delavska enotnost Iravi * v naslov za denarne zadeve ljubljanska banka V OKVIRU Se malo, pa bomo proslavljali naš novi praznik -27. junij. Dan, ki ga je drugi kongres samoupravljavcev Proglasil za praznik nas vseh, za dan jugoslovanskih samo-apravljavcev. Ni dvoma, da bomo slovesno proslavili ta dan. V ljubljanskih sindikatih pa so lovni človek dejansko usmerjal pota svoje usode! Tako zahvalo in priznanje pravzaprav dolgujemo tem ljudem. Prav zavoljo tega je vredno omeniti pobudo ljubljanskih sindikatov. Morda pa bi v drugih mestih, občinah sledili temu zgledu? Morda bi tudi v delovnih Upoštevanja vreden zgled se odločili, da bodo dali dnevu samoupravljavcev Jugoslavije posebno obe-‘ežje. Sklenili so namreč, da bodo poslej vsako leto na ta dan podelili tri posebne nakrade in spomeninska obe-kžja tistim, ki so v zadnjem času storili največ za razvoj ‘n poglabljanje samoupravnih odnosov v mestu. Priznanja bodo podelili javno, z najvišjimi častmi, tako kot Podeljujemo nagrade mesta Ljubljane pa Kraigherjeve nagrade in vse drugo. Pobuda ljubljanskih sindikatov je vredna vse pozornosti. Dejstvo namreč je, da srno skozi dvajset let raz- vijali in krepili samoupravljanje, ne da bi se pri tem Prav zavedali, da imajo nekateri med nami za to še posebne zasluge. In če smo se odločili podeljevati najrazličnejša priznanja za naj-zazličnejše likovne, filmske, literarne storitve, za znanstveno misel, za gospodarske rezultate - čemu resnično ne bi podelili priznanj tudi tistim, ki se z vsemi svojimi silami in sposobnostmi zavzemajo, da bi bili odnosi med ljudmi in v družbi nasploh vedno bolj humani, ki si bodisi s teoretično mislijo bodisi s praktičnimi rešitvami prizadevajo kar največ Pripomoči k temu, da bi de- kolektivih na ta dan izrekli priznanje vsem, ki so največ pripomogli, da so se razvijali in krepili samoupravni odnosi? Ne nazadnje - morda bi kazalo razmišljati o takem priznanju za razvoj in krepitev samoupravnih odnosov tudi v republiki. Letos smo kajpak malce kasni, saj je praznik praktično pred durmi. Razmisliti pa bi morda le veljalo o tej pobudi, da ne bi do drugega praznovanja 27. junija nanjo pozabili. S.B. ZAVAROVALNICA SAVA S Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka INTERVJU Z JOŽETOM GLOBAČNIKOM, PODPREDSEDNIKOM RS ZSS Sindikati in družbeno usmerjanje delitve dohodka Te dni so predsedniki IS SRS, RS ZSS in Gospodarske zbornice SR Slovenije podpisali družbena dogovora o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Kar zadeva slovenske sindikate, je zeleno luč“ za podpis predsednika RS ZSS Toneta Kropuška na teh dogovorih dala III. konferenca Zveze sindikatov Slovenije, kije bila 24. maja. Kakšna je bila vloga slovenskih sindikatov pri pripravljanju družbenih dogovorov, pri čem je naša organizacija v teh pripravah še posebej vstajala - o tem smo se pogovarjali s tovarišem Jožetom Globačnikom, pod- predsednikom RS ZSS, kije bil eden izmed vodilnih sindikalnih akterjev v teh pripravah. / VPRAŠANJE: Znano je, da smo za razčiščevanje različnih dilem v zvezi z zakonom o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o (Nadaljevanje na 3. strani) Mercator KAVA mjMBi V tovarni Iskra v Kranju so letos v primerjavi z lanskim letom občutno povečali proizvodnjo telefonskih aparatov in sekretarskih garnitur, pri čemer uporabljajo sodobne designe. Povečana proizvodnja omenjenih izdelkov je narekovala gradnjo novrh proizvodnih prostorov. Zato poleg sedanjih gradijo nove za proizvodnjo najrazličnejših telekomunikacijskih naprav. »Hitreje moramo napredovati« Na vprašanja našega dopisnika odgovarja slovenjegraški župan Ivo čerče m Občani Slovenj Gradca te dni slavijo svoj občinski praznik. To priložnost smo izkoristili za obisk pri predsedniku občinske skupščine Ivu Čerčetu. Pogovarjali smo se o nekaterih najbolj aktualnih problemih in načrtih razvoja Mislinjske doline. — Kakšna so letos gibanja v gospodarstvu? Začeli smo izredno dobro. V prvih štirih mesecih je gospodarstvo povečalo družbeni proizvod za 26 %, osebni dohodki so višji za 20 %, sredstva za sklade so se povečala za 24%, število zaposlenih je poraslo za 2,5 %, občutno pa se je povečal tudi izvoz. Vse to je rezultat boljše organizacije dela in višje produktivnosti! - Kaj pa naloge v zvezi s stabilizacijo? V delovnih organizacijah pripravljajo, ponekod pa so že sprejeli stabilizacijske programe. Osnovna naloga bo — kljub zaostrenim pogojem — tu div prihodnje hitro povečevati narodni dohodek, da bomo dosegli vsaj slovensko poprečje. — So tudi v Mislinjski dolini nepokrite investicije? Ne, pri nas jih nimamo. Tudi programi delovnih organizacij, o katerih zdaj razpravljamo, ah pa jih bomo že začeli. uresničevati, so kriti s sredstvi bank in z lastnimi sredstvi delovnih organizacij, kot je to primer v Lesno industrijskem podjetju, Tovarni usnja, Fecru itd. — Katere temeljne naloge si zastavljate s srednjeročnim načrtom razvoja? Načrt prav zdaj pripravljamo. Osnovna naloga bo dvig gospodarstva vsaj na slovensko povprečje, saj zdaj za- (Nadaljevanje na 4. strani) m LOGATEC VAM NUDI KVALITETNA OKNA BALKONSKA VRATA ROLETE 7 DNI V SINDIKATIH V sredo, 2. junija, so se zbrali predstavniki iz 80 obrtnih gradbenih podjetij v Domu sindikatov v Ljubljani. Pogovarjali so se o samoupravnih sporazumih v gradbeništvu, v industriji gradbenega materiala in sorodnih dejavnostih. Ugotovili so, da večina podjetij soglaša s predlaganimi sporazumi, da pa vsa podjetja še vedno niso podpisala pristopne izjave. Ko bo komisija za sporazume pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev dobila tudi uradno obvestilo o sklepih delavskih svetov večine podjetij, da soglašajo z besedilom sporazuma, bo republiški odbor dal svoje soglasje, komisija pa bo predložila sporazum v registracijo. V republiškem odboru pričakujejo, da bo sporazum podpisan najkasneje do konca tega meseca. NA LINIJI 323-554 KRANJ OBISK MARIBOR. Sindikalno delegacijo iz Viedenkopfa iz Zahodne Nemčije, ki je minuli teden obiskala Maribor, so družbeno-politični delavci mesta seznanili z našim samoupravnim sistemom, z ekonomskim in političnim razvojem Jugoslavije, z vlogo družbenopolitičnih organizacij in s sistemom izobraževanja. Gostje so obiskali tudi TAM, potlej pa so odpotovah še v Ljubljano, si ogledali Postojnsko jamo in pre-živeli nekaj dni v Kopru. D. P. IZ SAVONE MURSKA SOBOTA: Pred dnevi so se na volilni konferenci zbrali predstavniki osnovnih organizacij sindikata delavcev družbenih dejavnosti in izvolili delegate za kongres tega sindikata, ki bo jeseni. Razen tega so razpravljali o samoupravljanju ter o samoupravnem sporazumevanju. 'A. H. Sindikalne organizacije italijanskega mesta Savona in OSS Kranj nameravajo v prihodnje svoje nekajletno sodelovanje še okrepiti in razširiti. Mimo sedanjih oblik izmenjave izkušenj o sindikalnem delu naj bi najprej razvili še kulturne in turistične stike, potlej pa naj bi se v sodelovanje vključile tudi skupščine obeh občin. O podrobnostih sodelovanja v prihodnjih dveh letih se bo kranjska sindikalna delegacija pogovarjala v Savoni v jeseni, v Kranju pa pričakujejo obisk študijske skupine iz Savo ne, ki bo proučevala samoupravljanje. O vsem tem so se domenili med nedavnim obiskom združene delegacije sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL iz Savone v Kranju. OSS Kranj je svojim gostom pripravil nekaj razgovorov, za katere so pokazali izredno zanimanje. Obiskali pa so tudi več kranjskih kolektivov in se pogovarjali z delavci. M. S. DRAVOGRAD Izvolili so novo vodstvo x Člani plenuma OSS so na zadnji seji govorili o nalogah dravograjskih sindikatov v zvezi z uresničevanjem zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju ter o stališčih in zaključkih III. konference slovenskih sindikatov. Razen tega so obravnavali tudi naloge pri uveljavljanju resolucij II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Ker se je dosedanji predsednik OSS zaposlil izven Dravograda, so na plenumu izvolili za novega predsednika OSS Dravograd Mirka Grabnarja, diplomiranega inženirja agronomije. -ek POSTOJNA O življenjskih in delovnih razmerah Na zadnji razširjeni seji plenuma OSS so udeleženci razpravljali o življenjskih in delovnih razmerah delavcev v občini. Razprava je tekla na osnovi podatkov ankete, ki so jo pred pje-numom izvedli po delovnih organizacijah. Čeprav so podatki v anketi pokazali, da so imeli v občini lani povprečne osebne dohodke nad republiškim povprečjem - 1390 din, pa je še vedno nekaj delovnih organizacij, kjer imajo nizke povprečne osebne dohodke. Zaskrbljujoče je tudi, da v občini še vedno zasluži 209 delavcev manj kot 800 dinarjev na mesec, kar 1200 delavcev pa prejema dohodke pod 1000 dinarjev na mesec. Kar zadeva stanovanjske probleme, je anketa ugotovila, da je v občini še 236 nerešenih prošenj za stanovanja. Lani je bilo kupljenih 92 stanovanj v družbenem sektorju, letos pa le 51, čeprav so precej narasla posojila za stanovanjsko izgradnjo in za preureditve. SLOVENSKE KONJICE: Izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij z območja občine pripravljajo skupaj z organizacijami ZKS ter predstavniki delavskih svetov analizo in oceno samoupravljanja v delovnih organizacijah. V tej analizi bodo zajeli predvsem obdobje od začetka leta 1969 pa do danes. Primerjali