in obrazec kolesarske izkaznice predpiše minister, pristojen za šolstvo in šport. 127. člen (1) Pravico voziti motorno oziroma motorno in priklopno vozilo ima oseba, ki: -je telesno in duševno zmožna voziti motorno vozilo; -je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil; - ima veljavno vozniško dovoljenje tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga vozi; - ima v času, ko vozi vozilo, veljavno vozniško dovoljenje oziroma ji vozniško dovoljenje ni odvzeto ali začasno odvzeto oziroma se ji ne izvršuje izrečena kazen oziroma varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije; - uporablja pripomočke za vožnjo, ki so vpisani v njenem vozniškem dovoljenju. (2) V cestnem prometu se ne sme uporabljati vozniškega dovoljenja, namesto katerega je izdan dvojnik. (3) Z denarno kaznijo najmanj 90.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami ali s kaznijo zapora in 3 do 5 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjo ali četrto alineo prvega odstavka tega člena. (4) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvo, ali drugo, ali peto alineo prvega odstavka, ali z drugim odstavkom tega člena. Kategorije vozniškega dovoljenja 128. člen (1) Vozniško dovoljenje se izda za vožnjo motornih in priklopnih vozil (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za vožnjo), ki so razvrščena v kategorije A,B,C,D,E,F,G in H (2) V kategorijo A spadajo motoma kolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij G in H. (3) V kategorijo B spadajo motoma vozila, razen vozil kategorije A, F, G in H, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot 8 sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij G in H. (4) V kategorijo C spadajo motoma vozila za prevoz tovora in delovna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij B, G in H. (5) V kategorijo D spadajo motoma vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika več kot 8 sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B, C, Gin H. (6) V kategorijo E spadajo skupine vozil, katerih vlečna vozila spadajo v kategorijo B, C in D, največja dovoljena masa priklopnih vozil pa presega 750 kg. (7) V kategorijo F spadajo traktorji in traktorski priklopniki. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij G in H. (8) V kategorijo G spadajo motokultivatoiji in delovni stroji. (9) V kategorijo H spadajo kolesa z 6S I m lti}(^[IX3)D0gJj7 OtfgOTtaa Bm proBsrodkfls (5=®=©= ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si motorjem. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G. (10) Vozniki motornih vozil kategorij B, C ali D imajo pravico voziti motoma vozila navedenih kategorij tudi, kadar so jim dodani lahki priklopniki. Vozniki motornih vozil kategorije B imajo pravico voziti motorno vozilo te kategorije tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik, njegova največja dovoljena masa pa ne presega mase vlečnega vozila, če naj večja dovoljena masa teh vozil ali skupine vozil ne presega 3.500 kg. (11) Voznik, ki mu je bilo izdano vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije C ali D skupaj s kategorijo E, ima pravico voziti motorno vozilo kategorije C ali D tudi, če mu je dodano priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg. Voznik, ki mu je bilo izdano vozniško dovoljenje kategorije B skupaj s kategorijo E, pa ima pravico voziti motorno vozilo kategorije B tudi, če mu je dodano priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg, pa največja dovoljena masa priklopnega vozila presega maso vlečnega vozila ali če največja dovoljena masa te skupine vozil presega 3.500 kg. Predpisana starost za vožnjo motornih vozil 129. člen Za vožnjo motornih vozil posamezne kategorije mora imeti voznik dopolnjeno naslednjo starost: -za vozila kategorije A do 125 ccm in največ 11 kW 16 let; - za vozila kategorije A do 350 ccm 18 let; - za vozila kategorije A 20 let; - za vozila kategorije B 18 let; - za vozila kategorije C in E 18 let; - za