222. številka. Ljubljana, v petek 27. septembra 1901. XXXIV. lete.
SLOVENSKI NAROD.
[shaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuj* dežele toliko več, kolikor znafta poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&Ujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h & se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je na Kongresnem trga Bt. 12. Upravništvu; naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredni&tvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna*4 telefon št. 85.
Klerikalna bilanca.
Klerikalno prizadevanje, pridobiti absolutno večino v deželnem zboru, se je klavrno izjalovilo. Klerikalci so sicer pridobili dva mandata, toda za to se nimajo zahvaliti sami sebi, svoji moči in svojemu uplivu, ampak le slučajnim okolnostim. Kočevsko - ribniški mandat so pridobili samo, ker ni bilo mogoče vseh Kočevcev spraviti na volišče, ker se je samo 53" u kočevskih volilcev udeležilo volitve, idrijski mandat pa so dobili vsled zveze s socialnimi demokrati, katera zveza je tako jasno pokazala zaničljivost duhovniške stranke
Vzlic temu pa so klerikalci izračunali, da je njih politična bilanca jako ugodna. Pustimo jim to veselje! V resnici je njihova politična bilanca ravno tako na »švindlu« zasnovana, kakor bilanca »G ospodarske zveze« in »Vinogradniškega društva«, kar se vidi že iz bolestne tožbe zaradi vipavsko-idrijskega okraja.
Naj so tudi klerikalci dobili razen jednega vse kmetske mandate, dejstva vendar ne morejo utajiti, da ima napredna stranka v raznih kmetskih okrajih mogočno zaslombo, in sicer ravno v tistih okrajih, ki 30 najinteligentnejši. »Slovenec« se je sicer povzpel do gorostasne trditve, da so kmetje na Gorenjskem in v ljubljanski okolici najinteligentnejši, a to mu verjame samo, kdor niti pojma nima o razmerah, ali kdor meni, da je množina zavžitega žganja in število pretepov in ubojev merilo za kulturno stanje. Vsak drugi človek pa se mora »Slovenčevi« trditvi samo smejati.
Še smešnejša pa je »Slovenčeva« trditev, da klerikalci v mestih napredujejo. Pridobili so pač izmej nižjih slojev nekaj volilcev, to pa vsled volilne reforme, ki so jo izvedli liberalci, ali me ščanstvo je ostalo, kakršno je bilo, in to meščanstvo je pri volitvi sijajno dokumentiralo, da je in ostane napredno.
Tudi o uradništvu govori »Slovenec«
LISTEK.
Židinja.
Velika opera v 5 dejanjih.  Besede spisal Eugen Scribe. Uglasbil J. F. Halevv. (Konec.) Četrto dejanje. Eudora,   katera   ljubi   iskreno Leopolda, ga hoče rešiti, zato gre v sodno poslopje k Rehi, da bi jo pregovorila, naj vzame vso krivdo na-se.
Eudora (častniku). Tu naSega ukaz je prezidenta. dovedite takoj, kot pravi, Reho sem !
(častnik odide.) Moj Bog, da bom nezvestega resila smrti, podeli meni moč, njej pa vodi srce. Da ga srama otmem, čem umreti nevesta, (častnik pripelje Reho in se odstrani.) R e h a.
Kaj tirate me iz žalnega domovanja? Li čaka mene smrt? Pozdravljena naj bo!
(Zagleda Eudoro.) Kdo tukaj? Moj Bog, sovražnica mi!
Eudora. Sovražnica, ki, oh, pomoči prosi. Reha.
Midve pač nikdar več se ne pobotava.
Euđora. Za-se ne maram nič, oh, zanj samo bojim se!
veliko. Za Ljubljano je celo izračunal, da je glasovalo 600 uradnikov za narodno-naprednega kandidata. Faktično se je v Ljubljani udeležilo volitve 332 uradnikov. Mej temi je kacih 20 »Kruzifixbeisserjev«, ki se udeležujejo rednih skrivnostnih zborovanj pri jezuvitih, in ki so seveda glasovali s klerikalci. Narodno-napredna kandidata sta torej dobila v Ljubljani kacih 300 .uradniških glasov in blizu 600 meščanskih glasov. V drugih mestih je povsod le malo uradništva in ne more urad-ništvo uplivati na izid volitev.
Sicer pa je naša stranka ponosna na to, da ima tudi poleg meščanstva urad-ništvo na svoji strani, kajti prav to ji da pravico, da nastopa kot zastopnica vse slovenske posvetne inteligence. Stranka, ki ima vse posvetno raz-umništvo na svoji strani, tisto razumni-štvo, ki je jedini nositelj in branitelj narodnih in političnih idealov slovenskih, za katere se naš kmet ne meni dosti več, kakor za lanski sneg, taka stranka ima in bo imela vedno veliko več vpliva na javne razmere, kakor klika špekulantov, ki si je z najostudnejšo zlorabo verskih svetinj prisleparila nekaj mandatov od politične sile nevednega in kulturelno daleč zaostalega našega kmeta.
Naj torej le delajo klerikalci svoje politične bilance tako, kakor so delali pri »Gospodarski zvezi« in pri »Vinogradniškem društvu«, mi jim le povemo, da nas za bodočnost ni strah!
Gorenjska kmetijska šola.
(Govor bivšega poslanca J. Lenarčiča v dež zboru kranjskem.)
Visoka zbornica! Oglasil sem se k besedi, da nekoliko pojasnim stališče, katero zavzemam o tem predmetu, ker ne soglašam s predlogom združenih odsekov. — Meni je v prvi vrsti ležeče na tem, kakor tudi g. predlagatelju samemu, da se gorenjska kmetija povzdigne. Glede sredstev za dosego tega smotra pa sva z
SodiSče sveto skoro že se hode zbralo, in vedi, le ti samo iztrgaš mu lahko to žrtev grozne smrti. Obsodijo ga, oh!
Reha. Potem častim sodnike, pravičen njih bo rek; hvalo vso jim zato!
Eudora. Ne daj mu ti umreti, daj zopet mu živeti, čuj prošnje mi gorke ! Ž njim srečna bodi v sveti, samo daj mu živeti!
Reha. Jaz! krivdo odpustiti? Jaz! žitje mu rešiti, ki dal me bo umoriti, da žil bi dni lepe"? Zaman so vse prošnje.
Eudora.
Ž njim usmiljena ti bodi,
govori mi tako,
da sod ga osvobodi!
Reha.
Da kriv on ni?
Pa ves, da stre mi žitja cvet,
da Se ljubezni čut je v srci zanj razvnet!
Tedaj pa zadone turobni udarci zvona, začuje se razjarjeno vpitje in hrup ljudstva.
Eudora. Ne čujeS li? tamkaj zvone, ta vrišč, ta hrup, tu sem ved6 ga že. (Ozre se skozi okno.)
g. predlagateljem različnega mnenja. Gospoda predlagatelj in poročevalec sta mnenja, da se smoter da doseči tem potom, ako se na Gorenjskem napravi nekaka splošna kmetijska šola. — V kolikem obsegu naj se pa napravi ta šola, se danes še ni pojasnilo, to je po predlogu prepuščeno neki enketi, katera bi se po prodlogu gosp. poročevalca imela raz-govarjati in sklepati v bistvu in obsegu te šole. Gospod poročevalec je omenjal, da je pričakoval od strani dež. odbora, da bo isti v tej zadevi prišel z bolj konkretnimi predlogi, in da isti ne bo tako nekako skrito namigaval, da mu pravzaprav taka šola na Gorenjskem ni posebno pri srcu. Meni se vidi pa naravno, da dež. odbor ni prišel s konkretnim predlogom, ker se je bal, da bi na Gorenjskem ne dobili druzega Grma. Gosp. poročevalec je naravnost dejal: »Stauden entspricht nicht«. Jaz mislim, s temi besedami je najhujše obsojen njegov predlog. Jaz pa bi bil mnenja : »Stauden entspricht, so viel es iiberhaupt entsprechen kann« in popolnoma prepričan sem, če se bode na Grmsko šolo tako vplivalo, da se nje delokrog omeji, kakor se je bilo tudi nasvetovalo pri posvetovanjih v odsekih, da bode ta naša šola lahko prav dobro uspevala. — Jaz mislim, da za povzdigo gorenjskega kmetijstva le tedaj kaj storimo, ako vzgojimo popolne ljudi, take ljudi, ki morejo brez strahu stopiti v praktično življenje ter so v svoji stroki popolnoma in ne samo polovičarsko iz-vežbani.