bodo sprejeta določila v statutih in v drugih splošnih samoupravnih aktih s konkretno prakso. O zbranih ugotovitvah bodo razpravljali na eni izmed skupnih sej OSS in komiteja občinske konference ZKS. V. L. Kmetijstvo v zagati Plenum mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Ljubljane je ocenil poslovanje teh dejavnosti v minulem le- >tu in njihov zdajšnji položaj Ko so člani plenuma mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije v Ljubljani ocenjevali gospodarjenje vseh treh panog v minulem letu, so ugotovili, da za živilsko in tobačno industrijo za zdaj ni vzroka za zaskrbljenost, saj so vsa podjetja s Kolinsko tovarno hranil, Živilskim kombinatom Žito, Pivovarno Union ZARES ŠIROKA RAZPRAVA V javni razpravi o ustavnih dopolnilih, ki so jo organizirali ljubljanski sindikati, je sodelovalo več kot 3000 ljudi V okviru seminarja za člane izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, na političnem aktivu ljubljanskih sindikatov, na posebnih razgovorih z gospodarstveniki, z delavci, zaposlenimi v zasebnem sektorju, in na razgovorih v delovnih organizacijah je sodelovalo v razpravi o ustavnih dopolnilih več kot 3000 članov Zveze sindikatov Ljubljane. Po besedah Franca Sladiča, podpredsednika MSS Ljubljana, je javna razprava o ustavnih spremembah podprla vsebino in temeljne opredelitve ustavnih dopolnil. Delovni ljudje so sprejeli preosnovo političnega sistema, ki jo nakazujejo amandmaji, zavedajoč se, daje to tudi edina možna pot za uresničitev ciljev gospodarske in družbene reforme. „Večina razpravljavcev je menila," je poudaril Franc Sladič, „da je osnovni vzrok prepočasnega razvoja samoupravnih odnosov v tem, da že ob nastanku reformnih ukrepov nismo predvideli ustreznih političnih institutov. Posledice tega so bile vidne na vseh področjih, zlasti pa v neustreznem družbenoekonomskem položaju delavca, ki se je odražal v odtujevanju presežka dela. Zaradi tega ustavnih sprememb nismo razumeli le kot reorganizacijo federalnih organov in kot prenašanje pristojnosti le-teh na republike, marveč kot temeljito preobrazbo družbe, v kateri mora delavec — samoupravljavec resnično postati nosilec vseh pomembnih družbenih odločitev." M.Ž. in Tobačno tovarno na čelu — lani dobro odrezala in ob 1.178,270.000 dinarjih celotnega dohodka prigospodarila za sklade blizu 73 milijonov dinarjev. To zagotavlja dokaj trdno podlago za nadaljnjo gospodarsko rast podjetij. Vendar pa je treba dodati tudi to, da letos podjetja zaradi devalvacije dinarja in nenehnega podraževanja surovin ne bodo dosegla takšnega uspeha kot lani. izvodov določene cene. V največji zagati je ljubljanska .Limona", ki nikakor ne more iz težav tudi po združitvi s trgovsko-proizvodnim podjetjem ..Prehrano". Izguba v minulem letu pa po mnenju članov predsedstva ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije opozarja, da v tem podjetju nekaj ni v Za kmetijske delovne organizacije pa je ocena gospodarjenja v minulem, letu manj razveseljiva, saj so vse delovne organizacije ob skoraj 650 milijonih celotnega dohodka namenile za sklade le blizu 2 milijona dinarjev. Pri tem pa je največja kmetijska organizacija ,.Emona" imela skoraj za 8 milijonov dinarjev izgube, ki jo je podjetje pokrilo z dohodkom iz nekmetijskih dejavnosti. Nizka akumulativnost delovnih organizacij in izgube so posledica neurejenih razmer v tej panogi, saj se na eni strani srečuje s prostimi cenami za reprodukcijski material, na drugi strani pa ima za večino pro- POHIŠTVO redu. Primerjali so kmetijsko proizvodnjo ,.Emone" z enako proizvodnjo drugih slovenskih kmetijskih kombinatov, kot je na primer KIK Pomurka, ki poslujejo uspešno. Najbolj vznemirljiva pa je novica, da namerava ,.Emona" ukiniti vzrejo živine ter proizvodnjo mleka in mesa, čeprav je po tehnologiji proizvodnje za vzor domačim in tujim proizvajalcem. M. Ž. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■ '■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a*** Tovarna oblazinjenega pohištva »NOVA OPREMA« Slovenj Gradec se toplo priporoča! Izdelujemo različne vrste oblazinjenega pohištva. Priporočamo »Jumbo" vložke, kavče, polkavče, otomane, fotelje in praktični garnituri »-ISTRA« in »POLONIJA«. Opremljamo hotele, počitniške domove in gostinske obrate! nače\ ^Uti toho ftedt togo Konc, Pravi Meta. nimh PO PRVEM ZBORU SAMOUPRAVLJAVCEV CELJSK1^ ___________> Pieru OBČINE Kaj pa dialog ^ {orni: bi č ^rov , Prvi zbor samoupravljavcev celjske občine je ^ 0] dvomno pokazal, da je taka oblika posvetovanj'smo samoupravljavcev potrebna in koristna # Kmerih storiti, da bi se o konkretnih stališčih razvil tu%°y® dialog med prizadetimi voro’ neka ne j V ponedeljek je bil prvi zbor samoupravljavcev celjske občine. Pob^ heje; zanj je dal občinski sindikalni svet, ki je želel na ta način uveljaviti M Shlo najtesnejše sodelovanje in povezovanje samoupravljavcev celotne občine ‘5 tako vplivati na hitrejše razreševanje problemov posameznih kolektivov* L tudi problemov komune kot celote. Razen vseh drugih vprašanj, s kateri ne p se na splošno srečujemo v naši družbi, so na celjskem področju še zb’ nosa zaskrbljujoča relativno zaostajanje gospodarstva ter velike težave na P1*1 ^Ogo ročju kadrovske pohtike. Spor: Lahko rečemo, da je celjski zbor samoupravljavcev zelo odkrito sprti 0$nu voril zlasti o navedenih dveh skupinah problemov. S tem je prav gotovo v pa ^ svoj prispevek k razreševanju gospodarskih in kadrovskih problemov, upr kretno pobudo za hitrejši razvoj integracijskih gibanj in sedanjim razmet*: prilagojeno interno zakonodajo delovnih organizacij. Zelo pomemben je tl* p , c dogovor o ustanovitvi koordinacijskega odbora, ki naj bi do jeseni pripi*' p l0' vse potrebno, da bi zbori ali konference samoupravljavcev - za naziv se! ~tVe niso odločili — dejansko prerasle v stalno obliko načrtnega in skupi1*- "Odi delovanja samoupravljavcev in organiziranih subjektivnih sil pri razreševal'; OSnu problemov delovnih organizacij in občine. gače S tega stališča gledano je zbor samoupravljavcev prav gotovo uspel, sai! krsti očitno izzvenel tako, kot so želeh pobudniki in organizatorji. In kakšna. 0 ^ njihova ocena? Za odgovor na to vprašanje smo zaprosili Ivana Kramer!’ predsednika celjskih sindikatov. L„ _ „Ko so delavski sveti naših podjetij volili delegate za prvi zbor san1-'. ‘ upravljavcev celjske občine, se je v večini primerov razvila tudi razpra' lVain0St tem, ali je tak zbor sploh potreben in v čem naj bi se izražala njeg0'’j=0Vc koristnost," je pripovedoval Ivan Kramer. ,,Ne vem za noben primer, da "bode kjerkoli zavzeli odklonilno stališče. Še več: v teh razpravah v samouprava11 nike organih celjskih kolektivov so prevladovala mišljenja, da so občasna, vend* načrtno pripravljena srečanja samoupravljavcev koristna in potrebna, da[ se kolektivi izkopali iz zaprtosti, v kateri so se znašli zavoljo zelo različa1 Ul, vzrokov. Taka stahšča, ki smo jih vnovič slišali tudi na zboru, pa po drf JbOg, strani zatrjujejo, da samoupravljavci v bistvu na enak način čutijo problen11 Kvan na katere smo v družbeno-po liričnih organizacijah skušali opozoriti s termc ''e rje smo dali pobudo za sklic tega zbora." Ham Vse STALIŠČA SE NAJBOLJE PREVERJAJO V PRAKSI Take Sodeč po besedah predsednika celjskih sindikatov Ivana Kramerja san11 previ upravljavci in družbeno-politične organizacije razmišljajo na isti valovni^1 Stjjj, žini, kot bi lahko rekli. V čem in kako potem delo in sklepi I. zbora san1’ upravljavcev lahko vplivajo na konkretno delo sindikalnih organizacij tjv občini? ' ^ „Bom zelo odkrit," je odvrnil Ivan Kramer. ,Če hočemo naša sindikat i. zjra|: «uul morajo o njih razpravljati samoupravni organi v delovnih organizacijah. ah kakršnakoli druga pohtična stališča uresničiti, jih torej konkretizu- ■. — morajo o njih razpravljati samoupravni organi v delovnih organizacijah. , 11 sindikatih lahko sprejemamo še tako ,dobra* stališča, pa iz vsega skup3!11 0110 nič, če samoupravni organi o njih ne razpravljajo oziroma jih zavračaj1 Podj Take oblike povezovanja samoupravljavcev, kot je bil naš zbor v Celju,vSek; paj z zahtevami, da o sklepih, priporočilih in stališčih sindikatov obve# V te] razpravljajo tudi samoupravni organi, pomenijo po rekel bi da celo ed>,,' tivu( realno pot za preverjanje načelnih stališč v praksi. Menim, da v naših kol*: tivih obstaja pripravljenost za spoznavanje in obravnavo sindikalnih stali*' 3. Nihče v sindikatih sicer nikoli ni trdil, da so sindikalna stališča edino zve* kop; Čavna; nihče ni bil užaljen, če jih kolektivi ali kdo drug kdaj tudi zavrne)1 je y Dejstvo pa je, da smo prišli tako daleč, ko samoupravni organi vse pogoste' razpravljajo tudi o tem, kaj predlaga, priporoča ali graja sindikat. Kaklš1'1' koli že stališče pri tem zavzemajo samoupravni organi, razprava mora P* spevati k razčiščevanju pogledov in stališč. To pa je korak dalj k realno* teženj, hotenj in stališč; korak na poti k razreševanju konkretnih problem0' Izkušnje kažejo, da se v kolektivih že razvija polemika s sindikalnimi stališ* da med ljudmi obstajajo zelo različna mnenja o razreševanju problem* njihovih delovnih organizacij. Dejstvo pa je, da tovrstne razprave na naše* zboru skorajda ni bilo in da so molčali tudi delegati tistih kolektivov, ki* bili v poročilih ali v razpravi konkretno omenjeni. To pa seveda meče p1* cejšnjo senco na delo zbora naših samoupravljavcev oziroma vse subjektivl1' sile postavlja pred nalogo, da ugotovijo, zakaj se prizadeti neradi spuščaj0' javne in demokratične dialoge z nasprotnimi stališči in pogledu" 1’ravna |HisYHovaliii<*a UK VPRAŠANJE: Imam nedokončano srednjo šolo - 3 razrede. Kakšna stopnja strokovne izobrazbe se mi prizna? V katero rubriko kvalifikacije se uvrsti nepopolna srednja šola. M. B„ LOŠKA DOLINA ODGOVOR: V vašem primeru vam je delovna skupnost dolžna priznati le nižjo izobrazbo, ker bi vam lahko po določilih svojih splošnih aktov priznala višjo izobrazbo od nižje izobrazbe le tedaj, če je ta možnost v splošnem aktu predvidena. VPRAŠANJE: Zamenjujem nočnega čuvaja v času njegovega dopusta, bolezni in Pr0S(i dni, na svojem delovnem mestu pa imam višji osebni dohodek od osebi1*-' dohodka nočnega čuvaja. |( Prosim vas za pojasnilo, ali mi gre dodatek za nočno delo za čas, ko delo opravljam. A. R. - DOBRN" ODGOVOR: , Delavec ima pravico do osebnega dohodka po določilih splošnih ak1^ In delovne organizacije, ki določajo način delitve dohodka. Če vaš splošni L aolo •rijpi 2apis Pa bi 1. 