vozila kategorije D 21 let; - za vozila kategorije F 15 let; - za vožnjo delovnih strojev 18 let; - za vožnjo motokultivatoijev 15 let; - za vozila kategorije H 14 let. Začasen odvzem vozniškega dovoljenja 130. člen (1) Policist poleg primerov iz 120. člena tega zakona začasno odvzame vozniško dovoljenje in prepove vozniku nadaljevanje vožnje: 1. če j e zaradi telesnega ali duševnega stanj a zmanjšana njegova sposobnost za vožnjo; 2. če ne uporablja pripomočkov, ki so vpisani v njegovem vozniškem dovoljenju; 3. če prekorači čas dovoljenega trajanja vožnje; 4. če ugotovi, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja, ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto ali začasno odvzeto, ali se mu izvršuje izrečena kazen oziroma varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije. PLAMING *%S> Plaming, projektiranje in izdelava tetinološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 6° 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-d fax: +386 (0)5/70-410-E e-mail: info@plaming.si NAGRADNA KOMBINACIJSKA KRIŽANKA Spodnje besede s kombiniranjem vpiši vodoravno in navpično v lik. V označenih stolpcih dobite danski pregovor. 2 črki: ES, MV 3 ČRKE: ADI, ALE, AMA, ANA, ANE, AVI, BRA, GIS, IČA, KEN, KIJ, Nil, RAB, RAN, RAS, URA 4 ČRKE: ARZA, AŽUR, ELAM, ERNA, INES, KRAL, KRAN, NEER, OGEL, OPOJ, RANK, RASA 5 ČRK: ADINA, AKITA, ATARI, ATLAS, BAJTA, KARAT, LENKA, LIJAK, MRKEV, NTIMA, OIDIJ, ORKAN, RINKA, SKALE, SPAAK, SPRAT, TALIJ, TARAS 6 ČRK: ALGREN, EMETIK, IMARET, SPAJKA, SPRAVA, TAEGER, TRJAČE, VARŽET 7 ČRK: ANGLIJA, ARAGONA, LORNJON, PIASTER, SIDONU, SINATRA, SPIRLEA, VETERAN Dimitrij Grlj Mali oglasi PRODAM Prodam diatonično harmoniko Zupan Alpe lil D, CFB duri, kot nova Tel.. 041/961 470 Odkupujemo plinske jeklenke za gospodinjstvo 5 in 10 kg. Tel: 040 848 940 Male pasemske živali svilene kokoši, aurokane nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, Štajerske kokoši-041 564749 Prodamo! Prodam naravno sejan rečni pesek, granulacije 0-4 mm, primeren za izdelavo strojnih tlakov, 3 m3. Tel.: 031-390-677 Prodam kuhinjo Lipa - slonokoščene barve in belo otroško spalnico; Tel.: 051/257 199 Prodamo stanovanje v Trnovem, 1. nadstropje, 64 m2 Tel.: 00385/51 703 093 Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak) tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri) Prodam 2,5 sobno stanovanje z garažo v Ul. 7. maja v Ilirski Bistrici; Tel.: 031/390 677 - zvečer V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva; Tel.: 040/727 460 Novi vikend na Svišča kih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. Prodam 3- tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka POLO GT 1,3 75km KARAVAN, letnik 1992, prva reg. 1993, rdeče barve, vlečna naprava, odlično ohranjen, 168.000km, 2. lastnik, registriran do 12.8.2004. Tel.: 031/300 684 Prodam snovvboard - freecorve z vezmi, 159 cm; Tel.: 031/381 896 Prodam pomivalni vgradni stroj Candy; Tel.: 05/ 71 45 704 Prodam novo UKV radijsko anteno; Tel.: 040/640 429 Prodam garažo 15 m2 pri Šport baru za 4.000 EUR; Tel.: 041/230 853 V II. Bistrici prodamo: poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko, stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 ODDAM V najem oddam 70 m2 samostojne starejše hiše v Levstikovi 49 v II. Bistrici za daljše časovno obdobje; potrebna obnove Tel.: 00385917267586 Nataša Roviš V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o., Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 V najem vzamemo poslovni prostor površine 60-80 m2, primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Tel.: 041/446 009 ; ali v videoteki v Domu na Vidmu. V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/344 411 INŠTRUKCIJE Poučevanje v popoldanskih urah -matematika, fizika, računalništvo. Tel.: 71 41 781 Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 RAZNO Kupimo hišo v okolici II. Bistrice; Tel.: 040 22 99 99 V najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici; Tel.: 