Če napravimo na Gorenjskem splošno kmetijsko šolo in sprejmemo v isto tak materijal učencev, kakor pride v druge kmetijske šole te vrste, je čisto naravno, da dobimo ljudi, kateri za druge študije niso sposobni, za nadaljevanje učenja v srednjih šolah niso, za porabo doma niso sposobni, ker so še prešibki; sami torej ne vedo, kam bi se potaknili, toraj na kmetijsko šolo z njimi. Zato so pa tudi uspehi  temu  primerni,  — kajti vidimo,
Glej, on, glej, on,
že vedo ga pred sodnika! Vedno vnetejše prosi Eudora Reho ter jo na kolenih roti, naj reši Leopolda. Končno   premaga   Židinjo   ljubezen in usmiljenje.
Reha.
Kristjanka naj ne bo za vzor kdaj
plemeniti, a ubogi Židinji!
Da, odpuščam mu. Ljubezen do Leopolda ju zbliža, da se objameta ter ločita v prijateljstvu. Reha pa pove prišedšemu Brogniju, da reši Leopolda, sama pa hoče umreti.
B rog ni. Življenje le oče tvoj tebi ohrani, naj odpove on se veri, in prosta boS ! Na to pripelje častnik Eleazarja, kateremu  prigovarja  kardinal,  naj  se odpove židovski veri, da reši tako sebe in hčer smrti.
Eleazar (razjarjen). Čul sem prav? Sramotil je naSega Boga. Vero naj bi očetov zatajil?
B r o g n i. Umreti ti želiš?
Eleazar. Danes naj umrem Se! A poprej, malo prej jaz se kristjana osvetim, tebi osvetim! Ko Napolja je voj Rim nekdaj oblegal,
žalibog, da se absolventi takih šol po veliki večini ne posvetijo zbranemu poklicu, marveč si iščejo povsod drugod zaslužka, kjer si mislijo bolje služiti svoj kruh, kakor pri kmetijstvu. — Opozarjam na okolnost, da je mnogo absolventov grm-ske šole postalo iinancarji, dacarji, natakarji itd. itd.
Vsekakor so ti ljudje se oddaljili svojemu poklicu. Ako torej hočemo res kaj doseči, skrbimo, da vzgojimo take ljudi, kateri so se res kaj koristnega naučili, in kateri imajo, ko izstopijo iz šole, toliko praktične izvežbanosti, da morejo kak del kmet. podjetja samostojno in z uspehom voditi. — Zato sem bil jaz mnenja, kakor tudi dež. odbor, da bi na Gorenjskem kazalo ustanoviti neko specijalno šolo, koja bi gojila samo eno stroko kot glavno n. pr. mlekarstvo, vse drugo pa naj bi bilo tukaj le bolj postranskega pomena. O splošnem kmetijstvu govorilo naj bi se le toliko, da učenci dobe tudi neki pojem o kmetijstvu. Praktično govorjeno, sem jaz za to, da se napravi na Gorenjskem kaka uzorna si-rarnica, oziroma mlekarna, koja bi imela nalog poleg izkoriščenja mleka iz bližnje in daljne okolice, izvežbati učence za popolne sirarje ali mlekarje, koji bi bili sposobni stopiti v službo po mlekarskih zadrugah po deželi, kakoršnih zadrug se bode še prav mnogo zasnovalo po Kranjski.
Sedaj smo, žal, v tem neprijetnem položaju, da moramo segati po tujcih in inozemcih, ki nam to važno panopo kmetijstva oskrbujejo. — Meni se zdi ta panoga jako važna, in lahko bi se s primerno ureditvijo dalo doseči popolno izučenje in izvežbanost učencev. Dvomim pa, da bo šola, kakor je mišljena od gospoda poročevalca združenih odsekov, dosegla svoj namen, kajti nameravan delokrog šole je preobširen in bojim se, sodeč po skušnjah, da se ljudje v posameznih strokah ne bodejo naučili toliko, kolikor bi se morali. (Dalje prih.)
ravnali kruto tam plenilci so s teboj ia stan so tvoj neusmiljeno zažgali. Umirajočo soprogo —, ljubeznivo ti hčerko, ki vzrla komaj svet, so tebi vgrabili!
Brogni. Tega, barbar, spominjaš me? Kako ta straSni dan, ki oropal me je vsega, bi zabiti jaz mogel?
Eleazar. Ne, ne, vgrabili niso vsega . . . Žid rešil živega otroka tvojega je, jaz ga poznam.
Zaman so vse kardinalove prošnje, naj mu pove, kje je hči; Eleazar se ne da omečiti, ob robu groba mu izjavi, da ponese svojo tajnost seboj, da mu ne izda, kje prebiva hčerka. A ko se Brogni odstrani, začno Eleazarja mučiti dvomi, ali stori prav, da se maščuje tako kruto, da žrtvuje tej osveti brezobzirno ljuljeno Reho.
Eleazar (sam). Reha, ko dal nekoč te Bog mi je za hčerko, in s svojo hranil tebe roko sem ljubo, prisegel sem svetd, da čuvam tvoje iitje; zdaj pa tiram tebe sam jaz v smrt. Reha, sam jaz tiram tebe v smrt! Le zini,
pa bi te oprostili. Premaga ga ljubezen, in že je sklenil, da Reha ne sme umreti.   Tedaj pa začuje krik fanatičnega ljudstva, ki t besnem sovraštvu do iidov vpije:
V LJubljani, 27. septembra. Nemško vojaštvo v Avstriji.
Za vojaškimi paradami na Nemškem in Francoskem se vrše sedaj tudi na Avstrijskem. Nemški cesar Viljem je imel genialno misel poslati nemške vojake na potu s Kitajskega preko Avstrije zopet domov. Tako torej tudi naša država ne ostane v sezoni vojaških parad osamljena. V Trstu so bili nemški vojaki sprejeti z napitnicami in z brezplačnim obedom, v Ljubljani z nagovori in z brezplačno večerjo, na Dunaju pa ostanejo celo dva dni ter se bode vršila velika vojaška slavnost, pri kateri bo sodelovala vsa dunajska garnizija. Kakor v Trstu in v Ljubljani, pa bode imela tudi dunajsko slavlje nemških »zmagovalčeva izključno vojaški značaj. Civilne osebe nimajo pristopa, meščanstvo in narod sme gledati parado le iz primerne daljave. Dunajski občinski svet je hotel Pruse povabiti celo na magistrat, da bi jim tam izrazil svoje občudovanje, a vojaški krogi so to ponudbo odklonili. Gotovo je, da avstrijski narodi ne simpatizujo s temi slavij i, ki požro po nepotrebnem le mnogo denarja. Postopanje vojaških krogov pa kaže, da imajo narodi pristop k vojaštvu le takrat, kadar je treba plačati, sicer pa se jih — odklanja. Hrupne parade pri sprejemu Pru-sov pa so še tolikanj nesimpatičnejše avstrijskim narodom, ker se je prihod avstrijskih vojakov iz Kitajske, kjer so se tudi odlikovali, docela ignoriral. Tako množe tudi v naši državi take vojaške parade le še bolj že itak nemalo antipatijo do dragocenega militarizma. Tolstoj o rusko-francoski zvezi.