2. 3. 4. 5. Za bliže določa, da prejemate v času nadomeščanja osebni dohodek po svojem Pr*J, Pom vawiv_iv_a, via pivjcmaiv v \^aou iiavivimvov/aiija ^~ * * -‘ii' njem delovnem mestu, kjer prejemate višji osebni dohodek, potem v3i poja, seveda ne gre še posebni dodatek za nočno delo, ker bi do tega dodatka0 p0st( Delovne skupnosti so namreč dolžne priznavati doseženo izobrazbo le na podlagi spričeval nostrificiranih zavodov, medtem ko lahko z določbami svojih splošnih aktov, to je s statutom ali pravilniki priznavajo svojim delavcem višjo izobrazbo od dejansko dosežene glede na druge izpolnjene pogoje, kot so denimo skupna delovna doba, praksa na posameznem delovnem mestu in podobno. A. POLJANŠEK upravičeni le, če bi za ta čas prejemali osebni dohodek nočnega čuvaja. 2ai) A. POLJANŠl niarj 7 DNI V SINDIKATIH Sindikati in družbeno Usmerjanje delitve dohodka (Nadaljevanje s 1. strani) ^čelih in merilih za usmerjanje e«/ve dohodka in osebnih ahodkov potrebovali dve leti, , e(item ko smo za družbena jOgovora oziroma za njune °ncepte kljub široki javni raz-lVi potrebovali le dobrega pol efa- Slednje je še posebej za-. lrtiiv0 zatQ' pgf, so se družbeno ^ ekonomsko že zavrnjeni kon-epti prejšnjih osnutkov ome-> lenega zakona poskušali vriniti zadnjih vratih tudi v prve j družbenih dogovorov, g ‘o čem so sindikati v pripravah Za sprejem družbenih dogovo-w[ov še posebej vztrajali, kaj so ^Se Posebej poudarjali? njj ODGOVOR: V sindikatih /«j1110 uporno vztrajali pri neka-' euh stvareh in pri tem odkrito U® P°Vedali, da družbenih dogo-°rov ne bomo podpisali, če ^ ^katera naša osnovna stališča ue bodo upoštevana. Naj na-ju stejem nekaj stališč, na katerih ■; Sn»o trdno vztrajali: 3V; k Vztrajali smo pri tem, da 'N e more biti hierarhičnega od-'N ,0sa med zakonom, družbenim P “Ogovorom in samoupravnim ^Purazumevanjem. Zlasti prvi 0 j Rutici družbenih dogovorov Ito* [j3 50 se postavljali nad samo-,st) ^Pravne sporazume, saj so do-ti* 'j0]r,čno predpisovali ravnanje nat delovnih organizacij glede de-se! 've dohodka in osebnih done! uodkov. Zato so posamezniki te 'ir' Qsnutke sicer malo zlobno, dru-: pa popolnoma upravičeno na/ jili za „slovenske pravilnike iejjj0 uelitvi dohodka“. Takšne pravnike smo sindikati odločno ■urit zavračali in pri tem kar narav-iva'n°st povedali, da družbenih do-g^0vorov ne bomo podpisali, če vni/nhf« vse^ova^ takšne „pravil- nd* la! 2. Trdno smo vztrajali pri erf em, da v družbene dogovore ni ljz« v^^or uuuata namena, da bi tem pogledu delovala restrik- predvsem to, da ustvarimo možnosti, da se različni interesi glede delitve dohodka usklajujejo na samoupravni podlagi in da pri tem dosežemo vsaj približno enako vrednotenje dela na enakih oziroma na sorodnih delovnih mestih. Verjetno tudi temu našemu stališču lahko pripišemo, da smo skozi vse priprave na družbena dogovora imeli trdno podporo našega članstva. 4. Sindikati smo v prvem obdobju priprav na družbena (Jogovora razen pohtičnih nalog prevzeh tudi nekatere organizacijske naloge. To smo storili zato, da bi čim manj časa izgubili v razpravah, z govorjenjem in da bi čimprej prišli do praktičnih rezultatov. Zato smo bili sindikati med drugim pobudniki oblikovanja „krogov“ podpisnikov samoupravnih sporazumov in ustanovitve komisij, ki bodo pripravile osnutke samoupravnih sporazumov. To pa so nekateri razumeli tako, da bodo sindikati prevzeli nase vse naloge v zvezi z realizacijo usmerjanja delitve dohodka, tudi operativne naloge. Takšno mnenje pa je seveda napačno, saj gre pri samoupravnem sporazumevanju o delitvi dohodka predvsem za politično odgovornost sindikatov. Vsaka drugačna razlaga odgovornosti naše organizacije pri tem delu-bi bila v nasprotju s samostojnostjo naše organizacije, mimo tega pa bi sindikate silila v položaj, ko bi v samoupravnem urejanju medsebojnih pravic morali biti razsodnik o vprašanjih, ki so neodtuljiva pravica delovnih ljudi, združenih v osnovnih organizacijah združenega dela. VPRAŠANJE: SR Slovenija je prva v Jugoslaviji podpisala družbena dogovora o usmerjanju delitve dohodka, pred tem pa je tudi prva sprejela zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o načelih in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Kakšen odmev s tem v zvezi pričakujete drugod v Jugoslaviji in ali menite, da bodo naše izkušnje na tem področju lahko koristile tudi drugim republikam? ODGOVOR: Če upoštevamo splošno vzdušje v Jugoslaviji ob začetku razprav o družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov, številna teoretična razhajanja, ki so šla vse do lepljenja etiket o prakti-cizmu, pragmatizmu in podobnih nelepih „izmov“, potem še posebej velja poudariti, da smo si z našimi sedanjimi rešitvami glede usmerjanja delitve dohodka utirali pot po starem pravilu, ki pravi, da se vse, kar je novo, v družbi le stežka uveljavlja. Lahko pričakujemo, da bosta družbena dogovora, ki smo jih podpisali, zaradi svoje aktualnosti zbudila velik interes tudi drugod v naši širši državni skupnosti. To, kar smo mi sprejeli, je pač v skladu z našimi spoznanji, razpoloženje med našim članstvom pa ni dovoljevalo dolgoveznih diskusij. Seveda bomo veseli, če bodo naša spoznanja lahko koristila tudi drugim, prav tako pa bomo v našem nadaljnjem delu radi upoštevali tudi izkušnje drugih. Sodimo namreč, da je koncipiranje samoupravnega sporazumevanja kot dela našega družbenega sistema podvrženo nujnemu dopolnjevanju in izpopolnjevanju; bilo bi zelo zmotno misliti, da smo karkoli uredili enkrat za vselej. Prav zato tudi lahko takoj poudarim, da norm, ki smo jih zapisali v družbena dogovora, nikakor ne bomo prav nič malikovali in da jih bomo na podlagi praktičnih izkušenj vedno pripravljeni spremeniti v skladu z izkazanimi potrebami. MILAN POGAČNIK ZDAJ SO NA VRSTI DELOVNE SKUPNOSTI Izjava predsednika IS Skupščine SRS Staneta Kavčiča ob podpisu družbenih dogovorov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov V petek, 28. maja, so predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Stane Kavčič , predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek in predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese podpisali družbena dogovora o usmerjanju delitve dohodka in oseb- novo! 9V super baterija za transistorje PRVA BATERIJA ELEKTROKEMIJSKEGA SISTEMA ZRAČNE DEPOLARIZACIJE V JUGOSLAVIJI, PO MNENJU STROKOVNJAKOV ENA NAJBOLJŠIH NA SVETU tovarna baterij in baterijskih naprav zmaj, ijubljana nih dohodkov. Po podpisu je v imenu vseh treh podpisnikov dal Stane Kavčič, predsednik IS skupščine SR Slovenije, naslednjo izjavo: Z družbenima dogovoroma, ki smo ju pravkar podpisali, dobiva naša družba novo kvalitetno osnovo za urejanje enega izmed najbolj občutljivih področij, to je delitve po delu in iz nje izvirajoče delitve osebnih dohodkov. S tem je končana večletna in delno tudi živčna razprava, ali ima vsaka delovna skupnost popolno svobodo deliti osebne dohodke ne glede na družbene vidike ter politične, ekonomske in socialne posledice te delitve ali pa je treba priznati in upoštevati, da je v njihovem dohodku zajet tudi del družbene produktivnosti dela, del minulega dela kot tudi del razmer na tržišču. S podpisanima dogovoroma je končno teoretično in praktično zmagala druga smer. Torej se mora vsaka delovna skupnost pri urejanju delitve ravnati po vnaprej dogovorjenih družbenih normah, osnovah in kriterijih. Pred delovnimi skupnostmi, prav tako pa tudi pred odgovornimi družbenimi faktorji je zato sedaj praktična naloga, kako načelo delitve po delu konkretizirati, izračunati in izpeljati v vsakodnevni praksi. Z družbenima dogovoroma so dani nekateri konkretni strokovni in ideološki temelji, da tudi samoupravno urejanje delitve dohodka in osebnih dohodkov praktično steče po omenjenih načelih. Podpisniki smo v zelo intenzivni razpravi postavili osnovne splošne okvire in s tem opravili našo prvo obveznost, ki smo jo imeli do sprejetega zakona o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Sedaj so na potezi delovne skupnosti, da na osnovi vsega tega, na osnovi svoje lastne prakse, svojih lastnih