051/412 969 Kupim sadilec za krompir; Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri; Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Kupim vikend na Sviščakih ali okolici Tel.: 041/ 741 298 Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo v Ilirski Bistrici Tel.: 040/609 813 Se želite znebiti še voznega starega Vuga. Pokličite za dogovor! Tel.: 040/650 650 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa; Tel.: 041/616 411 Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim. Tel.: 05/788 00 33 Hišni ljubljenčki-prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni;možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 Najamem 2 sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 REŠITEV JUNIJSKE KRIŽANKE 1. HROŠČ, 6. PLASTIKA, 13. PRAVILO, 15. PROD, 16. ORIKS, 18. RAKEK, 19. BALIŽAR, 22. VRBA, 23. ANIS, 24. AEROBA, 25. EPINAL. 27. MAT, 28. POROTA, 29. CAIN, 30. RO, 31. AHERON, 33. ŠALTER, 35. MM, 37. ERIN, 38. MLIVKA, 40. ADO, 43. ABIDOS, 45. ŠLAHTA, 46. TVID, 47. ČINŽ, 48. TRAETTA, 50. TABOR, 51. OTERO, 53. ENKA, 54. TARTANA, 56. ISAČENKO, 57. ANERA. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. avgusta 2004, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za junijsko križanko prejme: BREDA BIZILJ Zadobrovška 31,1260 Ljubljana-Polje I ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI I | IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”! | I_____________________________________________________________l PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V TRGOVINAH VOPEXA, V TRGOVINI TUŠ, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROLA, V AGRO TRGOVINI KOSEZE instaCacije (Brenčič lože s. v. ILIRSKA BISTRICA OGREVANJE, VODOVOD, PLIN KLIMATIZACIJA, PREZRAČEVANJE SOLARNI SISTEMI SERVIS, NASTAVITEV GORILCEV ADAPTACIJA KOPALNIC ISKORIŠČANJE DEŽEVNICE DOBAVA MATERIALA IN IZVEDBA NA KLJUČ POSKRBITE ZA HLAD V VROČIH DNEH ! Dobavimo in montiramo Vam zidne ali prenosne klima naprave po UGODNIH CENAH 'Naš trud za vaše. udoSjcl tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408, e-mail: brencic@siol.net KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prodam ali oddam poslovni prostor 33 m2 v Mikozi.v II. Bistrici. Tel.: 031/833 495 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 Male oglase zbiramo do 20-tega v mesecu! OBČINA ILIRSKA BISTRICA Bazoviška cesta 014 6250 Ilirska Bistrica Številka: 36004-10/2004-233 Datum: 16.7.2004 Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 014, 6250 Ilirska Bistrica, izdaja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14, 34/2004) ter na podlagi razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem objavljenega v časopisu Snežnik (Uradne objave, št. 3/2004 z dne 31.05.2004) naslednjo PREDNOSTNO LISTO A ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM PROSILEC/KA ŠT. DRUŽ. ŠT. ČLANOV TOČK 1. FIDEL INGRID, Podgrajska 8, 6250 Ilirska Bistrica 3 380 2. DIR VESNA, Vilharjeva 5, 6250 Ilirska Bistrica 3 330 3. DUBRAVČIČ BRANKA, Rozmanova 24/e, 6250 Ilirska Bistrica 4 320 4. PRIČA OLIVERA, Gubčeva 11, 6250 Ilirska Bistrica 2 310 5. ŠTEBIH VESNA, Topole 56, 6250 Ilirska Bistrica 4 300 6. MRŠNIK TANJA, Topole 87, 6250 Ilirska Bistrica 4 300 7. BENIGAR ANTON, Gabrje 16, 6250 Ilirska Bistrica 3 285 8. KESEROVIČ ADMELA, Kosovelova 18, 6250 Ilirska Bistrica 3 280 9. MUHIČ EMIR, Prem 47,6255 Prem 5 270 10. GUSTINČIČ JORDAN, Dobrepolje 4,6250 Ilirska Bistrica 1 260 11. FABIJANČIČ DANIJELA, Maistrova 20, 6250 Ilirska Bistrica 1 240 12. SMRDEL DOMEN, Jablanica 32/c, 6250 Ilirska Bistrica 2 210 13. KOVAČEVIČ JOSIP, Vilharjeva 28, 6250 Ilirska Bistrica 3 180 14. ISKRA ANICA, Zabiče 52, 6250 Ilirska Bistrica 1 120 15. GRAHOR ZORAN, Gornji Zemon 2,6250 Ilirska Bistrica 3 90 16. ODOBAŠIČ HARIS, Župančičeva 2,6250 Ilirska Bistrica 4 0 17. MRKONJIČ ENIS, Hrib svobode 4,6250 Ilirska Bistrica 3 0 Neuvrščenih na prednostno listo ni. Seznam dokončnih