Italijanski pisatelj Pietro Mazzini se je obrnil do ruskega pisatelja Tolstega z vprašanjem, kaj misli ruski narod o zvezi s Francijo, ali je ruski narod tudi tako navdušen za zvezo s Francijo in kakšen pomen ima ta zveza za civilizacijo. Tolstoj je odgovoril na vsa vprašanja negativno. Ruski narod sploh ne ve za to zvezo, če pa ve, da ima ta zveza le vojni, sovražen namen, mu je le zoprna do skrajnosti. Ruski narod za zvezo ne more biti navdušen, nego je celo skrajnje ne-zaupen in poln suma radi nenadne ljubezni Francozov, ki ni z ničemer utemeljena. Francija ima od te zveze le škodo, saj je morala že v marsičem odnehati ter dovoliti koncesije, ki so tradiciji in na-predkaželjnosti francoskega naroda samo kvarni, še večjo škodo pa ima od te zveze ruski narod, kajti sedaj se ruska vlada, ki je najdespotičnejša, najbolj nazadnjaška in najkru-tejša v vsej Evropi, za mnenje evropskih vlad sploh nič več ne briga, zato pada ruska civilizacija in ruska vlada postaja vsak dan bolj nazadnjaška in despotična. Ta zveza je torej le na škodo obeh narodov. Vojna v Južni Afriki.
Iz Kaplandije poročajo, da se je mnogo  farmerjev  iz  okraja Sutherlanda
Naj umro, naj se sežgo na grmadi; umre naj židovska svojat!
Eleazar. Pili našo bi kri'.
In jaz sem hotel že otroku prizauesti.
Ne, ne, nikdar ne!
Ti moj Bog, razsvetli mene,
milost tvojo da dobim!
Da nebo se mi odklene,
in po volji ti storim.
Daj, da hčerka moja zlata umre
in odpri neba ji vrata,
da vpokoji duša se. Da bi jo radi kratkega življenja tu na zemlji pripravil ob večno izveličanje, tega ne sme storiti. Uverjen je, da stori prav, ako izroči Reho smrti; a vendar ga prevlada ljubezen, da se zgrudi onemogel na tla.
Peto dejanje.
Na javnem prostoru. Na desni in levi so tribune, natlačene ljudstva, zadaj pa velikanski kotel, v katerem vre olje. Rablja popravljata ogenj pod kotlom. Spredaj so Brogni, Ruggiero, kardinalova garda, duhovniki, pazi, častniki, obsojenca i. dr. — Ruggiero naznani Eleazarju in Rehi, da so ju sodniki obsodili na smrt. Eleazar.
In Leopold ?
Ruggiero. Na ukaz najvišji on prognan je iz nemških dežela. Časti so vse mu vzeli,
združilo pod poveljništvom Maritza, Louwa in Smitba. Bržčas bo Kaplandija zadnje bojišče, na katerem se odloči bodoča usoda Durov. Tudi Malan je vdrl v Kaplandijo, prej pa je bil pri Dewetu v Oranju ter je dobil posebne ukaze. Therona, ki je pripeljal seboj okoli 100 mož, je zgrabil major Capper, a brez vspeha. Scheeper je vdrl proti severozahodu preko Mairings-poorta. Botha je dospel preko Dejagera-drifta ter se utaboril na gori Khandi na strani proti Transvaalu. Bloemfontein je tako odrezan od vseh zvez, da vlada v njem hudo pomanjkanje živil. Kitchener poroča: Od 16. t. m. je padlo 29 Burov, ranjenih je bilo 16 in ujetih 350; 48 se jih je udalo. Ker so udrli Buri tudi v Na-tal, je poslal Kitchener tjakaj angleške čete, katere vodi general Lvttleton. Buri so okoli Dewetsdorpa, Mvburgha, Foucheja in Ladygreya. Smitha preganjata generala Goringe in Drau, a tudi Haig je poslal čete za njim. Vojna se je torej preložila iznova v Natal, kjer se je začela ter v Kaplandijo. Buri so postali čudovito agilni. Njihovi oddelki se pripravljajo povsod ter napadajo z največjimi vspehi vlake, angleške čete in njihova skladišča. Angleški listi trdijo, da je to poslednje pljuskanje plamena, predno ga požre tema.
Dopisi.
Na Jeličnem vrhu, 24. septembra. Živio naš poslanec, gosp. Božič! Vse napenjanje, vse groženje klerikalno ni nič pomagalo, tudi molitve strastnih duhovnov in ženišč niso spravile Habetovega Franceljna v deželni zbor. Joj, kakšna jeza po farovžih! Da bi le kaka žilica ne počila, ali da bi iz kože ne ušli I In že-gnani »Slovenec« piše, da smo zmagali le vsled nečuvenega pritiska! Seveda, ker imajo od satanske jeze zalite oči, se jim vse narobe vidi, in ker jim še laž in hinavstvo čepita na jeziku, ni čudo, da se jim na jeziku vse obrne, kar jim pride iz srca, »ki je za blagor ljudstva in za božjo resnico vneto«. Kako lepo se čita v »Slovencu)): »Ljudstvo je govorilo!« Od kdaj pa je še duhovščina s škofom tvorila ljudstvo? Naj bi pustili ljudstvu prosto voljo, ki so jo sedaj vpregli v svoje špe-haste vajete, bi volitve drugače izpadle. Koliko klerikalcev, ali pravzaprav, koliko priprostih kmečkih ljudij, ki niti ne vedo, kaj je klerikalec in kaj liberalec, sem slišal, da bi volili gosp. Božiča, ki nekaj zna in ve, ker ga poznajo, ne pa Habeta, ko bi ne bilo to »zoper sv vero«, kakor so rekli »gospod kaplan«. In pa tisto besedičenje, da so volitve tajne! Duhovščina, vprašam, kje je na Kranjskem en sam kotiček, kje so bile volitve tajne? Pač bi bilo za duhovščino lepše, če bi za druge reči hodila tako marljivo od hiše do hiše, kakor za volilve in biro. Kdaj pa se vidi kak kaplan na potu od hiše do hiše zaradi drugih, njemu pripadajočih opravkov? — In Vas ni strah, gospod župnik  gorski, da  bi Vas božja pravica,
in sicer čislani tako junak zbežal ves je potrt od vseh proklet.
Eleazar. On ne umre tedaj! On, ki skrunil je nedolžnost! Vaši zakoni li oproščajo krivca?
Ruggiero. Za njega priča najboljša rekoč: on ni kriv!
Eleazar.
Kdo upa se to?
Reha.
Jaz.
Eleazar (se zdrzne.)
Reha!
Zbor.
Bog! Resnico da je govorila, čast naj bo ti, večni Bog!
Reha. Pred Bogom stojim in si umreti želim. 0, to srce milo sodite, če se kdaj vdalo ljubavi je. tirajoč me v pogubo. Zato: ni bilo res, kar sem rekla poprej.
Zbor.
Prevara je straSna in grozna! Umre naj izdajnica ta!
Ruggiero. Vi v slepi jezi ste, v svojega smotra dosego moža uničili predrznega srca. Cesarju ste celo očitali tako: da sodil je krivd. Smrt vaju Caka tam!
Prelomi svojo palico in jo vrže ob-
ki jo imate vedno na jeziku, a ne v srcu, ne zadela, ko hočete, kakor sem slišal, ovreči Božičevo izvolitev, češ, ni što po pravici, liberalci so krivično delali! Gosp. župnik, ker ste tako pravični, zakaj pa ne ovadite sebe, kar bi bilo prav umestno? Le pojdite, če hočete, da boste enkrat pošteno nakrcani! — Ena kapljica pravice je že zadela Črnovršce, ki so po izvolitvi Habetovi razobesili zastave in so jeli popivati in rajati; ali prišla je vest, da je gospod Božič zmagal, in poparjeni so vtaknili klerikalci rep med noge, in liberalci, zavedni naprednjaki so ponosne zastave razobesili. Imeniten prizor!