pozitivnih in negativnih izkušenj v medsebojnem sporazumevanju konkretno vsaka zase in vse skupaj uredijo ta vprašanja. Izkušnje kažejo, da ni mogoče vnaprej predvideti vseh možnosti in načinov za uspešno reševanje te problematike ali celo predpisovati posamezne rešitve. Prepričani smo, da bo praksa samoupravnega sporaz umevanja dala dobre rezultate. V našem prepričanju nas potrjuje že dosedanja pripravljenost delovnih skupnosti skleniti samoupravne sporazume. Večinoma so se namreč le-te že organizirale v skupine udeleženk samoupravnega sporazumevanja, imenovale svoje komisije na pripravo sporazumov in nekatere že tudi predložile v obravnavo prve osnutke. Mi vsi izražamo polno zaupanje v zrelost in sposobnost delovnih skupnosti, da bodo ta vprašanja uredile v skladu s splošnimi načeli naše družbe in da bomo s tem ustvarili novo kvalitetno osnovo tako za spodbujanje ekonomskega napredka in večje produktivnosti dela, kakor tudi za bolj pravične ter bolj delovne in človeške odnose v delitvi osebnih dohodkov. KAKO UČINKOVITO OBVEŠČATI SAMOUPRAVLJAVCE Kaj je dobra informacija? Se Poskušam odgovoriti na vprašanje, kaj je dobra informacija, je treba 2 •'Prej obuditi spomin na vse tisto, o čemer smo v tej rubriki doslej že Pisali o vsebini informacij, ki so predmet našega zanimanja. Ne glede na to Pl smeli reči, da zahtevamo od dobre ali kvalitetne informacije, da je: 1- aktualna ali pomembna, pereča, zanimiva 2. popolna L celovita L objektivna ali stvarna, nepristranska razumljiva. bi^oljo boljše razumljivosti navedenih oznak si jih oglejmo nekoliko po- H ^onnacija mora biti po svoji vsebini taka, da je v določenem času in v La ločenih razmerah vsaj za večino tistih, ki jim je namenjena, zanimiva in Pomembna. Zato mora biti v neposredni zvezi s problemom, dogodkom. -reji j tjj Pojavom, akcijo ah predlogom, o katerem bodb njeni sprejemniki morebiti Posredno ah neposredno odločali ali ukrepali. Zato morajo za obveščanje gfl aposlenih zadolžene osebe pozorno spremljati in preudarjati sleherno infor-acijo, ali je v določenem času sploh zanimiva in za člane delovne skupnosti ^ POniembna, biti morajo najprej same dodobra obveščene o celotnem doga-janju v delovni organizaciji ter sproti seznanjene s tem, kaj se v delovni n| 0tganizaciji pripravlja. jj§| Za vsako informacijo lahko rečemo, da jo je še vedno mogoče dopolniti in ~Jf PPpolniti, razširiti z novimi podatki in sestavinami - torej z novimi po-IH Pnostmi. Zato je težko razsoditi, kdaj in v katerem primeru je kaka informacija popolna. Mogoče pa si je pri tem pomagati, če se vprašamo, ali informacija vsebuje osnovne elemente, s katerimi je mogoče zadovoljivo odgovoriti na vprašanja, ki se utegnejo poroditi v sprejemnikovi zavesti ob njenem zaznavanju. Ta vprašanja so: KAJ, KJE, KDAJ, KAKO, ZAKAJ in po potrebi še vprašanja: KDO JE VIR INFORMACIJE; KAKŠNE SO GLAVNE OZNAKE OSEB, O KATERIH INFORMACIJA SPOROČA; KAKŠNE SO POSLEDICE in KAKŠNE SO OKOLIŠČINE? Takšnemu preizkusu pravimo preizkus pravila šestih, osmih oziroma devetih „K“ - ker gre pač za toliko vprašanj, ki se vsa začenjajo s črko K. Morda še pojma celovitost in popolnost nekoliko prekrivata, vendar ju je treba razlikovati. Kadar govorimo o celovitosti informacije, mislimo predvsem na to, da mora biti z njo njen sprejemnik seznanjen o celotnem dogodku, problemu ali pojavu, o katerem poroča - to je od njegovega začetka do konca. Tega pa v večini primerov z eno samo objavljeno oziroma sporočeno informacijo ni mogoče zagotoviti. Kadar gre za informiranje o dogodku, problemu ali pojavu, gre največkrat v bistvu za nekaj trajnega in ne trenutnega, kar bi bilo torej brez svojega začetka, razvoja in prenehanja. Zato z eno samo informacijo in sporočilom, ki ga ta vsebuje, navadno ni mogoče posredovati vsega tistega, kar zagotavlja popolno ali vsaj zadostno seznanjenost tistega, kateremu je namenjena. Šele z več v ustreznem časovnem zaporedju sledečimi si informacijami je v takih primarih mogoče zagotoviti pregled nad začetkom, razvojem in koncem nekega dogodka, pojava. Pod tem pojmom razumemo tisti odločujoči moment, ki daje informaciji in njenemu sporočilu večjo ali manjšo vrednost , in pomen. V določenih razmerah mora namreč priti informacija do tistih, ki jim je namenjena, takrat, ko je pričakovana, predvidena ali zaželena reakcija nanjo še možna ne le z odločitvijo ali s sprejemom ustreznega sklepa, marveč tudi z normalnim, najbolj primernim ukrepom, dejanjem, akcijo in ko je posledica tega pričakovan uspeh. Vsaka informacija mora biti resnična, stvarna, nepristranska, izvirna. Se pravi, da mora ustrezati dejanskemu stanju, o katerem poroča. Objektivnost informacije je v mnogočem odvisna od njenega vira in od samega načina njenega posredovanja ali prenosa k tistim, ki jim je namenjena. Razlikujemo objektivne informacije, ki so neposredne, torej prenesene v komunikacijskem stiku neposredno od vira k sprejemniku, in posredne, ki jih pri prenosu od vira k sprejemniku nekdo ali nekaj posreduje. Pri posrednih informacijah ločimo še predelane in nepredelane. Predelava informacije pa je lahko samo prireditev ali transformacija zavoljo prilagoditve njene zgradbe komunikacijskim sposobnostim kanala in kar je brez škode za njeno pristnost. Lahko pa je tudi zlonamerno predelana z željo po filtriranju ali zadržanju nekaterih sestavin njene vsebine, se pravi zaradi želje po zadržanju oziroma izločitvi tistega, kar tako imenovani filter ali cenzor zavestno zadrži in s tem okrni njeno pristnost. Pri predelani prirejeni informaciji sc njena vrednost v primerjavi z izvirno informacijo poveča. Zaradi ustrezne prireditve komunikacijskim sposobnostim prenosnega kanala se njena učinkovitost poveča, kajti sprejemniki jo prej zaznajo, laže razumejo in hitreje sprejmejo. Čeprav informacija zadošča vsem doslej omenjenim zahtevam, pa ne bo dosegla zaželenega učinka, če ne bo razumljiva. Kaj pomaga, če je aktualna, popolna, celovita, pravočasna in objektivna, ko zavoljo nerazumljivosti ne more sprožiti v zavesti tistih, ki jim je namenjena, ustreznih miselnih procesov ter na osnovi teh tudi ne pričakovanih ali zaželenih ukrepov, akcij, dejanj. Osnovno izhodišče mora biti zato vselej, da se mora tisti, ki sporoča ali prenaša neko sporočilo, približati spoznavnim in razumskim sposobnostim tistih, ki jim sporočilo namenja! DUŠAN REBOLJ TOKOVI GOSPODARJENJA Izvoz in uvoz Prve štiri mesece letošnjega leta je bil izvoz za 4 % nižji kot v istem času lani. Struktura izvoza se je spremenila: udeležba industrije je za 2 % višja kot lani, upadel pa je izvoz kmetijskih pridelkov. Tudi regionalna oziroma republiška udeležba se je spremenila. Izvoz iz Makedonije in Slovenije je narastel za 1 %, iz Vojvodine, Kosova in Srbije je upadel za 7 %, iz Čme gore za 8 % in iz Hrvaške za 4 %, BiH pa je na lanski ravni. iabS>^rt!to melbrosia® * v __________tttd. Uvoz je za 37 % višji kot lani v istem obdobju. Največ uvažamo blaga za široko porabo — predvsem pšenico — za 53 % več kot lani! Deficit plačilne bilance je za 2,3 % večji kot lani in znaša 81 % skupnega letnega deficita iz 1969. leta. Če se bodo stvari nadaljevale z enakim tempom kot doslej, bo petmesečni deficit enak celoletnemu deficitu iz 1969. leta! Naš izvoz pokriva letos le 49 %, lani pa je pokrival 70 do 80 % uvoza. NAŠA AKCIJA: DELAVNE ORGANIZACIJE PO POTEH STABILIZACIJE Kaj so povedali delavci tovarne Alpos Šentjur RUDI URBAJS, vodja vzdrževanja (prvi z leve): „Če cene surovin kar naprej naraščajo, cene izdelkov pa so zamrznjene, ni druge rešitve, kot da do skrajnih možnosti izkoriščaš notranje rezerve in da poskušaš poslovati ob kar najmanjših lastnih stroških. Za nas vzdrževalce velja, da ob enakem številu ljudi zmoremo neprimerno več dela, kot smo ga imeli pred leti, ko je bila naša proizvodnja desetkrat manjša." ANTON JELENC, krivilec (drugi z leve): „Podražitvam surovin in zamrznjenim cenam skušamo kljubovati s povečevanjem serij, s čimer zmanjšujemo stroške in povečujemo produktivnost. Na tej poti smo dosegli že precej, vendar še veliko premalo. Nova organizacija dela in proizvodnje še ni prav utečena, primanjkuje nam tudi strojev. Če hočemo doseči še boljše rezultate, bo vsekakor treba izboljšati delovno disciplino, nekaj storiti proti fluk- tuaciji. Zaradi položaja, v kakršnem smo, se namreč delavci pogosto menjajo. Komaj se dobro navadijo delati, gredo drugam, kjer jim ponudijo boljše zaslužke." naš obrat še letos dobil več dvigal, nove strojne škarje in nove varilne aparate. Tako bomo povečano delo zmogh z manjšim trudom in ob nižjih stroških." minulem letu. Tako bomo siceif seg proizvodnje močno povečali) nančni učinek pa bo komajda'® prida boljši, kot je bil lani. če P® MATIJA ŽEROVNIK, strojnik v cevami (tretji z leve): „Ob takih pogojih gospodarjenja, kot veljajo za naše podjetje, je rešitev in možnost za doseganje boljših rezultatov zgolj v modernizaciji. Kolikor vem, bo MARTIN ZELIČ, oblikovalec in monter trgovske opreme (na desni): „Če nas stabilizacija ne bi prizadela s hudo podražitvijo surovin in zamrznitvijo cen, bi se prav gotovo nadaljeval naš vzpon, ki se je začel v prida boljši, kot je__________ čemo, da stabilizacija ne bi za 11 pomenila tudi stagnacije, b0^ nekje morah izvrtati denar za P širitev proizvodnih in drugih r štorov