upravičencev bo po rešitvi morebitnih pritožb objavljen na oglasni deski Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica. FRIZERSKI SALON Sonja Bazoviška cesta 3 Ilirska Bistrica tel. 05/714 59 59 mob. 041/505 858 PONEDELJEK 14-19 TOREK 8-12 in 15-19 SREDA 8-15 ČETRTEK 8-12 in 15-19 PETEK 8-12 in 15-19 SOBOTA 7.30-13 UGODNE CENE GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 "GRAFIČNO OBLIKOVAN. * OFFSET TISK SITOTISK-nalepke, tisk na majice VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG "IZDELAVA REKLAMNIH PANOJEV, TDAklCDADCklTfH/ ČASOPIS SNEŽNIK -RESNICA VSAK MESEC Z VAMI ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, sestre, stare mame in prababice ZORKE ZEVNIK (18.5.1916 - 20.7.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter našo mamo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se zboru Društva upokojencev Ilirska Bistrica ter gospodu župniku za opravljen obred. Posebna zahvala gre osebju Doma starejših občanov Ilirska Bistrica, še posebej pa Osebju in oskrbovancem na varovanem oddelku, ki soji stali ob strani in jo imeli radi. Žalujoča hči Venčka in sin Jadran z družinama ter sestra Elka OBČINA ILIRSKA BISTRICA Bazoviška cesta 014 6250 Ilirska Bistrica Številka: 36004-10/2004-233 Datum: 16.7.2004 Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 014, 6250 Ilirska Bistrica, izdaja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14, 34/2004) ter na podlagi razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem objavljenega v časopisu Snežnik (Uradne objave, št. 3/2004 z dne 31.05.2004) naslednjo PREDNOSTNO LISTO B ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM PROSILEC/KA ŠT. DRUŽ. ŠT. ČLANOV TOČK 1. VALENČIČ TATJANA, Bazoviška 37,6250 Ilirska Bistrica 4 350 2. NEMEC MATEJ, Prešernova 22, 6250 Ilirska Bistrica 2 220 3. MUJAKIČ RUSMIRA, Kosovelova 18,6250 Ilirska Bistrica 2 220 Neuvrščenih na prednostno listo ni. Seznam dokončnih upravičencev bo po rešitvi morebitnih pritožb objavljen na oglasni deski Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica. -L Pl 0 J I N G Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net NIZKE GRADNJE 041/682-549 OGLAŠEVANJE V SNEŽNIKU i Lokalni časopis Snežnik izhaja že enajsto leto na območju ILIRSKE BISTRICE. V tem prostoru ima vaš in naš časopis prav posebno vlogo, saj izhaja v 1500 izvodih in ima razvejano distributivno mrežo. Časopis redno izhaja enkrat mesečno, v formatu A3. Časopis Snežnik je zasnovan tako, da so ljudje obveščeni o pomembnih lokalnih dogajanjih, o lokalnih dogodkih. Ne podvajamo se z večjimi časopisi, ker bi tako postali nezanimivi. Naše vsebine se lahko usmerijo bolj specifično, kar ima veliko prednosti. Poleg tega, da spremljamo domače dogodke, se na naših straneh pojavljajo obrazi iz soseske, kar seveda pritegne še večje število bralcev. Kot lokalni časopis hitreje dobimo “feed back”, torej pozitivne in negativne kritike na vsako izdajo, kar je zelo pomembno za kvaliteto časopisa. Možnosti predstavitve v vašem in našem časopisu so neomejene. Vašo dejavnost oziroma blagovno znamko ali izdelek, lahko predstavimo na vam najbolj primeren način. Rade volje vam bomo priskočili na pomoč, tako z nasvetom, kot tudi z izdelavo oglasa. Za vas pa smo pripravili še posebno ponudbo. V kolikor se odločite za enoletno oglaševanje, vam poleg 20% nižje cene nudimo tudi enkratno brezplačno predstavitev na polovici strani, v sliki in besedi. Sfi^žnik • Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo - j Bazoviška 40, 6205 Ilirska Bistrica; tel.: 05/71-00-320, fax: 05/714-11-24 i CENA OGLASOV JE: 5,1 x 7,6 cm - 5.700,00 SIT 10,7x7,6 cm - 11.250,00 SIT 1/4 STRANI - 22.500,00 SIT 1/2 STRANI - 45.000,00 SIT CELA STRAN - 90.000,00 SIT I V ceno ni vključen 20% DDV. ; Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. ; Za večkratno oglaševanje imate 10% popust. ; Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu ■ v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti: sneznik@kabelnet.net n I I I gg! ni I PLIN OGREVANJE Kovačič Stojan s.p. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 Naredimo hitro, kvalitetno in ugodno !!! Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek T- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14°"- 2030 in sreda 700- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© Lepo se gledajmo! Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax,: 05/71-41-588 *ZNIŽANI ŠOLSKI NAHRBTNIKI *NAJNIŽJE CENE VSEH ŠOLSKIH POTREBŠČIN *PERESNICE, ŠOLSKI COPATI ČEBELARSTVO iST TARSEL NARAVNI DOMAČI MED, CVETNI PRAH, PROPOLIS OD 1. JULIJA NAPREJ NOČITVE 05 / 71 41 517 L J •••••••••••••••••••••••••• RC - Turistično informacijski center Ilirska Bistrica Gregorčičeva cesta 2 6250 Ilirska Bistrica tel.št.: 05/710 13 84 e-pošta: center.razvojni@siol.net • ••••••••••••••••••••••••S Kolechr prireditev zg avgust 2004 kaj kje kdaj organizator Informacije naravna in kulturna • s dediščina . -V - - - / v >■' Ogled gradu Prem C stalna razstava prazgodovinskih gradišč) grad Prem vsakdan Tl C Ilirska Bistrica 05/710 1 384 05/7147 400 Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja nekdanja Ljudska šola Prem vsakdan Tl C Ilirska Bistrica 05/7101384 05/7147374 Ogled muzejsko urejene pomožne poste Pri poštarjevih v Harijah Harije št. 16 po dogovoru Alenka Penko 05/7100360 05/7101366 Ogled učne poti na Goliče Jelšane po dogovoru Osnovna šola Jelšane 05/788 50 01 Ogled Hodnikovega mlina v ll.Bistrici Ilirska Bistrica (plač) po dogovoru Turistično društvo ilirska Bistrica 05/7145280 srama ‘ I 'V ... ri-C . Bridge kluba ilirska Bistrica in Postojna gostilna Valenčič Ribnica vsak ponedeljek ob 18.00 Bridge klub Ilirska Bistrica 05/7145280 05/753 05 55 šdfušt^nSde/avfj&&mi i mi — A4 m Vseevropski tabor v Ilirski Bistrici po občini 30.07.-8.8.2004 ZT5 in društvo tabornikov ilirska Bistrica Saša Ternovec 031/643970 Iris Skrt 041/510 644 Avtomobilski šport ■' 'V- ' - - ; ■ ■ . Gorskohitrostna avtomobilska dirka Ferrary 2004 ilirska Bistrica- Šembije 31.julij-1.avgust2004 od 8.00 ure dalje vsak dan Itinerar Ljubljana in Ferrar/ klub ilirska Bistrica MiroGardelin 041/349 088 dediščina.: ■ ■. # v® Koncert skupine Marko HATLAK z zasedbo Funta nge Grad Prem PREM 6.avgust 2004 ob 21.uri ZKD Ilirska Bistrica 05/711 00 90 Shod na Premu Z zabavnim in kulturnim programom, za staro in mlado.Se posebej bo zabavno nedeljsko popoldne, vabljeni! na vrtu gradu Prem 21. in 22.avgust2004 21.8.2004 ob 21. uri 22.8.2004 od 15.ure dalje -kulturni program Kulturnoturistlčno Športno društvo Prem Organizacijski odbor 031/704 406 Lovska maša na Mašu nu Sv.Maša ter bogat kulturni program, Nastopajo ansambel Snežnik, Modrijani, Navihanke, Zlati zvoki... Vabljeni!!! Mašun 22.avgust 2004 od 11.00 ure dalje Gostišče Mašun Gostišče Mašun 050/331611 Informacije, ki jih želite objaviti v koledarju prireditev, pošljite do 18. v mesecu na zgoraj navedeni naslov. Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... A m°“r © ▼ Shell basal izpušni sistemi in katalizatorji 3513 amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 pripravila: Mojca Memon svetovalka v TIC-u KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $P Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 12-19 TOREK/ČETRTEK 7-14 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! maj la - 'MONTAŽA 3 : PRODAJA ‘6250.Ilirska Bistrica tt5irTM/7,l5fil684® tel/fa^O 5/7A21273 GSM il041 /566;98ŠB llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 ono Last Minute Center® www.lastminutecenter.si »AKCIJA 1=2« Last minute center Ilirike turizem je za Vas pripravila posebno ponudbo »Akcija 1=2«. »Akcija 1=2« pomeni, da počitnice plača ena oseba, druga pa letuje brezplačno. V času poletnih počitnic smo za vas pripravili akciji v Radencih, Termah Dobrna in na Bledu. Last minute center Ilirike turizem in Motel Kapelski hram 4* sta za vas pripravila 5-dnevni paket prekmurske kulinarike. Za samo 39.900,00 