človek bi mislil, da je vsaj ena duša med klerikalci poštena! Pa ni tako. Tretji pogorelec naše občine je strastno podpi-han klerikalec. Prvo pomoč je dobil od liberalcev od gg. Premersteina in Grudna, in potem tudi od vseh liberalcev, od g. župnika pa skoro gotovo nič ali prav malo. Na Kovačevem Rovtu se je bahal ta gospod in kazal desetake, češ, to so nabrali klerikalci. Ko pa je bil vprašan, če je en groš vmes njegov, je denar brž skril v žep. Hm! — Posebno se je trudil za pogorelca neki zaveden narodnjak, da je nabral jako veliko lesa. Potem mu je hotel pridobiti še večjo podporo, seveda ne od Habetovega Franceljna, tega »ljubljenca«, pač pa od nekega drugega prijatelja kmetov, katerega se je pa pogorelec tako vstrašil, da ga ni šel volit, ker je »luterš jeberalc«. V zahvalo pa je ta narodnjak žel veliko hvaležnost — pardon! Hvaležnost? Hm! Dejal bi klerikalno hvaležnost, ki se pa pri nas poštenih ljudeh imenuje nehvaležnost in surovost. Izrazil se je, da od liberalcev noče nobene podpore, da naj nabrani liberalni les zgnije na mestu, kjer je! In še več reči je izbruhnil ta pogorelec! Bog obvaruj, če bi postavil hlev z liberalnim lesom! Iz pekla bi strela vanj treščila, on sam bi pa niti v pekel ne prišel, ker bi bila ta kazen zanj premajhna! Bog bi si moral izmisliti kaj hujšega. — »Bohlonej za vse« ! Le tako naprej, saj bode tudi kozolec moral biti postavljen, tam bo pa zaničevani liberalni les še lahko prišel v porabo. Kajneda, klerikalni les Vršničanov bo boljši, ker bo žegnan? Samo to glejte, da ne bo prišla kaka liberalna golazen pod skorjo! Toliko naj bo za zdaj. Prihodnjič pa še kaj!
Z dežele] 25. septembra. Predno se šolsko leto na deželni kmetijski soli na Grmu pri Novem mestu prične, vabijo se učenci z raznimi obljubami v zavod. Z naslednjimi vrstami nikakor nočem zavodu škodovati, nasprotno trdim, da je za vsacega kmetijskega človeka velike važnosti, ali nekaj se mora le pojasniti, Več ali manj uplivala je na moje roditelje in na me trditev vodstva, da učenci, ki absolvirajo z dobrim vspehom ta zavod, imajo prednost pred drugimi pri vojakih in da služijo le dve leti. Podpisani je dovršil zavod na Grmu z dobrim vspehom in prišel potem k voja.
sojencema pod noge. Potem moli k Bogu, naj jima odpusti greh. Tako tudi ljud-Ijudstvo. Eleazar pa dvomi zopet, ali dela prav, da izroča Reho smrti. Toda ona hoče umreti z očetom. Brogni pa prosi Eleazarja vnovič, naj mu pove, kje je njegov otrok. — Začujejo se trije udarci. Rablja pristopita ter odvedeta Reho. Ruggiero.
Čas je že!
Eleazar. Čakajte, čakajte!
Rablja izpustita Reho ter stopita nazaj.
Eleazar. Reha, jaz umrjem zdaj. Bi živela ti?
če spreobrneš se in daš se tu krstiti! Voli zdaj, moj otrok!
Reha.
Kri8tjanka jaz?
Smrt rajša si izvolim. Rablja zopet zgrabita Reho ter jo vlečeta h kotlu. Kardinal Brogni pa se mej tem iznova približa Eleazarju ter ga roti, naj mu pove, kje je njegova hči. V tistem trenotku, ko vržeta rablja Reho v hotel, zakliče Žid:
Glej, tam otroka svojega! Potem gre zmagonosno mimo Brog-nija — v smrt.   Kardinal se zgrudi na koleni, versko fanatično ljudstvo pa zapoje:
Končano vse, rod izraelski
strašno zdaj je kaznovan.
kom. Kako sem se jaz in moji roditelji čudili, ko pretečeta dve leti,a mene le ne pošljejo na »Urlaub«. Kljub prošnji na okrajno glavarstvo, klub prošnji na bata ljon v Klosterneuburgu, kjer sem služil, kljub rekurzu na vojno ministrstvo, moral sem tri leta služiti. Opomnim pa, da sem služil pošteno, brez kazni, v občo zadovoljnost svojih predstojnikov, a ne dve, pač pa tri leta. To poročam zato. da se stvar zjasni, in da morda še kdo drugi ne bo v nadi vsled te reklame vodstva na Grmu šel k vojakom v službo na dve leti, služiti pa bo moral, kakor jaz in drugi, tri cela leta.
Leopold Bencina, bivši računski podčastnik v 15. Pionirbataljonu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. septembra.
— Osebne vesti. Višji poštni oficijal v Ljubljani, g. Ivan Košiček, je imenovan poštnim kontrolorjem.
— Slovensko gledališče. Jutri se bo proizvajala prvič na slovenskem odru veličastna Halovvjeva opera »Židinja«. V njej se predstavi slovenskemu občinstvu primidona gdč. Nedbalova, ki poje naslovno vlogo. Vlogo Žida Eleazarja poje g. Olszevrski, ki prištevate vlogo med svoje najboljše. Vlogo kardinala Brognija poje g. Vaš i ček, prince-sinje Eudore gdč. Noemi, Ruggiera pa g. No 11 i. V vlogi princa Leopolda nastopi prvikrat g. Krampera, novi drugi tenorist. Plesne točke izvajajo članica zbora in gospa Lierova. Odbor dra matičnega društva je oskrbel za to opero več novih kostumov ter izdal v posebn. brošuri libretto, oziroma njegovo vsebino. Brošura je dobiti v Šešarkovi trafiki
— Lože za slov. predstave. »Dramatično društvo« ima še naslednje lože na razpolago: V parterji št. 6 in polovica št. 4 na levi, v I. nadstropji pol vica št. 3 na levi in polovica št. 4 na desni, v II. nadstropji št. 3 na levi in št. 5 na desni. Pogoji se izvedo v Šešarkovi trafiki.
— Razmere v Vevčah in v okolici so vsled neprestanega hujskanja klerikalcev, sosebno duhovnikov, postale neznosne, človek že ni varen življenja, ako je količkaj na sumu, da je liber Podivjani klerikalci bi ga najraje ubil: Tako je pred kratkim neki naprednjal. prišel v gostilno, v kateri je bilo v. članov Riharjevega pevskega društv;i. Dva teh katoliških junakov sta brei vzroka napadla došlega naprednjaka i sta bila odbita. Stvar pride pred sodišči Upamo, da se pri ti obravnav pojasnijo razmere v Vevčah in pri D. M. v Polju. »Katoliški« de lavci so postali tako divji, da ima tovarna silno težavno stališče. Kakor be> ni nastopajo pri vsaki priliki. Zadnjič so grozili s štrajkom, ker je tovarna, ki itak nima veliko naročil, upeljala akordno delo. Dr. Susteršič je prišel intervenirat, a opravil ni nič. Tovarni tudi ni dosti na tem, če se začne štrajk, ker lahko delo za celo leto in tudi za dlje opusti. Še v korist bi ji bilo, ker bi se vsaj iznebil i teh večinoma kaj malo vrednih elementov, kar jih je zdaj na delu. Tudi v tovarni sami že ni več teh katoličanov v redu vzdržati. Predvčerajšnjim dopoldne so na-krat vzkipele tovarniške delavke in zahtevale, da mora tovarna odpustiti necega mojstra. V delavno dvorano je moralo priti orožništvo, da je ukrotilo te razjarjene »device« kaplana Riharja. Zahtevi teh babnic se seveda ne ugodi. Vodstvo to varne je tudi dobilo pretilno pismo V tem pismu se grozi ravnatelju in pred stojniku pisarne, da je moral jeden od njiju že bežati (res je bil gosp. \Vinter i soprogo ob 10. uri zvečer napaden in kam-njan) drugič pa naj pazi, da se mu ne zgodi kakor nočnemu pazniku Remcu, katerega je, kakor znano, neki podivjani krščanski socialec kakor psa pobil in usmrtil. To pretilno pismo kaio najbolje, kake so razmere v Vevčah. Sicer pa je značilno, da je tudi fajmošter Kolar se predrznil pisati ravnatelju pismo v tovarniških zadevah. To je že največja nesramnost, da se hoče zdaj že obskuren fajmošter vtikati v zadeve, ki ga nič ne brigajo in komandirati v tovarni, čas bi bil, da se v Vevčah in okolici korenito napravi red.