ter za nakup strojev za P vršinsko obdelavo. Tako bi dela proizvodnja lahko bila bolje org4-zirana, stroški pa nižji!" Ostaja upanje (pa tudi bojazen) I' V tovarni Alpos iz Šentjurja pri Celju se zavzemajo za takšno stabilizacijo, ki bi zagotovila trdne pogoje gospodarjenja, n* lu,' mesto da na pleča prizadevnih gospodarjev nalaga še težja bremena • Čeprav bodo letos v primerjavi z minulim letom 1^ 'm dvojili obseg proizvodnje, je poslovni uspeh zavit v tančico neznanega, kajti ob zamrznjenih prodajnih cenah se ples c«f naff osnovnih surovin nadaljuje spoi Hitreje moramo napredovati (Nadaljevanje s 1. strani) ustajamo za republiškim povprečjem za 10 do 15 %, in to ne samo v industriji, temveč tudi na drugih področjih. Če bomo to dosegli, bomo naredili veliko. Za uresničenje tega hotenja pa bo treba okrepiti sodelovanje delovnih organizacij z nosilci razvoja v občini in na širšem področju, prestrukturirati proizvodnjo in kadrovsko okrepiti delovne organizacije. — Kaj pa naloge na negospodarskem področju? Družbeni standard naših občanov moramo izboljšati. Gre za več pomembnih investicij, med drugim za gradnjo nove ekonomske šole, za gradnjo telovadnic, za nov zdravstveni dom, za otroška igrišča, za modernizacijo cest, za dokončanje vodovoda v Šmartnem itd. Delov- Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti i ne organizacije nas v teh prizadevanjih močno podpirajo, saj so letos soglasno sprejele pobudo, da bodo pet let j združevale denar v posebnem skladu za negospodarske investicije, da bi tako reših najbolj pereče pro- ■ bleme družbenega standarda v občini. M. L. : ? I----------I « P \ »S ribnica % PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT P P % P Po osmih letih zategovanja pasov, po deset in večkratnem premisleku, kako naj obrnejo sleherni ustvarjeni dinar, da bo največ zalegel, je lani za kolektiv tovarne ALPOS le napočil čas, ko so si ustvarili pogoje za bistveno povečanje proizvodnje: napočil je čas, ko je bilo upanje, da bodo lahko zadihali bolj sproščeno, že precej blizu resničnosti. „Če bi bila stabilizacija tisto, kar smo od nje pričakovali, če bi z njo bili zagotovljeni stabilnejši pogoji gospodarjenja, če ob zamrznjenih prodajnih cenah izdelkov cene surovin in drugih potrebščin ne bi kar naprej naraščale, bi naš kolektiv to sprostitev tudi dočakal," nam je zatrdil dipl. inž. Ladislav Grdina, direktor tovarne ALPOS. „Tako pa zdaj ugotavljamo, da smo si s krepkim garanjem in pritrgovanjem na Vseh koncih in krajih sicer ustvarili pogoje za to, da nas sedanja stabilizacija ne bo pokopala; o čem drugem pa že ni več mo-goče govoriti. Kar poglejte: najprej podražitev transportnih uslug za 17 %, potem podražitev proizvodov iz jekla za 20 %, nato za 25 % dražje barve in laki, če omenim samo najvažnejše dodatne stroške, to bo pobralo skoraj vse, kar bomo pridobili na račun povečane produktivnosti in pri enkrat večji proizvodnji kot lani. Naš položaj bi bil neprimerno lažji, če surovine ne bi predstavljale 70 % prodajne cene in če bi nam proizvodni program omogočal, da bi hitro uvedli proizvodnjo novih izdelkov, za katere pristojni organi dovolijo tudi višjo prodajno ceno. Zaloge v trgovino?! Upravni odbor poslovnega združenja za trgovino je na svoji zadnji seji med drugim poudaril, da je vsaj v prihodnje tudi trgovini treba zagotoviti enake pogoje gospodarjenja kot vsem drugim gospodarskim dejavnikom. Razen znanih zahtev trgovcev, kot so upravljanje s poslovnimi prostori, delovanje na področju zunanje trgovine, sodelovanje pri politiki oblikovanja cen — je z ,,enakimi pogoji gospodarjenja'1 mišljeno tudi kreditiranje trgovine s potrebnimi obratnimi sredstvi. Trgovci pri tem ne mislijo samo na strukturo obratnih sredstev, torej na razmerje med dolgoročnimi in kratkoročnimi sredstvi, ki je v trgovini izrazito neugodna, ampak tudi na strukturo obratnih sredstev po gospodarskih področjih. Preprosto povedano: poslovno združenje za trgovino Ljubljana se je vnovič zavzelo za prenos zalog iz proizvodnje v trgovino, kar naj bi po njegovem mišljenju omililo problem nelikvidnosti in nasploh vplivalo na hitrejše obračanje sredstev. S TEKOČIM DRUŽBENIM PROIZVODOM ,J>OKRIVAMO“ ZALOGE S konceptom dolgoročnega razvoja SR Slovenije je trgovina opredeljena kot glavni nosilec prometa z blagom. Poudarjen je torej pomen trgovine pri uresničevanju prizadevanj za pospeševanje ciklusne proizvodnje, za izboljšanje njene strukture, za usmerjanje porabe in za zmanjšanje zalog. Vse to naj bi vplivalo na zmanjševanje stroškov v gospodarstvu kot celoti. „Prav na tem področju, na področju modernizacije proizvodnega procesa, pa smo storili bore malo,“ je poudari! direktor Poslovnega združenja za trgovino Lojze Fortuna. .Posledica tega je vsakoletna vezava velikega dela m novo ustvarjenega družbenega proizvoda za kntje zalog. Analize kažejo, da letni porast zalog pri nas absorbira tudi do 8 % tekočega družbenega proizvoda, medtem ko se v razvitih drža- vah ta odstotek giblje med 1 %in 2 %, le izjemoma pa doseže 4 %>. Tako občutna razlika seveda ne more biti brez vpliva na stroške poslovanja in s tem na konkurenčno sposobnost našega gospodarstva, zlasti pa pri nastopu na zunanjem trgu. Po drugi strani pa ta razlika občutno zmanjšuje že sicer nizko akumulacijo našega gospodarstva. Hitrejše obračanje zalog bi torej prav v sedanjem času, ko uresničujemo program stabilizacije, prispevalo k znižanju poslovnih stroškov in s tem v veliki meri nevtraliziralo sicer močno inflacijo stroškov. Ni treba posebej poudarjati, da je trgovina najbolj zainteresirana za stabilnost trga, saj je ob naraščanju cen najbolj izpostavljena kritikam. Inflacija stroškov pa v največji meri prav trgovini zmanjšuje možnost razvoja, ker ji razvrednoti sredstva, vložena v poslovni sklad za povečanje trajnih obratnih sredstev. Iz navedenih vzrokov bi torej problem zalog lahko -rešili le tako, če bi jih iz proizvodnje prenesli v trgovino. To nalogo pa lahko trgovina sprejme le pod pogojem, če bi nanjo hkrati prenesli tudi del obratnih sredstev, ki so v proizvodnji vezana v zalogah. “ KAJ PA POROŠTVO? Upravni odbor poslovnega združenja za trgovino Ljubljana je ob tem še poudaril, da se trgovci dobro zavedajo, da bi ob prestrukturiranju zalog in obratnih sredstev v prid trgovine prevzeli nase veliko odgovornost za nemoten potek proizvodnega procesa in prometa z blagom. Sodeč po pozitivnih rezultatih, ki so jih nekatere trgovinske organizacije že dosegle na tem področju, trgovina ni samo sposobna prevzeti, ampak tudi uspešno izvesti to zahtevno nalogo. Kdor tega ne verjame, naj dokaže nasprotno - pravijo trgovci - oziroma ponudi ustrezno poroštvo, da bo bolje opravljal vse tisto, kar je povsod po svetu naloga trgovskih organizacij. -mG Stvari pa je kajpak treba jemati takšne, kakršne so. V našem primeru to pomeni, da za razliko od razmer v letih 1963 in 1965, ki sta bili za naš kolektiv najbolj kritični, obstoj podjetja tokrat ni neposredno ogrožen, saj smo si z lastnim delom ustvarili sorazmerno ugodno materialno osnovo. Tako nam ostaja upanje, da bomo dočakali dan, ko dobri gospodarji in vsi tisti, ki jim skrb za razširitev materialne osnove gospodarjenja pomeni glavno skrb, ne bodo za to kaznovani, kakor smo bili tudi mi najprej z reformo in zdaj vnovič s stabilizacijo." KJERJE VOUA, JE TUDI POT. .. V kolektivu tovarne ALPOS se je utrdilo spoznanje, da smejo zaupati predvsem v lastne sile. Zato so se odločili, da bodo vnovič ..postrgali" notranje rezerve. „Odločili smo se za zožitev proizvodnega programa in za povečevanje serij," je povedal inž. Grdina. „S tem bomo prav gotovo precej pridobili pri stroških. Začeli smo tudi razvijati in oblikovati nove proizvode * °' modele, za katere bodo, ka® j.0Ve, bodo nared za proizvodnjo, vf čem! kakor odobrene primerni Kajp prodajne cene. In slednjič, zl( stali tošnjim letom smo v našef -podjetju uvedli tudi obrač^ ~ to proizvodnje in dohodka P , obratih, kar bo nedvomno kot pripomoglo k boljšemu gosp' 40 s] darjenju. . štev. Lahko rečem, da se rezulU1 nepc teh naših prizadevanj že kažej; strij£ V prvih štirih mesecih smo * - dosegli realizacijo minul# Jni0r' leta. Pri tem se je proizvoda] s^Sr trgovske opreme povečala ^ 74% v primerjavi z istim °} tovn dobjem minulega leta, proi* tivnj vodnja kovinskega pohištva z; javm 76 %, proizvodnja šivnih cevi p Ug0 kar za enajstkrat. Nove invf rtior sticije, mislim na dopolnili11 hodi opremo, so vplivale le na p°ve tez čano proizvodnjo v cevaflj* n ~ medtem ko druge dosežke C)s ko pripišemo skrbi za bol#0 0s~ organizacijo dela in proizv#' nje, Kljub vsemu pa sem zaslm stav Ijen za končni poslovni *f toča zultat, kajti nič ne kaže, ^ lat iv bodo pristojni organi znali zf ^ate jeziti nekontrolirano naraščanj* cen." MILAN GOVEKA? to z Avtomobili s takojšnjo dobavo! ŠKODA 100 Š 24.750.— ŠKODA 100 DE LUXE 25.750.— ŠKODA 110 DE LUXE 26.750.