SIT (l=2)vas bodo vsak dan postregli z eno tipično prekmursko jedjo, degustirali boste božična in ledena vina, ob odhodu pa vam bodo podarili 6 buteljk vina. Paket pa vključuje tudi 3 x 3 ure kopanja v Radencih, Banovcih in Moravcih. Aktivne počitnice pa lahko preživite v mirnem in urejenem okolju. Last minute center Ilirike turizem in hotel Ribno pri Bledu 4* sta v času od julija do oktobra pripravila akcijo 1=2 za samo 34.900,00 SIT. Dvodnevni paket vključuje 2 polpenziona, obisk finske savne, obisk masažne kopeli, izposojo gorskih koles za 1/2 dneva in dve uri igranja tenisa na peščenih igriščih ob hotelu. V termah Dobrna pa imamo 4 dnevne pakete v hotelu Vita. Paket je na bazi polpenziona (samopostrežni zajtrk, izbira menijev, solatni bife, sladica), jutranja telovadba pod strokovnim vodstvom fizioterapevta, kopanje v baznih s termalno vodo in bogat animacijski program. Za vse to boste odšteli le 53.240,00 sit (1=2); 1 otrok do 12 let v sobi z dvema odraslima je GRATIS. Last Minute center Ilirike turizem v sodelovanju z organizatorjem letovanja na Hrvaškem vsak teden pripravi Rivino Fortuno in izbere tri do pet hotelov, v katerih letujete po bistveno nižjih cenah. Posebno ugodne so cene za družine. Cena aranžmaja na osnovi polpenziona za dve odrasli osebi in enega otrok do 15 let v dvoposteljni sobi v glavni sezoni SAMO 145.600,00 sit; dve odrasli osebi in dva otroka do 15 let pa skupaj plačajo le 197.600,00 SIT. Ena odrasla oseba v dvoposteljni sobi pa v glavni sezoni plača le 58.600.00 sit. Trenutno so Fortuna hoteli: RABAC - Castor&Pollux, Hedera/Narcis, POREČ - Rubin, Zagreb, Kristal, Pical, MALI LOŠINJ - Vespera, NJIVICE Beki Kamik, ŠIBENIK - Ivan, OMIŠ _ Ruskamen. Ljubitelje grških otokov pa Last minute center Ilirike turizem vabi na Krf in Zakintos. 10 in 11 dnevni aranžma z letalom smo za vas pripravili na najjužnejšem otoku jonskega moija, ki so ga benečani poimenovali »roža vzhoda«, Zakintosu. 7 dni nepozabnih počitnic z letalskim prevozom pa lahko preživite na Krfu. Last Minute Center Ilirike je za Vas pripravila tudi nepozaben izlet v GUČO - Srbija. Guča je postala pojem folk žura. Tukaj se zbere nepopisno število »trubčači«, da bi dokazali, kdo je najboljši. Avtobusni prevoz, 2 x prenočevanje z zajtrkom v troposteljni sobi, organizacija izleta in nezgodno zavorovanje po osebi 22.900.00 sit z odhodom 05.08. do 08.08.2004. r NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last minute center Ilirike turizem in Snežnik vam podarjata 7-dnevno letovanje na Krfu od 25.9.-30.9.2004. Aranžma vsebuje: ladijski prevoz, nočitev z zajtrkom v hotelu Potamaki, vse dejavnosti CLUB HOTELA. Otok Krf, ki leži na meji med Jonskim in Jadranskim morjem, je najbolj podoben otokom južnega Jadrana. Bil je zadnja postaja znamenitega Odiseja, ko seje vračal na rodno Itako. Otoška panorama z bori, cipresami in oljčnimi gaji je očarala že Goetheja in Napoleona. Benečani pa so svoje bivanje ovekovečili z lepo arhitekturo v glavnem mestu. Posebna ponudba Ilirike turizma na Krfu je CLUB hotela, ki vključuje pijačo dobrodošlice, grški večer, animacijo našega predstavnika in še in še. Odgovorite na nagradno vprašanje in si prislužite počitnice, kijih poklanjata llirika turizem d.o.o. in Snežnik. Odgovor in svoje podatke pa pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice Ilirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 15. septembra 2004. Ime nagrajenca bo objavljeno v septemberski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. a.) v Egejskem morju Ime in priimek:______ Ulica, hišna številka: _ Poštna številka, kraj: _ Podpis:______________ Otok Krf leži: b.) med Jadranskim c.) v Črnem morju in Jonskim morjem Davčna št; Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. Z ~ ' ' X * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: I KOPER wmrm 05/672-72-32 AJDOVŠČINA ILIRSKA BISTRICA BIBIwljy»l SEŽANA 05/366-14-94 05/714-19-35 BORZNOPOSREDNIŠKA 05/734-14-10 NOVA GORICA