— Kapelan Oranič ne zna moliti Očenaša. V Trnovem pri II. Bistrici se je zgodilo čudo. Ljudje božji, strmite, to je neovrgljiva resnica! čudo se je zgodilo, pa ne tako kakor v Lurdu, ampak vse nekaj druzega. Tisto velikansko čudo je namreč to, da kapelan Oranič ne zna moliti — Očenaša. Ali zakaj ne, saj je vendar »guslal« celih šestnajst let s svojim obilnim telesom šolske klopi. Toda pardon, gospod Oranič! Jaz vam delam krivico. Tisti čas ste bili suhi kakor kljuse Martina Krpana pri sv. Trojici, sedaj pa greste vidno narazen, a glava bi bila dobra za Blaznikovo pratiko kot simbol polnega meseca. Tukaj ste nedosegljivi, dragi moj Oranič! Toda k stvari! Ali ne veste, gosp. Oranič, da stoji v Gospodovi molitvi med drugim tudi ta uprav veličastni nauk, ki preti kakor žareči bli sek vsem maščevanjaželjnim potuhnjen-cem, namreč nauk : Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo — gospod Oranič! — odpuščamo svojim dolžnikom. Ne, tega debeli kapelan ne ve in ne zna, torej on ne zna moliti Očenaša. Ko je odlični gospod D., trgovec v II. Bistrici, prerano umrl, niste šli ponj iz — maščevanja. On je bil liberalec, navdušen pristaš napredno narodne stranke. Ali to ni bilo zadosti. Še več, še več imate na vesti, gospod Oranič, vi, ki ob času volitve po skednjih v Ja-blanici in na Lemnu spite, da popisujete trepetajočim volilcem oblastno glasovnice, ali pa ustanavljate Marijine družbe, da dajete 800 ovenelim devicam 800 »po-žegnanih« in z odpustki napihnjenih me-dalij za 1600 kron. Dne 22. t. m. je navada, da se kropijo grobovi ranjcih, ne pa klerikalni ali liberalni grobovi. Vi pa, gospod Oranič, ste se ognili groba liberalca, umrlega D., a priča je bila njegova soproga, globoko užaljena vdova D. Seveda je šla gospa D. s potrtim srcem in žalostjo v prsih v župnišče, da se po toži župniku dr. Kržišniku, ali, bože moj, slabo je naletela. Mesto da bi dal dr. Kržišnik tolažbe potrti vdovi, izrazil se je odurno: »Meni je sploh žal, da sem šel ponj. Ko bi bil to preje vedel, bi ne bil storil tega. Govori se, da ranjki ni hodil k izpovedi«. Oho! Govori se marsikaj in stare babe klepetajo tudi marsikaj, a iskati treba resnice, in resnica je, da je ranjki hodil k izpovedi v Reko, ali pa v Ljubljano, a vse drugo je ostudna laž! In potem ste rekli, doktore, da ne boste šli k pogrebu k nikomur in ne pustili zvoniti niti z malim zvonom, če ne bo hodil k maši in k vašim neslanim pridigam. Počasi, gospod! Cerkev smo mi zidali, zvonove smo mi kupili. Kdo je gospodar?! — Sicer pa vam ne zamerimo, ker je o vas splošna govorica, da ste ne malo, ampak dosti prifrknjeni in da vam pod plešo eno kolesce »prehiteva«. Na pomoč, g. dr. Bleivveis!
— Morala v „katoličkih" fa-rah. Da ima Osilnica dvomljivo čast biti jedna najbolj »katoliških« far, mora biti že res, ker se je tako reklo raz leco. V svoji sredi ima celo samo zgodbam sv. pisma znane osebe — »apostole« sv. vere. Da pa ne pride ob to »častno« ime, skrbijo najbolj »katoliški« prebivalci te najbolj »katoliške« fare, baš v zadnjem času uprav »katoliških« škandalov! Pred dobrim tednom so fantje iz popolnoma klerikalne vasi B. potolkli skoro do mrtvega nekega Hrvata. Dika in čast poznim rodom pa bode »najbolj katoliški fari«, kar se je zgodilo pri procesiji za sv. leto. Pobožne ženice so namreč našle pri proces ijizas v. leto kake 3 do 4 mesece starega otroka ob potu, — smrdelo pa je neki po ter-pentinu in s 1 i č n i h »recn i j ah« daleč na okolu. Orožništvo pridno poizveduje po oni »devici«, ki je nekaj tako redkega ^izgubila«! Poredneži se pa bledoličnim »devicam« rogajo, češ, da bodo morale na »štelungo«! — Interesantno bi bilo pa po-izvedeti, odkod ti recepti za »odpravo«
.....? Vsaj tu ni »Rodoljub« nikogar po-
hujšal, ker je še preklicano redko sejan, in se ga plesnive device boje kot vrag cerkve! Vrh vsega pa so bile take reči v Osilnici že znane, ko o »Rodoljubu« še nikdo sanjal ni!
— Slaba kupčija? V »Miru« čitamo nekako pritožbo, da letos obisk sv. Višarij ni bil tako mnogoštevilen, kakor fie je pričakovalo   z  ozirom na »sveto
leto«. Romarji so prihajali v navadnem številu. Mislimo, da je tudi pri »navadnem številu« romarjev bil zaslužek prav izdaten in so gospodje lahko zadovoljni.
— Nemško vojaštvo v LJubljani. Včeraj zvečer je dospelo iz Kitaja vračajoče se nemško vojaštvo — 32 častnikov in 860 mož — v Ljubljano in je bilo tu z vojaške strani slovesno sprejeto in pogoščeno. Ko je vlak prišel, je godba zasvirala nemško himno. Nemško vojaštvo je pozdravil feldmaršal vitez Chavanne. Na kolodvoru je bilo zbrano vse ljubljansko častništvo v paradnih oblekak. Za častništvo je bila pripravljena večerja na peronu in v čakalnici II. razreda, za moštvo v tovornem skladišču. Nemško častništvo je naredilo jako dober utis. Sami zali možje, »chic« skoz in skoz. Vojaštvo je živahno in izvrstno disciplinirano, a dosti slabotnejše kakor naše. Seveda je bilo vse okusno dekorirano. Pri večerji je fml. Chavanne napil nemškemu cesarjuj a je v svojem govoru obtičal in precej dolgo ni mogel nadaljevati. Feldmaršal Chavanne je potem napil nemškemn vojaštvu, major Forster pa fml. Cha-vauneu in avstrijskemu vojaštvu. Vojaštvo je dobilo samo večerjo, pijačo si je moralo samo kupiti. V Ljubljani je nekaj Nemcev iz Nemčije. Stikali so pač po kolodvoru, a da bi bil kdo iz vojne vra-čujočim se rojakom dal steklenico vina ali kako smodko, tega nismo opazili. Slovo nemškega vojaštva od avstrijskega je bilo prav prisrčno. Gosp. inšpektorju Guttmannu in vsemu železniškemu urad-ništvu gre toplo priznanje za izborno in hitro funkcioniranje vsega železniškega aparata. Restavrater g. Hafner pa je bil za jako fino hrano in za uprav neverjetno hitro in točno postrežbo tako izvrstno preskrbel, da se je vse čudilo.
— Društvo davčnih uradnikov na Kranjskem ima svoje zborovanje v nedeljo 6. oktobra t. 1. ob 2. uri popoldne v Ljubljani v hotelu »pri Maliču«.