- Dobava takoj ali najkasneje do 30 dni! Vse informacije dobite v prodajnem oddelku VOLAN, Ljubljana, Kersnikova 6 telefon 411-734. dog, spoj hod hrb tisn tor niei Pra' deh sko Pre vpli geg tret dol sto nio me: raz Pos volan k e r s ijubijana n i k o v a 6 tog gov raz naj tip me ho< S na .»a1 STRAN 4 TOKOVI GOSPODARJENJA Ze 15. junija letos v založbi CZP »Delavska enotnost« na slovenskem knjižnem trgu: »Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije« Knjiga bo obsegala dva dela z naslednjo vsebino: . • uvodni in sklepni govor tovariša Tita • referat Edvarda Kardelja na plenarni seji II. kongresa £ uvodne obrazložitve predsednikov kongresnih komisij — tovarišev Dušana Pe-troviča-Saneta. Milentija Popoviča, Kira Gligorova in dr. Vladimira Bakariča • poročila o delu komisij • izvlečke iz vseh razprav slovenskih delegatov • razpravo predsednika ZIS Mitje Ribičiča • resolucije in odloka kongresa • spisek vseh delegatov na kongresu iz SR Slovenije CENA OBEH DELOV KNJIGE V PREDNAROČILU JE 36 DINARJEV. PRODAJNA CENA POZNEJE PA BO 45 DINARJEV. POHITITE Z NAROČILI. KER BO NAKLADA OMEJENA! Izpolnjeno naročilnico nam čimprej vrnite na naslov: CZP »Delavska enotnost«, 61001 Ljubljana, Dalmatinova 4 II, pp 313 VI. Nepreklicno naročam pri CZP -DELAVSKA ENOTNOST-. Ljubljana. Dalmatinova 4 izvodov knjige »II KONGRES SAMOUPRAVLJA V- CEV JUGOSLAVIJE« po ceni 36.— dinarjev in glavnega referata Edvarda Kardelja po ceni 8. dinaijev. Natančen naslov: izvodov NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NO O Z o < o 'Z o o z o < o z o < o Račun bomo poravnali po prejemu knjig. V . dne 1971 Podpis in žig (za pravne osebe) ^OAON oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon O VROČA TEMA: SAMOUPRAVNI SPOFfAZUMI O DELITVI DOHODKA Enačba z več neznankami --. ———————8——^————MIT— Na vprašanja novinarja DE odgovarja Milan Palatinus, vodja delovne skupine za pripravo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v slovenski usnjarski industriji 9 Sredi junija osnutek v obravnavo podpisnikom__ ----------------------------------------- ^ Pravijo, da so slovenski usnjaiji že za kak korak dalj od gole Pripravljenosti, da sklenejo samoupravni sporazum o usmeijanju ’ blitve dohodka in osebnih dohodkov. Govorice smo zato posku-r šali preveriti pri Milanu Palatinusu iz vrhniške industrije usnja. Je ^ ^mreč tisti, ki vodi delovno skupino za pripravo samoupravnega sPorazuma med usnjaiji. . ~ Je torej res, kar pripovedu-, 't kjo? j) ~ Ce je skelet sporazuma in nje-,ji ®0vega temeljna konstrukcija to, o >il ^ei?ler pripovedujete, potem bo res. T kajpak pa to še ne pomeni, da ne bi stali še pred mnogimi neznankami. ^ ~ Kdo in s kom se sporazumeva ■■v "to vsaj ne more biti več neznanka, fj. - Gre za samoupravni sporazum [ji *stih slovenskih usnjarn z nekaj več p( j®t 4000 zaposlenimi in s približno ‘ ‘10 starimi milijardami vloženih sred- 1 stev. Torej. ne ravno majhen in ne • nepomemben del slovenske indu-!J‘ strije. *: ~ Na tem področju se doslej ne ’f ntoremo ravno pohvaliti z kdove konj "išnimi izkušnjami. Torej - kako 2 ste se zadeve lotili? jj ~ Najprej smo si prizadevali ugo-^ j°viti, kakšna je sploh masa kalkula-, lvnih osebnih dohodkov v naši de-p: ^Vn°sti. da še ne bi bila obdavčena, r Ugotovili smo, da se ob sedanjih in ^ jhorda še nekoliko višjih osebnih do-n hodkjh izračun za našo panogo izide rez kazenskih odbitkov, fl* ~ Ste morda že lahko konkret-Ji' nejši? $ ~ Kaže, da bomo kalkulativne & p?fPne dohodke za kategorije NK, ,(j, K ji, Ky delavec v usnjarnah na-stavili za kakih 15 % više, kot to do-jj l a družbeni dogovor. Tudi kalku-[ftivni osebni dohodki preostahh . kategorij bodo nekaj višj L r ~ Če bi kdo želel vedeti, s čim B zagovarjate ... ,i' ~ Naši osebni dohodki so že zdaj | "nkaj višji, kot če bi jih izračunali P° merilih in kriterijih družbenega a°govora. Naj torej s samoupravnim sporazumom potisnemo osebne do-°dke na raven, na kateri so bili lani ~ 'n to ne upoštevaje produktivnost “Na, rezultate poslovanja in ne na-tadnje porast življenjskih stroškov? - Bržčas bi vam ljudje obrnili hrbet ~ Smo enakih misli. Razen tega: Usnjarji se sicer v osnovah kalkula-tlvnih osebnih dohodkov težko pribijamo z rudarji ali železarji, če-Piav je tudi v naši dejavnosti veliko Plovnih mest, kjer vladajo zdravju Vodljive delovne razmere. Vlaga, Prepih, temperaturne spremembe, vPliv kemikalij pa še marsikaj dru-®e8a. Ta delovna mesta pa je potrebno že s kalkulativnimi osebnimi dohodki više ovrednostiti, kot je to storejno z družbenim dogovorom, ki mora nujno predstavljati nekakšno brilo poprečij. ~ Torej s samoupravnim spo-tazurnom rešujte tisto, kar je za vas Posebnega? - Vsega se z receptom osmih kategorij, ki jih določa družbeni dogovor, že ne da rešiti. V našem sporazumu zato nameravamo našteti najbolj značilna, za vse podpisnike tipična delovna mesta ter določiti bd njimi razpone v osebnih dohodkih. ~ Naj to pomeni, da se vračate ha nekdanje tarifne pravilnike? - Nikakor, saj gre le za kalkulativne osebne dohodke in ne za dejanske zaslužke. Dejstvo je, da ljudje na posameznih delovnih mestih tudi za 30 % presegajo norme in so za to svojo višjo storilnost povsem upravičeni do višjega zaslužka. Tako kot družbeni dogovor tudi naš sporazum poskuša ta problem reševati s tako imenovanim faktorjem stimulacije. - Če bi torej povzeli bistvo sporazuma o usmerjanju delitve? - Kar najbolj poenostavljeno: izhodišče je ugotovljeni dohodek na zaposlenega, od tega bo vsaka delovna organizacija najprej odštela svojo minimalno akumulacijo, pri čemer se bomo s sporazumom dogovorih za njeno spodnjo mejo. Od zneska, ki ostane, bo vsako podjetje pokrilo najprej maso kalkulativnih osebnih dohodkov, vštevši z maso potrebnih sredstev za nočno in nadurno delo. Iz preostanka bomo pokrivali stimulativni del osebnih dohodkov, torej z prekoračevanjem norm, akordov, bolj učinkovito gospodarjenje in drugo. Bržčas se bomo pri tem po-služili nekakšne drsne lestvice. Denimo: prvih 10% deli vsak podpisnik brez obveznosti vlaganja v svojo bazo, naslednjih 10 % je že ..obremenjenih" z določenim odstotkom za obvezno naložbo v razširjeno reprodukcijo. In tako naprej. - Kot kaže - brez posebnih težav in zapletov. - Kje pa! Še vse preveč neznank je. Samo za ponazoritev: kriteriji za nadurno delo so zelo različni - ponekod dodajo 30 %, drugod spet dvakrat več. Za kaj se odločiti, ko pa je res, da nekomu zadošča 30 %, drugemu pa je 60 % premalo in ni prav nobene logike, da bi zavoljo tega moral plačevati davek! Po drugi strani pa je spet res, da je prav z nadurnim delom ali z nočnim delom možno na enostaven, vendar na učinkovit način povečati maso kalkulativnih osebnih dohodkov, skratka, se izogniti davku in izplačevati lepe osebne dohodke. Vsaj meni še ni jasno, kako to rešiti. — Bo pač treba kontrolirati. Navsezadnje, zakaj omalovaževati službo družbenega knjigovodstva? - Bo SDK poslala v tovarno kontrolorja, ki bo pazil, ali Jaka res dela ponoči ali pa v nadurah? Bo treba to dokazovati s kompletnimi obračunskimi listi? Če bo — potem lahko takoj podvojimo računovodske in kontrolne službe. Že sedaj pa se v tovarnah otepamo s problemom režije - največkrat ne zavoljo tega, ker bi sami to hoteli. - Kaj pa če se bo katero od podjetij poskušalo izviti tako, da bo del zaposlenih preprosto razporedilo v višjo kategorijo? Spreten računovodja in kadrovik kaj lahko dokažeta, da so upravičeni to storiti. - Lahko. Mi pa se bomo temu poskušali izogniti tako, da bomo v sporazumu ves sistem obračunavanja opravili na pogojno nekvalificiranega delavca. Ura pogojno nekvalificiranega delavca med podjetji z zelo sorodnim delovnim procesom kajpak ne more imeti kdove kako različne ocene. Če pa bi se že poja- vile bistvene razlike, potem je jasno, da v takem kolektivu ali špekulirajo ali pa se dejavnost resnično razlikuje in je zato treba tako razliko tudi priznati. In še nekaj bi lahko dosegli: preračunavanje vsakokrat doseženih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca ne more biti preveliko breme za nobeno računovodstvo; šest tako dobljenih številk pa tudi ne bo težko primerjati med seboj. Res pa je, da še ne vemo, ali se bo s tem zadovoljila tudi SDK. Če se ne bo, bomo pisali in računali na veliko! - Neznank torej res .še ne bo tako kmalu konec. Sicer pa - verjamete v uspeh? - Priznam, da me skrb^, kako bo samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov delovalo v praksi. Nekaj smo na tem področju sicer morali storiti, nisem pa čisto prepričan, ali smo to storili pravočasno. Morda pa bi sploh lahko zadevo reševali po drugačni poti, manj zapleteni. Zdi se mi, da je namen sporazumevanja in dogovarjanja v tem primeru preprečiti neupravičeno visoke zaslužke, bogatenje. No ja, saj smo rekli, da gre za ekscese. Vile, mercedesi, vikendi — vse to se ne kupuje iz plače, pa naj je še tako visoka! To pa pomeni, da tiči zajec v drugem grmu. Po mojem v zaslužkih, ki niso osebni dohodki iz rednega delovnega razmerja, v zaslužkih, ki se jih ne prime nobena dajatev, noben davek. Še nekaj -morda vi kaj veste, če bodo tudi obrtniki podpisali samoupravne sporazume? - Se šalite? - Ne, resno mislim. BOJAN SAMARIN S KAMERO PO KOLEKTIVIH Morda še ni prepozno. Nekaj pa se bomo prav gotovo naučili od Skandinavcev: To namreč, kako ceneje, hitreje in enostavneje priti do stanovanja. V sredo so namreč v Arkadah v Ljubljani odprli razstavo skandinavske stanovanjske gradnje. Gradbeno-industrijska poslovna skupnost (GIPOSS), ki je razstavo pripravila, je izbrala skandinavske dežele zato, ker je tam stanovanjska gradnja najvišje razvita. Naša jugoslovanska, še posebej slovenska pa drsi nekam, kjer ni videti svetle