LJUBLJANA HIŠA D.D. 05/333-42-43 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Vlagatelji na Ljubljanski borzi so v preteklem mesecu sklenili oditi na počitnice. Trgovanje z vrednostnimi papirji seje popolnoma umirilo, saj je povprečni dnevni promet do srede julija znašal le 995 milijonov tolarjev. Med najprometnejšimi vrednostnimi papirji so bile obveznice Republike Slovenije 57. izdaje, delnice Krke in investicijske družbe Triglav steber 1. Trije najpomembnejši indeksi so sicer pridobili na vrednosti, vendar je mesečna rast daleč pod tisto iz meseca marca in aprila, ko je SBI20 pridobil več kot 6% na mesec, indeks PIX pa celo 10% aprila. Mesečno obdobje do pisanja tega članka (20.7.) se je začelo s slabimi poslovnimi novicami podjetij. Negativno so presenetili rezultati Merkurjeve hčerinske družbe Bofex, kije lansko leto poslovala s 400 milijoni izgube, kar je več kot j e Bofex kdajkoli v zadnjih letih ustvaril dobička. Delnice Merkurja, ki so bile v omenjenem obdobju ene najprometnejših iz borznega trga, so po objavi novice padle vse do nivoja 30.150 tolarjev, proti koncu meseca pa se je njihova vrednost popravila na malo pod 32.000 tolarjev. Drugi dejavnik, kije prispeval k negativnemu razpoloženju, je bila tožba, ki jo je svetovni farmacevtski gigant vložil proti slovenskemu genetiku Krki. Na srečo delničarjev največjega slovenskega podjetja (po tržni kapitalizaciji) je naslednji teden Merck 23 milijonsko tožbo iz leta 1996 opustil. Še isti teden pa je v javnost prišla dolgo pričakovana vest o zamenjavi v vodstvu podjetja. Dolgoletni predsednik uprave Miloš Kovačič je oznanil, da bo s pričetkom prihodnjega leta vodenje podjetja predal dosedanjemu direktorju marketinga in financ Jožetu Colariču. Kmalu zatem so se razširile govorice o kapitalskemu povezovanju Krke z nemško Stado. Govorice so bile s pomočjo dobrih polletnih rezultatov dovolj močna sila, da se je tečaj Krke povzpel prek 70.000 tolarjev. Tudi pretekli mesec je postregel z novimi strateškimi povezavami in koncentracijo lastništva v posameznih panogah. Sava je s kupnino za njen 20-odstotni delež v Savi Tires, ki znaša deset milijard tolarjev, prejeto od ameriškega koncema Goodyear, preko svoje družbe Naravni park Terme 3000 kupila 100-odstotni delež v zdravilišču Radenci in s tem okrepila svoj položaj v turizmu. S tem naj bi bila končana prva faza združevanja Panonskih term. Dmga zgodba je povezana z Istrabenzom, ki se umika iz naftnega trga. Avstrijskemu podjetju OMV so prodali 50-odstotni delež v OMV Istrabenz in zanj prejeli več kot 22 milijard tolarjev. Svojo osnovno dejavnost bodo usmerili v distribucijo električne energije in plina, vse bolj vplivni pa so tudi na področju turizma. Celotno dogajanje okoli Istrabenza, ki se mu je vidno spremenila tudi lastniška struktura, so vlagatelji ocenili kot manj ugodno, saj je vrednost delnic na mesečni ravni padla za dobrih sedem odstotkov. Do koncentracije je prišlo tudi med trgovci. Celjsko podjetje Tuš seje z nakupom 99,87% deleža domžalskega trgovca Vele povzpelo na drugo mesto med trgovci v Sloveniji, merjeno po prihodkih od prodaje. Njihov tržni delež trenutno znaša 18%>, v prihodnosti pa želijo doseči od 20 do 25-odstotni delež. Poteza Tuša Mercatorjeve delničarje ne skrbi preveč, saj je vrednost delnic ostala praktično nespremenjena, pri nivoju okoli 37.900 tolarjev. Med delnicami iz segmenta investicijskih družb so bile najprometnejše delnice investicijske družbe Triglav steber 1, ki so pridobile skoraj 3 odstotke. Delničarji so 19. julija potrdili predlog uprave in nadzornega sveta o preoblikovanju Posebne investicijske družbe Triglav steber 1 v Delniški vzajemni sklad Triglav steber 1, ki bo z več kot 60 milijardami sredstev v upravljanju postal največji slovenski vzajemni sklad. Največja rast med investicijskimi družbami je sicer uspela Zlati moneti 1, katere delnice so pridobile 4,9%. Gorazd Belavič ILIR1KA borzno posredniška hiša, d. d. gorazd.belavic@ilirika.si