— Napaden orožnik. Orožniški postajevodja g. Anton Kovačič je prišel dne 22. t. m. v Št. Lorenc in je hotel tam v gostilni Rasnožnikovi prenočiti. Že pred gostilno se je začel neki fant vanj zaletavati in mu skušal vzeti sabljo. Pozneje se je zbralo dosti fantov okrog gostilne, ki so začeli razbijati po oknih. Gosp. Kovačič je vsled tega, da prepreči kako ra-buko, ki bi fante spravila v nesrečo, šel iskat drugo prenočišče. Na potu pa ga je 10 do 15 fantov napadlo s poleni in ga te-žko ranili. Gosp. Kovačič je brez zavesti obležal na mestu, suknjo, kapo in nožnico njegove sablje so fantje vzeli v Temenico. Kovačič se je branil, dokler je mogel in jednega napadalca tudi ranil. Ko je začel že omagovati, je še sabljo daleč od sebe zagnal, da bi je fantje ne mogli rabiti. Napadalci so že pod ključem.
— Resnici na ljubav. Dne 19. t. m. smo posneli iz uradne »Laib. Ztg.«, da sta posestnik Juri] Zore iz Ga-brja in njegov hlapec napadla nekega Antona Dobnikarja iz Teškega čela in mu vzela harmoniko. Zdaj smo sprejeli naslednje pojasnilo : Z ozirom na Vaše v št. 215 natisnjeno poročilo o cestnem napadu, konštatujem kot prizadeta oseba, resnici na ljubo sledeče : Prišedši s svojim prijateljem in sopotovalcem g. Rožnikom, gostilničarjem v Polhovem gradcu okolu polnoči na svoj dom v Gabrje, našla sva ob mojej hiši k oknu, koder je spravljeno meso in druge vrednosti, prislonjeno le-stvo in na njej človeka, ki je po mojem mnenji moral imeti namen tatvine, spodaj pa še več mož, katerih v temi nisem spoznal. Zavpil sem »tatje« in v naglici prijel nekega črevljarja z Gline, katerega sem dal v veži g. Rožniku v varstvo, sam pa šel pogledat, če ni morebiti kdo že v sobi. Prišedši od tam, šel sem zopet ven, da bi ujel še kakega znanega. V tem hipu utekel je Anton Dobnikar, ki je bil na lestvi — za njim pa je tekel moj hlapec ter vrgel za njim poleno, s katerim ga je tudi zadel — jaz pa sem hlapcu naročil, naj ležečega ujame, ne pa — naj ga udari. Dobnikar pa je hlapcu ušel in med tem tudi že ujeti črevljar. To je bil faktičen dogodljaj — o kaki harmoniki jaz ničesar ne vem. Jurij Zore, posestnik v Gabrjah.
— Občinske volitve v Mozirju. Iz gorenjesavinske doline se nam piše:
Dne 16. t. m. bila je v Mozirju volitev v občinski zastop, inje, čudite se in strmite, zmagal naš Pongrac na celi črti. V vseh treh razredih so zmagali samo v mozirskem farovžu določeni odborniki. Slava toraj marljivemu agita torju! Kako se je pa tudi trudil ta gospode k! Napenjal se je ie nekoliko preveč za svoje obilno in posvečeno telo. Kakor leta marljiva bučelica od cveta do cveta, tako je on hitel od kmeta do kmeta; priduševal jih je, da ne smejo voliti drugih odbornikov, kakor iste, kateri bodo v farovžu kot sposobni spoznani. In šlo je! Že ob polu sedmi uri bila je oznanjena maša z dvema blagoslovoma za — lepo vreme. V resnici je bil to samo volilni manever za volilce, katere je naš kaplan s svojo farško avtoriteto takoj po maši na se privezal ter jih gnal — kakor ženejo biriči obsojenca na vislice — k vo-litvi. Zmaga toraj bila je njegova, in v novem občinskem odboru mozirskem se dijo sedaj same farške korifeje — njim na čelu domači župnik. Pa skoraj bi s tem dopisom nekatere razžalil, kajti isti mislili so, da so za tako odlične odbornike, kakor sedaj sedijo v občinskem odboru, premalo izobraženi ter so se takoj po volitvi odborništvu odpovedali. Slava jim! Za danes o tem dovolj, ako kdo želi več, smo na razpolaganje. Samo to še omenimo, da naj gledajo občinski odborniki za to, da v teku treh let ne bode pajčevina prepregala mozirske občinske pisarne, kakor predejo svoje zanjke okoli stranskega oltarja sv. Jožefa v farni cerkvi mozirski.
— Bizeljsko vino. Piše se nam z Bizeljskega: Letošnje leto smo imeli sploh ugodno vreme za svoje vinograde, tudi bolezni na trtah, kot trtna plesnoba in strupena rosa, sta se le sporadično pojavili. Upanje do dobre in obilne trgatve so imeli in še imajo kmetovalci tembolj, ker je" kavčevina preobložena z obilnim grozdjem (glavni nasad bizeljskih vinogradov) in kar je še bolj pomenuto, da ta vrsta grozdja ni podvržena gnilobi. Kar je belega grozdja, se bode moglo prej pobrati, ker smo letos, kar se tiče zrelosti, pred lanskim letom napredovali, pa tudi zaradi tega, ker je bilo vreme v prvi polovici septembra neugodno. Zabilježiti se mora pametno ravnanje naših vinogradnikov, da gnilobno grozdje v domačo porabo pobero, a drugo do popolne zoritve na trtah puste, zato imajo Bizeljčani izvrstno vino, katero slovi daleč čez mejo domačega kraja. Glavna bratev se prične z oktobrom in konča do polovice iz tega meseca. — Bog nam daj le lepo, toplo vreme. A. S.
— Samomor. Na Bučah pri Kozjem se je v vasi Pijevice s puško vstrelil neki posestnik, po domače imenovan Feštajn. Zjutraj, ko je žena odšla iz hiše, je mož, ki je bil še v postelji, snel puško s stene in se je usmrtil.
— Pri ustanovitvi gasilnega društva v Mali vasi pri Globas-nici na Koroškem so se primerili, kakor naznanja »Mir«, izgredi. Nemci so napadli Slovence s kamni in s kozarci in jednega imej njih posestnika Vrtnika iz Cepič težko ranili.
— Utopljenca so našli dne 23. t. m. v Savi pri Dolskem. Isti je srednje velikosti, podolgastega obraza, ima črne lase in je 40—50 let star. Na sebi je imel stare svitlo-sive cajgaste hlače, ravnotakšen telovnik, modrobarven predpasnik in Jae-ger-srajco. Truplo je ležalo že najmanj tri tedne v vodi.
— Z rešilnim vozom so prepeljali včeraj popoludne v deželno bolnico M. G., stanujočo v Prulah štev. 5. V pijanosti je padla na Karlovski cesti in se precej pobila.
— Pobegnil je danes dopoludne od zgradbe kanala v Miklošičevih ulicah prisiljenec Danijel Gross, pristojen k sv. Štefa nu na Koroškem.
* Vsestranski talent je nemški cesar, ki je ravnokar strogo zaukazal, da se ne sme nikjer staviti kak spomenik, dokler ga sam ne pregleda in ne odobri. Kakor znano, naslikal je cesar Viljem svoje dni neko velikansko sliko, ki pa je baje zelo vzvišena, da jo razume le malokdo iz navadnih smrtnikov.
* Legar. V Bohumu na Nemškem razsaja   strahovito   legar,   katoliške in
evangeliške bolnice so prenapoljene, veliko ljudi na dan umira. Vzrok legarju je nezdrava voda
* Osveta. V nedeljo zvečer je čakal v zasedi zunaj Raztočane na Hrvaškem 471etni zlatar Vekoslav Rosetti, ki se je nevarno zaljubil v »mladostno« 32 let Franjko Rafin. Ta ni marala za njegove srčne bolje in je rajše šetala z mlajšim Franom Padoanijem. Ko se je približal tekmec s svojo izvoljenko, polil je zlatar oba po obrazu z žveplasto kislino ter na to zbežal. Napadena sta hudo poškodovana, nesrečna Franjka bo najbrž popolnoma izgubila pogled, zločinca pa so že vtaknili pod ključ.
Književnost.