točke. Cena kvadratnega metra našega stanovanja vrto- Skupščina občine Ilirska Bistrica Občinski sindikalni svet Ilirska Bistrica Občinska konferenca ZKS Ilirska Bistrica Občinska konferenca SZDL Ilirska Bistrica Občinska konferenca ZMS Ilirska Bistrica čestitajo vsem občanom za občinski praznik 4. junij ter jim želijo še mnogo delovnih uspehov! BREZ POMOČI NE BO ŠLO! Keramična industrija Liboje je že nekaj let na robu rentabilnosti # Sanacijskega načrta ne bo-do mogli uresničiti brez pomoči širše družbene skupnosti glavo raste. Pet tisoč za kvadratni meter je že dejstvo, ne pa še zgornja meja. Da ne govorimo o načinu izkoriščanja zemljišč in o drugih formalnostih. Nazoren prikaz na razstavi nas prepriča, da se da graditi stanovanja tudi ceneje in hitreje, kot to znamo mi. Predavanja, ki bodo v času razstave in ko bodo govorili glavni načrtovalci skandinavske stanovanjske gradnje, bodo, upajmo, prepričala naše strokovnjake. Da bi se tako v stanovanjski gradnji za ljudi_ prižgala vsaj rumena luč, ko je sedaj tako krvavo rdeča! Keramična industrija Liboje ima za seboj že častitljiva leta. Uvršča se namreč med najstarejša podjetja v Sloveniji, saj segajo prvi začetki proizvodnje keramičnih izdelkov v tem kraju že v leto 1815. Podjetje nudi danes kruh petsto delavcem. Dve tretjini zaposlenih je žensk . . . Kljub tradiciji, pridnim rokam in dejstvu, da s prodajo izdelkov v Libojah nimajo težav, pa položaj kolektiva ni vreden zavidanja. „Res je, da smo nekako vajeni nenehnega boja za obstanek, vendar sta nas devalvacija dinarja ter nenaden porast cen le spravila s tira . . pripoveduje Franjo Tilinger, direktor Keramične industrije Liboje. „V proizvodnji potrebujemo precej uvoženega materiala, barv, glazure, grafita in še marsikaj. Zato so nas tudi gospodarski ukrepi močno prizadeli. Ko bi bile vsaj cene na domačem trgu bolj stabilne! Tako pa smo z devalvacijo dinarja in z vsemi njenimi posledicami veliko izgubili . . .“ Po osebnih dohodkih in akumulaciji je Keramična industrija Liboje prav na dnu občinske lestvice. In to kljub temu, da so osebni dohodki zaposlenih v minulih letih razmeroma hitro naraščali. Še pred dvema letoma je namreč znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega v tem podjetju komaj 690 dinaijev, lani pa se je že gibal od 1150 do 1120 dinarjev na mesec. „Če v minulem letu ne bi uspeli zgraditi nove plinske butan-propanske postaje, potlej zares ne vemo, kaj bi bilo danes z nami. Ta investicija nam je namreč zagotovila večjo in obenem kvalitetnejšo proizvodnjo. Tako se zdaj še nekako držimo na nogah in se prebijamo skozi hudo krizo ...“, pripovedujejo v Libojah. Z željo, da bi se enkrat za vselej rešili težav, so strokovnjaki v Keramični industriji Liboje izdelali sanacijski program podjetja. Uresničenje tega pa ne zagotavlja samo možnosti za nadaljnjo rast tovarne, temveč pomeni tudi delno sanacijo liboj-ske in zabukovške kotline, kar je zavoljo ukinitve zabukovške-ga rudnika še posebno pomembno. investicijska vlaganja v Keramično industrijo Liboje so bila v prvih povojnih letih minimalna, usmerjena pa le v povečevanje proizvodnje," pojasnjuje direktor tovarne. ,,Glavna investicija iz tega obdobja je bila gradnja tunelske peči, ki smo jo postavili po domačih načrtih in iz domačega materiala. Z nujno potrebno generalno rekonstrukcijo pa smo odlašali in odlašali. Zavoljo sprememb v sistemu financiranja tudi pozneje ni prišlo do rekonstrukcije. Z dograditvijo novih tovarn porcelana in plastike je v bančnih krogih dolgo časa vladalo zmotno mnenje, da so jugoslovanske kapacitete na tem področju že predimenzionbane in da keramična industrija nima prave, perspektive. Spričo tega so bile vse naše prošnje za investicijske kredite zaman. Že nekaj let zato poslujemo na robu rentabilnosti. Kljub temu, da so pokazali naši delavci izredno veliko razumevanje za težave podjetja in da so ob minimalnih osebnih dohodkih nenehno mislili na sklade, ne bomo kos sanacijskemu načrtu brez pomoči širše družbene skupnosti." A. UL IZ ŠESTIH REPUBLIK 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 NARAVNA ORANŽADA 60W AKTUALNA TEMA NAŠEGA DRUŽBENO POLITIČNEGA DELOVANJA ' Hraniti v temnem in hladnem prostoru (10°C) — Pred uporabo pretresti — Vsebina 0,2 I Sladkor 12",, — Uporabnost 2 meseca Proizvaja Agraria Koper S kakšnimi ukrepi iz gospodarskih težav IV V VI VII Vlil IX X XI XII «S v«* Več kot očitno je, da bo treba omejiti investicijsko porabo — tokrat zares! v-- dT® ■■H I i O AMANDMAJIH IN NALOGAH PO SARAJEVSKEM KONGRESU SVET ZSJ I I I I I Osrednja tema plenarnega zasedanja Sveta zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bila 27. maja, je bil dogovor o stališčih Zveze sindikatov o ustavnih amandmajih ter o uresničevanju resolucij II. kongresa samoupravljavcev. Uvodni referat v to točko dnevnega reda je imel predsednik sveta ZSJ Dušan Petrovič-Šane, ki je v svojem referatu med drugim spregovoril tudi o nacionalni svobodi in enakopravnostL Poudaril je: „Na drugem kongresu samoupravljavcev smo slišali odločno besedo, da nacionalizma ni možno enačiti z nacionalno enakopravnostjo, z integralno svobodo, z neodvisnostjo in pravico slehernega naroda, da sam ureja svoje življenje. Samoupravljavci so obsodili sleherni šovinistični nacionalizem kot nazadnjaški in reakcionarni, tuj socializmu in delavskemu razredu. Obenem pa so jasno povedah, da sta nacionalna svoboda in enakopravnost neločljivi del revolucionarnega boja delavskega razreda. Samo v samoupravnem socialnem socializmu je možno uveljaviti polno nacionalno svobodo in enakopravnost, samo v skupnosti svobodnih narodov in narodnosti je možno uspešno razvijati socialistično samoupravljanje. Ustavni amandmaji, ki bodo v teh dneh sprejeti, in resolucije II. kongres samoupravljavcev pa ne samo zadolžujejo vse družbene sile, da dosledno uresničujejo sprejeta stališča, temveč odpirajo nove možnosti za nadaljnji razvoj samoupravne družbe .. Po ugotovitvah jugoslovanskih gospodarstvenikov, o katerih zadnje čase razpravljajo vsa vodstva družbeno političnih organizacij v državi in v naši republiki, je osnovna značilnost sedanjih gospodarskih gibanj močno naraščanje investicijske porabe, ki se letos nadaljuje, in to v Sloveniji še bolj izrazito kot v vsej državi. V Jugoslaviji so investicije v osnovna sredstva narasle v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani za 17 %, v Sloveniji pa za 33 %. Še en značilen podatek: medtem ko so v nekaj minulih letih znašale investicije v prvih četrtletjih vedno le nekaj več kot 50 odstotkov investicijske porabe zadnjega četrtletja prejšnjega leta, znaša v letošnjem prvem četrtletju to razmerje v državi 64 %>, v Sloveniji pa kar 69 %. Več kot logično in razumljivo je torej, da moramo omejiti predvsem investicijsko porabo, če se resnično želimo izkopati iz gospodarskih težav. Kako to storiti? Sodeč po napovedih, ki jih je mogoče slišati iz skupščinskih klopi ali pa jim prisluhniti v gospodarskih krogih, si bomo zlasti prizadevali doseči dosledno izpolnjevanje že sprejetih ukrepov. Zamrznili naj bi vse možnosti, da bi jih obšli. Razen tega bomo na novo opredelili in bistveno zožili celoten obseg investicijske porabe ter ga uskladili z razpoložljivimi sredstvi in sedanjimi ekonomskimi možnostmi. Služba družbenega knjigovodstva bo torej lahko takoj ustavila vsako investicijo, če sredstva zanjo ne bodo v celoti zagotovljena. Odgovorni organi nameravajo uresničiti tudi vse druge predvidene ukrepe, na primer omejiti prelivanje kratkoročnih sredstev bank v dolgoročne namene, zmanjšati emisijske kredite Narodne banke za nakup opreme s klirinških področij in zagotoviti vračanje kreditov, ki so jih banke namenile iz emisije za stanovanjsko gradnjo. Zadolževanje v tujini naj bi bilo poslej možno le na osnovi in v okviru zmanjšanih garancijskih zagotovil, s poostrenimi sankcijami pa naj bi zagotovili prijavo vsake zadolžitve v tujini. Zmanjšali bomo tudi devizne kvote za uvoz opreme. Za gospodarske organizacije, ki ne morejo pravočasno izpolniti svojih obveznosti, naj bi uvedli sanacijski postopek. Opredeliti bo treba tudi osebno odgovornost za morebitne nakupe v času, ko podjetje ni plačilno sposobno, in predpisati stroge sankcije za kršenje poslovnih pogodb. Razen omenjenih ukrepov pripravljajo odgovorni organi tudi predpise za sanacijo delovnih organizacij, ki poslujejo z izgubo. Če izgub ne bo mogoče odpraviti, bodo morale organizacije, ki delajo z izgubo, ustaviti proizvodnjo. Večina gospodarskih nalog, ki jih bomo prihodnje mesece opravili, je torej že dolgo znanih. Novo je le spoznanje, da se jih je končno treba resno lotiti, če nočemo zaiti v hudo gospodarsko krizo. V. B. KOLIKO KDO? Narodna banka bo letos natisnila in razdelila 5360 milijonov dinarjev, vendar na drugačen način kot doslej. Centralna banka bo obdržala kreditiranje samo treh področij: izvoza, proizvodnje pšenice in nekaterih uvoznih transakcij, druga sredstva pa bodo porazdeljena po republikah na osnovi dveh kriterijev: udeležbe republike v družbenem proizvodu Jugoslavije in številu prebivalcev. Srbija bo tako dobila 386 milijonov, Hrvaška 255, Slovenija 150, BiH 137, Makedonija 62 in Črna gora 20 milijonov dinarjev. Mestom poseben status Predsednik mestne skupščine Zagreba Josip Kolar je v razpravi