v____________________________________________________________________v OBVESTILO OBČANOM IN OBČANKAM GLEDE PRIDOBITVE VODNE PRAVICE ZA RABO VODE ZA LASTNO OSKRBO S PITNO VODO Občina Ilirska Bistrica obvešča občane in občanke, da morajo na podlagi Zakona o vodah gospodinjstva za lastno oskrbo s pitno vodo iz izvirov pridobiti dovoljenje. Vodna pravice se bo za uporabo zajetja (izvira), namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo, vlagateljem zahteve podelila BREZPLAČNO. Vsa gospodinjstva, pravne in druge osebe, ki si oskrbo s pitno vodo zagotavljajo sami, morajo tako najkasneje DO 10. AVGUSTA 2004 posredovati vlogo na Agencijo RS za okolje, Vojkova c. Ib, Ljubljana. Dodatne informacije lahko občani in občanke dobijo na Občini Ilirska Bistrica, Komunalnemu podjetju Ilirska Bistrica ter Agenciji RS za okolje, Vojkova lb, Ljubljana, tel. št. 01 478 40 00. SOOČENJI KANDIDATOV ZA POSLANCE Po uspešni predstavitvi kandidatov za lokalne volitve bo tudi letos lokalna televizija TV Galeja, za volitve v državni zbor, ki bodo 3. oktobra, organizirala soočenja kandidatov. TV Galeja pripravlja dve soočenji kandidatov za poslance v Državnem zboru R Slovenije, ki bosta, v soboto. 25 septembra in v petek - dan pred predvolilnim molkom. 1. oktobra v dvorani Doma na Vidmu. Obe soočenji bosta začeli ob 19.00 uri. Obe soočenji bo TV Galeja neposredno prenašala v svojem programu. Prvo soočenje pa tudi v dveh ponovitvah. Soočenji bosta vodila Milena Urh in Danijel Cek. TV GALEJA O pogojih sodelovanja se kandidati lahko seznanijo na videostraneh TV Galeje ali pri Milošu Valenčiču na GSM: 031/ 649 277! L —__________ _ _ _ _ _ _ _ ____— — — — — —-----— — — — — —----------I NAGRADNA IGRA ILIRI KE TURIZEM IN ČASOPISA SNEŽNIK V nagradni igri, ki jo organizira Ilirika turizem in časopis Snežnik je sodelovalo nekaj manj kot 100 ljudi. 15. junija smo izžrebali srečno dobitnico v nagradni igri. Nagrado, polpenzion v hotelu Fortuna 3* za eno osebo v dvopostelnji sobi, jjrejme: LEA BOŽIČ Sabonje 23,6250 Ilirska Bistrica Čestitamo srečni dobitnici nagrade in ji želimo prijetno bivanje na Hrvaškem OBČINA ILIRSKA BISTRICA Urad župana Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica Na podlagi S.člena Zakona o volilni kampanji (Ur.l.RS, št. 62/94 in 17/97) in 34,člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur.objave PN, št. 18/95,18/97,30/98 in Ur.l. RS, št.31/99) ter v skladu z Odlokom o neprometnih znakih in plakatiranju v Občini Ilirska Bistrica (Ur.objave PN, št. 66/97 in Ur.objave glasila Snežnik, št. 4/98) župan Občine Ilirska Bistrica OBVEŠČA VSE ORGANIZATORJE VOLILNE KAMPANJE ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Da lahko dvignejo sprejete pogoje za zagotavljanje možnosti plakatiranja na Komunalnem podjetju Ilirska Bistrica, Prešernova 7,6250 Ilirska Bistrica (tel.05 7142 081) vsak delovni dan od 7.00 ure do 15.00 ure, do vključno dne 20.08.2004. Pogoji bodo objavljeni tudi na oglasni deski Občine Ilirska Bistrica. številka:00600-0002/04-21 Datum: 19.07.2004 ŽUPAN Občine Ilirska Bistrica Anton ŠENKINC, univ.dipl.ekon. KNJIŽNICA MAKSE SAMSA IN “BRALNI ČRV” VABITA VSE OSNOVNOŠOLCE DA SE NAM TUDI TE POČITNICE PRIDRUŽIJO PRI NAŠI POČITNIŠKI BRALNI ZNAČKI. ZA USPEŠNO OPRAVLJENO BRALNO ZNAČKO BOSTE PREJELI PRIZNANJE IN LEPO NAGRADO. OSTALE INFORMACIJE DOBITE PRI IZPOSOJEVALNEM PULTU. PRIDRUŽITE SE NAM VAŠ BRALNI ČRV, TADEJA IN BOJANA r —— — — — — — — — —— — — — — — — — — — —— ti Kulturno-turistično-športno društvo Prem mladinska skupina ! Shod na Premu 2004 ! 21. in 22. avgusta 2004 program prireditve: 21. avgusta 2004 večer na grajskem vrtu z glasbeno skupino Top do poznih jutranjih ur . 22. avgusta 2004 bogat kulturni program, zabavne igre s pričetkom ob 16.uri, zabava z narodnozabavnim ansamblom POGUM od 20 ure dalje Vabljeni na Prem Ul Organizacijski odbor g L —--------—---------———————-----------------— — — — J ČASOPIS SNEŽNIK IMA NOVO ELEKTRONSKO POŠTO: sneznik@kabelnet.net