— Nove kompozicije: Prvo in največje glasbeno založništvo Mojmir Urbanek v Pragi, katero ima svoje fili-alke v Parizu, Moskvi, Zttrichu in Lipskem izdalo je sedaj 8 novih kompozicij g. Jos. Prochazke, učitelja »Glasb. Matice« v Ljubljani, in sicer: Tri kompozicije za gosli in klavir in štiri duete za sopran in alt s s spremlevanjem klavirja. G. M. Urbanek se je izrazil, da je pripravljen postati stalnim založnikom kompozicij g. J. Prochazke. Veseli nas, da po sodbi strokovnjakov jako nadarjeni skladatelj tako lepo razvija svoj talent. Skladbe se bodo gotovo dobivale pri nas in bodo dobro došle našim prijateljem slovenske glasbe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst 27. septembra. Poroča se, da je škof Šterk vse svoje premoženje, izvzemši neko volilo za svojega nečaka, določil za ustanovitev hrvatskega konvikta v Paznu.
Dunaj 27. septembra. Deželni maršal v Gališki postane vendar grof P o -točki. Ministrski predsednik je priporočal knezaLubomirskega, posebno ker je tudi v naprednih krogih čislan, toda vpliv dvornih krogov je dosegel, da se je cesar odločil za reakcionarnega grofa Potockega.
Dunaj 27. septembra. Nemški bataljon je bil tu z veliko slovesnostjo sprejet. Ljudstva se je zbralo sila mnogo. Na kolodvoru je vojaštvo pozdravil vojni zapovednik z velikim vojaškim spremstvom. Jeden del nemškega bataljona je odkorakal v cesarski dvorec, kjer je shranil svojo zastavo. Tam je videl tudi cesarja v uniformi nemškega general-feldmaršala.
Neapolj 27 septembra Uradno se razglaša, da se ni primeril noben nov slučaj kuge. V noči od 24 na 25 je jeden bolnikov umrl. Izmej 80 izoliranih oseb ni doslej nobena zbolela. Na ladji „Otero" so izolirani vsi tisti delavci, ki so bili v dotiki z obolelimi za kugo. Tujih ladij se neče nobena v pristanu ustaviti. Dr. Sacconi, ki je študiral kugo v Indiji, upa, da se epidemija hitro zaduši. Prof Santoliquido je izjavil, da je korjstatirana bolezen skoro popolnoma gotovo bubonična kuga Po vseh italijanskih mestih je odrejeno strogo sanitarno nadzorstvo.
Narodno gospodarstvo.
— Oskrbovalna komisija ces. in kr. vojaškega oskrbovalnega skladišča v Ljubljani poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 1. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne v c. in kr. vojaškem oskrbovalnem skladišču v Ljubljani obravnava radi preskrbe mletja eraričnega žita in radi voznih cen za prepeljevanje žita v in iz mlina. Obravnava se vrši na podlagi pismenih ponudeb, katere se morajo do 1. oktobra t. 1. 10. ure dopoludne zapečatene izročiti obravnavni komisiji. Lastniki mlinov, ki donesejo izpričevalo politične oblasti, da so solidni in zadostno premožni, so oproščeni položitve vadi j a, kateri znaša pet odstotkov. Zmleti je do 1000 meterskih stotov rži. Ponudbe se morajo staviti za mletje in prevažanje žita, oziroma moke, in sicer ločeno. Natančni pogoji in ponudbeni vzorci se lahko vpogledajo vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne pri c. in kr. vojaškem oskrbovalnem skladišču v Ljubljani
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 3. Dr. pr. 1113
V soboto, 88. septembra 1901.
]\ ova opere*!
Prvikrat:
Kot« opera!
Židinja.
Velika opera t petih dejanjih. Spisal E Scribe. Uglasbil Jaques Halćvy. Kapelnik Bogomil TomaS.
Režiser Josip Nolli.__
Blwr»ji)ta ■• riprt M 7. mi. — UfcUk »k 1 ,8. mi. — [mm »h M. vi.
Pri predstavi sidelujs orkester si. c. Id kr. pen. polke Leopold II. it. ?7.
Prihodnja predstava bode v torek. 1. oktobra: Drugikrat velika opera: .Židinja".
Proti zoboMu m gnjilobi zob
izborno deluje antiseptična
Melnsina ustna in zobna voda
atrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ost. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 60 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jediaa sf&lojjra. (28—30)
dež. lekarna M.. Leustek, Ljubljana
Etealjeva cesta Ste v. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. septembra: Jožef Slatner, knjigovodja, 36 let, Gospodske ulice št. 4, krvavenje pljuC.
Dne 21. septembra: Ivan Pahule, posestnikov sin, 39 let, Radeckega cesta st, 11, jetika.
Dne 22. septembra: Jožefa Me nt oni, kolar-jeva hči, 4 mes., Pristavske ulice St. 8, črevesni katar. — Katra Markove, mestna uboga, 81 let, Karlovska cesta st. 7, ostarelost.
Dne 23. septembra: Jožef Doberlet, knjigo-vodjev sin, 3 dni, Frančiškanske ulice St. 10, življenjske slabosti — Marija Dralka, dvornega svetnika žena, 70 let, Dvorni trg St. 1, spridenje jeter.
Dne 24 septembra: Jožefa Bokšič, stroje-vodjeva žena, 39 let. Dunajska cesta St. 12, vsled raka v želodcu. — Jurij Tomažič, agent. 51 let, Marije Terezije cesta št. 16, jetika. — France Po-tokar, stražnik, 48 let, Pristavske ulice St. 8, hrbtna sušica. — Katra Stresen, posostnica 60 let, Pri brvi St. 4, ostarelost. — Jožef Keržin, sedlar, 68 let, Karolinška zemlja St. 17, jetika. — Fran Šuber, dijak, 20 let, Pred prulami St. 23, jetika. V delelni bolnici:
Dne 22. septembra: Jera Jeras, zidarjeva vdova, 70 let, kap. — Antonija Čebule, nadspre-vodnikov" žena, 51 let, vsled raka.
Dne 63. septembra: Marija Bertoncelj, mli-« narjeva žena, 45 let, vodenica. — Marija Otrin dninarica, 56 let, jetika. — Marija TomSič, pleta rica, 67 let, jetika.
Dne 24. septembra: Matija Veit, gostač, 58 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
/lMna uaa morject 30i 2 m. Bisdnjl sraonl tlak 736' J msj
. I x .Stanje! g P
! Cas opa- baro-   %, > .g I zovanja metra  Q g v mm. £ 3
26  9. zvečer
27
7. zjutraj 2. popol.
737 7    13 3 sl.szahod dež
739 0
740 2
119 si. svzhod megla x l9-3 m. svzhod del. oblač. o
Srednja včerajšnja temperatura 150*, nor-male: 13/4*.
Dunajska borza
dne 27. septembra 1900. dsapni državni dolg v notah   ....    98'40 Shnpni državni dolg v srebru  .... 9830
Avstrijska zlata renta....... 118 85
AvntriJBka kronska renta 4° „  .   .  .   . 95'55
Ogrska zlata renta i"it ....... I18'30
Ogrska kronska renta 4E/0..... 9225
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1627 —
Kreditne delnice....... . 612 50
London vista.......... 23910
NomSki državni bankovci za 100 mark . U7'22V»
80 mark..........2339
m frankov........,      .    19 01
Italijanski banfcovci ........91 9?
ĆP. kr. cekini ... 1132
Kupi se takoj
dobro ohranjena oprava za manufakturno, galanterijsko in špecerijsko trgovino, isto tako železna zapora, kakor: vrata, okna itd. (2103-1}
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Naznanilo
Jutri v soboto, dne 28. t. m.
dopoludne ob 10. uri
se bode vršila na dvorišču „pri Vi-rantu" na Sv. Jakoba trgu
javna dražba
2 močnih, lepih, za vožnjo utrjenih konj, 2 tovornih vozov in 1 manjšega voza (samca), 1 truge sa pesek in 2 konjskih oprav.
Reflektantje se vabijo k tej dražbi ob določeni uri. (2109)
upi se 20 do 30 kosov
„RODOLJUBA" št. 36
K1 z dne 12. septembra t. 1. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu »Rodoljuba« v Ljubljani. (2098)
Sprejmem talioj
spretnega
a atalno plačo.
(2081—3)
Josip Petrič
tovarna papirnih izdelkov v Ljubljani.
Ces. kr. avstrijski |S& držami žsliznlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 1901. leta.
Odkod ls LJublJ&a* ji*, kol. Prog:a 6«s Trbi*. Ob 12. tiri 24 m po noći osobni vl»k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost, M on a ko v o, Ljubno; čez Selzthal v Ausaee, Solnograd, Ces Klein-Beifliug v Stevr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljnbno, Donaj; cez Selzthal v Solnograd, Inomost, 6es Klein - Reifiing v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Se lz t h al, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzenafeste, M onako vo, Ljnbno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiii, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curin, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monako vo. — Proga v Novoniezto tn m Kodevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoludne istotako, ob t. uri 55 :u svečer v Novomesto, Kočevje. — iPrthod v/ Izubijano juž. kol. Proga ta Trbiie. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Sol u ograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob U. ari 16 m dopoldne osobni vlak ■ Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov. Keba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak t Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, FranzensfeBte, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri Sj m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla.. Proga ls Novega mosta In Kooovja, Osobni vlaki: Ob 8. uri m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob i. ari 32 m popo-ludce iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odhod ls LJubljane drž. kol. v JtUus&niJk. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri V; m in ob 10 uri 25 m svečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika,. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob S. eri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
trgovski vajenec
sprejme se takoj deček iz poštene hiše.
Vekoslav Sesek
(2020—2) Sodražica.
Za večjo špecerijsko trgovino na Juž. Štajerskem išče se v službo
prvi
trgovski uslužbenec.
Prosilci za to jako dobro plačano službo naj so, kolikor je mogoče, Slovenci in najmanj 30 let stari.
Oziralo se bode le na one gospode, ki se morejo izkazati s spričevali I. vrste, ki naj svoje ponudbe s priloženo fotografijo odpošljejo pod „J. 100" na upravništvo »Slov. Narodaa. (2072—2)
čas se bliža, ko se jajca dražć, Pravočasno skrbeti bo treba za nje; Da Vam pa skrb olajšana bo, Kupujte testenine, sveže, dobro blago. Makaronov   okusnih   daleč  iskati treba Vam ni,
Ker v beli Ljubljani za iste tovarna stoji. Odklonite testenine tuje, izdelane le za oko,
Želodec Vaš po tujih zadovoljen nikdar ne bo.
Mladina pesem že prepeva, (1977—3) Da glas nje daleč na okrog odmeva: »V sredi lepe naše domovine Izdelujejo se najboljše testenine«.
Tovanar testenin:
Ed. Zelenka v Ljubljani.
■n  tovarniška zaloga
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje s—
renomiranih
Diirkopp-koles
(951—21) in
VVaffenrader.
Razglas
Vsled nadvarstvenega dovoljenja se ponudbenim potom najboljšemu ponudniku :
1. proda v zapuščino Helene Maliv spadajoča zaloga mešanega blaga
prot. firme Herman Mally & Comp. v Spodnji Idriji, toda ne pod cenilno vrednostjo, ki se je pri sodni inventuri zapuščine določila na 17.058 K 53 h;
2. da V najem oziroma zakup za dobo 6 let za letno najmanjšo zakupnino 1600 K prodajalnica, gostilna in vse posestvo, obstoječe iz hiš st. 17 in
46 v Spodnji Idriji z gospodarskimi poslopji in nekaj sveta.
Blagovna zaloga je dobro založena s kurentnim, ne obležanim blagom, ki je cenjeno pod nakupno ceno. Prodajalnica in gostilna ste v lepi novi hiši na najugodnejšem mestu za trgovino, na kar se opozarjajo podjetni trgovci, ki bi se hoteli ondi naseliti.
Ponudbe, ki naj obsezajo tudi način poravnanja kupnine in jim je treba priložiti tudi 10% cenilne vrednosti kot varščino, sprejema do vštetega 7» oktobra t. 1. pooblaščenec varuha dr. Vran Horvat, c. kr. notar v Idriji,
ki daje tudi nadaljnja pojasnila in vpogled inventarnoga zapisnika, za kojega morebitne nedostatke se pa pri prodaji ne jamči.
Dokler varstveno oblastvo ml. dedičev ne določi, čegava ponudba se sprejme, ne more nobeden ponudnik podane ponudbe umakniti. Ako se skesa ponudnik, čegar ponudba se je sprejela, zapade položena varščina. S ponudbo se ponudnik podvrže navedenim pogojem. (2088—1)
Gričar o jVfejač
Ejubljana, Prešernove ulice 9
priporočata svojo popolnoma novo oskrbljeno zalogo
obleke za gospode, dečke in otroke
v najboljšem znano solidnem kroju po najugodnejši ceni.
Posebno praktične (1923—6)
obleke za šolarje, haveloke in površnike.
Kot posebno špecijaliteto:
Obleke iz najbolj trpežnega angleškega sevijota v različnih barvah in nesenih.
Izgubil je
nekdo m«l«ts» dcnarnlli z nekoliko
drobižem ter z jako majhnim nožice n« za smođke, s 2 blagajniškima
ključema in malim koledarjem v ponedeljek, popoludne ob priliki vojaškega pogreba.
Polteni najditelj naj odda ta denarnik z vsebino  proti nagradi  lO kron
mestnemu magistratu. (2101)
1 ali 2 učenca
■prejme
TJ", O O t ttl. a, 23. trgovina s papirjem, v Ljubljani, Mestni trg. 12108-I)
V najem se da
2100 1
hiša z gostilno in prodajalnice s kovačnico in z zemljiščem
(6 oralov) na več let po dobrih pogojih Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
JCisa se proda
na ugodnem kraju v Dobu štev. 97
blizu Domžal, pripravna za vsako kup čijo ali prodajalnico, zdaj je v hiši mesnica.  Pri hiši je velik vrt, prostorna klet in hlev. (2110-lj
Izurjeno prodajalko
vsprejmem takoj.   Le take naj te
Oglase. (2070-3,
M. Elsner
trgovina z mešanim blagom v Litiji. Lojte>
„Jfovo Sunce*4
mesečnik za proučevanje psihijskih pojavov.
Izdaja in urejuje dr. Hinkovič v Zagrebu Jurišičeva 49.
Doslej so izišli 4. zvezki. Plačata se 2 kroni do konca leta, 4 krone do konca junija 1902 Novi abonenti dobivajo vse dosedaj izišli zvezke brezplačno. (1975—3)
Čitajte „ItiTovo Sunce"
Dražba drv.
V torek, dne 1. oktobra t L
prodajalo se bode
pod Rožnikom na posestvu gosp.
P. Lasnika (2107-1; licitacijskim potom
90—]
(mej temi tudi dosti rabnega lesa). Interesentje se uljudno vabijo.
Specijalna trgovina za lm
Edmund Kavčič
7 LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte
priporoCa
kavo Santof* dobrega ukusa po gld. T— kik Xeil|clierry aromatično-
krepkega okusa.....„   140 „
„     l»lraldy najfinejega okusa   „   160 „ PoStne poBlatve po 5 kil franko. Vsakovrstno «peeer|J«»U.o blnjco v najt-
kakovosti. (12-1-Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Trljclai.
Mizarska zadruga
v Sent Vidu pri Ljubljani
se  priporoCa slavnemu   občinstvu v naroCitev
raznovrstne
temne in likane
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovijene po lastnih in predloženih vzorcih.
V prav obilno naroCitev se priporoCa
(602—31)
foalp
načelnik
Isdajatelj in odgovorni mr*dnik: Josip Nolli.
•» rt.<ib
Laatabaa ia tisk »Naroda« tiakarmo«.
36
A/B
KU