o ustavnih amandmajih opozoril, da ustava in ustrezni predpisi docela izenačujejo vse občine, tudi tiste, za katere bi morala imeti družba poseben interes. To so veliki industrijski in kulturni centri, ki imajo težje pogoje za razvoj zavoljo velike koncentracije prebivalstva. Po statističnih podatkih je v 70 mestih od vseh 500 občin v državi več kot polovica prebivalstva zaposlena v družbenem sektorju in ustvarja 60 % narodnega dohodka. V teh centrih je 76 % blagovnega prometa. Na Hrvaškem je v 16 največjih industrijskih centrih z več kot 60.000 prebivalci 42 % prebivalstva republike in 63 % vseh zaposle- Srbija: Spremembe pri otroškem dodatku V Srbiji predlagajo, naj bi z republiškim zakonom določili minimum otroškega dodatka in uvedli avtomatično valorizacijo njegovega zneska in spremembo cenzusa. Tako bi otroški dodatek redno in obvezno usklajevali s porastom minimalnega osebnega dohodka in življenjskih stroškov. Ustanovili naj bi republiški sklad, ki bi z dopolnilnimi sredstvi in po načelu solidarnosti omogočil, da bi lahko v vseh občinah izplačevali otroški dodatek, ki ga predpisuje republiški zakon. Degresivno lestvico naj bi ukinili. Zanimiv je tudi predlog, naj bi prvi otrok ne dobil dodatka, denar, ki bi ostal od tega, pa naj bi šel za izdatnejšo pomoči za dva ali tri otroke in za otroke, ki se šolajo. nih. Samo Zagreb zaposluje 41 % hrvaškega prebivalstva; tolikšen je tudi njegov delež pri ustvarjanju narodnega dohodka v repubhki. Nekateri izračuni kažejo, da stroški urbanizacije progresivno naraščajo glede na število prebivalstva. V mestih, ki imajo 20.000 prebivalcev, znašajo ti stroški približno 20.000 din na občana, pri 100.000 prebivalcih pa 50.000 din na občana. Mesta so tudi kot centri določenih področij odgovorna za svoj razvoj in nosijo največje breme lastnega gospodarskega in družbenega življenja. Zagreb se v prizadevanjih, da bi uredil del problemov s spremembo svojega ustavnega položaja, zgleduje po nekaterih največjih jugoslovanskih mestih. Tako je Beograd z republiškim ustavnim zakonom dobil posebne dohodke za opravljanje zadev, ki so v interesu Srbije kot celote. Ljubjana in Sarajevo sta že pred leti dobila poseben pravni status družbeno-političnih skupnosti, ki imajo lastne vire dohodkov. Zahteve Zagreba torej niso želja po privilegiranem statusu, marveč po boljšem ekonomskem položaju. To naj bi bila spodbuda za hitrejši razvoj glavnega mesta Hrvaške in tudi centrov v drugih področjih republike, hkrati pa novi model komunalnega sistema, ki naj bi ga določala bodoča ustava SR Hrvaške. Koristna pobuda Svet ZSJ je poslal zveznim organom predlog za ustanovitev institucije za standard, ki naj bi se ukvarjala s celotno problematiko v zvezi s standardom. Proučevala naj bi gibanje osebnih dohodkov, cen in življenjskih stroškov, po naročilu pa pripravljala tudi študije in analize. Center naj bi bil znanstvena ustanova: delal naj bi na podlagi delovnega programa in posloval po načelu dohodka. Začetna sredstva za delo te institucije naj bi prispevali ustanovitelji: Svet ZSJ, ZIS, zvezna gospodarska zbornica in še drugi’ zainteresirani. IIP Djordje Karadjordjevič: Resnica o mojem življenju SPOMINI Jurija Karadjor-djeviča, starejšega brata jugo-slovanskega kralja Aleksandra, so na knjižnem trgu zbudili tolikšno pozornost, daje bilo delo v manj kot mesecu dni popolnoma razprodano. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE se je zato odločila za ponatis knjige. Nova izdaja je izšla konec aprila. Hkrati obvešča yse interesente, da sprejemajo naročila za novo izdajo vse knjigarne in zastopniki založbe. Prednost pri naročilu knjige bodo imeli tisti, ki se z dopisnico na-roče na knjigo pri A DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 Predsednik RS ZSS f‘ Kropušek v razpravi o so( ni diferenciaciji na seji ZKS: Naj večje socialne razlike čl' vo nastajajo med tistimi, ^ niso uresničili ustavne pi3’ do dela, in med tistimi, kis3 možnost in pravico že utesni1 Zato je bitka za polno pto^ tivno zaposlenost vseh za 1 sposobnih ljudi prva nalog3 ših političnih organizacij in11 razvojne politike nasploh. Kar zadeva delitev in razi zavoljo delitve po delu, se njam s tistimi, ki menijo, bi smeli negirati delitve po d' š ker bi to zavrlo ustvarjalne ki so pogoj za sleherni raZ1 Prav gotovo še nismo tako da bi ustrezno vrednotili fE! tate dela posameznikov in j zato mnogi skušajo izbolj’ svoj gmotni položaj z delcu1 ven rednega delovnega razm£ V Sloveniji odpade pribli* 23 % osebne porabe na dela ven rednega delovnega razni£ na različne honorarje, civil* pravne pogodbe itd. Tega osebne porabe pa je dele1 samo kakih 5 % zaposlenih' tega nastajajo velike socialne*" like in zato smo zahtevali) gredo sredstva za plačevanje po civilno-pravnih pogodbal1. celotno maso osebnih doM kov, ki je obdavčena, kol3; presega zastavljene in s saZj li, ,iij i(;' upravnimi sporazumi dogo' jene meje. Menim, da se bodo razpo'. osebnih dohodkih — dolgoro^J gledano — gotovo zmaniše''* gledano - gotovo zmanjše''* trenutno pa bi bilo te škarje ^ varno zapirati. Če vzamemo1! kvalificirane delavce v Slovel in če njihov poprečni osebnif hodek označimo s 100, iH visoko kvalificirani delavci v | prečju osebni dohodek l| Vprašanje je, če’ se 50 % ml3 ■ ljudi, ki se zaposlujejo brez * končane osemletke, splača olO; lificirati za to majhno razlil11’, dohodkih med nekvalificirani visoko kvalificiranimi delavci, druge strani pa struktura n3i' zmodcev kaže, da je med nji1* 80 % takšnih, ki niso odšli delo v tujino kot nezaposl®| Med njimi je kar 52% takš#^ ki so kvalificirani, medtem k«! ^ od Turkov, ki delajo v tujin*] 12 % kvalificiranih, od Italija**1 pa le 8 %. To so podatki, ki *f opozarjajo, da problem 13 < ponov v osebnih dohodkih Var tako enostaven, kot bi ga nd** Ver tori želeli prikazati. 20l Poseben problem je vpraša*11 je zviševanja spodnje meje oseb*11' SQ dohodkov, ki mora biti 0r nomska akcija, čeprav ima 1 akcija seveda tudi določene s3 cialne momente. Sindikati s*11! Pr' šli v akcijo, da do konca let£j htc njega leta dosežemo najnj® leti osebne dohodke 1.000 dina*j£! go; Če pa hočemo, da bo ta ak« ekonomska akcija, bomo mo*3 pospešeno spreminjati strukt*** ^ investicij, modernizirati našo z! Pti starelo industrijo - in to za ce*] Cei odpovedi nekaterim novim sb1 pr( rem - da bomo odpravili i*st $kj delovna mesta, ki objektivno11 (jQ morejo zagotoviti najnižjih ose' nih dohodkov, kot jih zaM* varno. Če bomo nagrajevali P* 1 delu, hkrati pa ohranjali f ® starelo strukturo proizvodni1 Pc bomo določen del delavske? 0]( razreda še naprej postavljali v n1 in. enakopraven poločaj in s ten* naprej prihajali v socialne kolf flikte. Tu so osnovni proble*11 našega boja za zviševanje n3f nižjih osebnih dohodkov, nef v tem, ah se nam smilijo tisti, imajo nizke osebne dohodke. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 EZCOHBADO Tonic Water Umetna brezalkoholna pijača z dodatkom kinina — Hraniti v temnem in hladnem prostoru (10°C)-vsebina 0,2 1 —Sladkor 10% — Uporabnost 6 mesecev — Proizvaja Agraria Koper ži ve iz ol di Pi le P1 v; VII vin SLOVENJ GRADEC PRAZNUJE j; ^lovnim ljudem — prebivalcem občine Slovenj Gradec čestitajo za občinski praznik in jim že-i’jo tudi v prihodnje veliko uspehov: Tovarna usnja, Lesno industrijsko podjetje, Elektro Celje — poslovna enota Slovenj Gra-" podružnica Slovenj Podružnica Slovenj Gra-Gradec, Gozno gospodarstvo, Gradbeno podjetje, Industrija delovnih zaščitnih sredstev »PREVENT«, Mlekarna Maribor — Mlekarna Slo-Venj Gradec, Tovarna kovanih izdelkov »Fe-cro«. Tovarna meril. Trgovsko podjetje »Zarja«, Splošna bolnišnica, Kovinsko podjetje »Univer-sal«. Komunalno podjetje, Tovarna oblazinjenega pohištva »Nova oprema«, Gostinsko podjetje »Pohorje1-1, Kmetijska zadruga, Delavska univerza, Lekarna, Stanovanjsko podjetje in Kino Slovenj gradeč. Čestitkam se pridružujejo tudi Občinski sindikalni svet, Skupščina občine, Občinska konferenca ZK, Občinska konferenca SZDL, Občinska konferenca Zveze mladine in Občinski odbor ZZB NOV. >ve< ni1 i0> V 1 u * ok liK«: afli vci- naš njič šli f islef CŠJl k«.. jasnejšo sodelovanje d f " 1 Čez dve leti bo Tovarna ko-p,,) izdelkov ,,Fecro“ v Slo-” Gradcu slavila že .uO-letnico obstoja. Začelo se Občina Slovenj Gradec slavi te dni občinski praznik. Sklepne slovesnosti bodo v nedeljo, 6. junija, ko bo v prostorih Umetnostnega paviljona (s pričetkom °b 9. uri) slavnostna seja skupščine občine Slovenj Gradec, na kateri bodo podelili tudi letošnjo občinsko nagrado, Vrunčeve nagrade ter posebna priznanja borcem NOV ob 30-letnici vstaje. Na sliki: SLOVENJ GRADEC ZADNJE DNI MAJA 1971 Razvoj ob lastnih prizadevanjih Kvadratni meter neto stanovanjske površine velja pri gradbenem podjetju Slovenj Gradec le 2016 dinarjev Gradbeno podjetje Slovenj Gradec, ustanovljeno je bilo 1. 1. 1954. leta, krije potrebe po gradbenih storitvah na pod- ročju Mislinjske doline. Od leta 1966 nenehno narašča obseg del in storitev, zavoljo tega pa je tudi opremlje- »Fecro« po novem z velenjskim Gorenjem in Kovaško industrijo Zreče „ J;, ^ sb!* !6 v uianjši kovačnici, v kateri ek s° kovah orodje in hladno w : ^r°žje, pozneje pa je bil glavni e s« Proizvod kosa. Po vojni so bili ^ Spojeni k Tovarni kovanega ;etj ?r°dja Ruše, pred dvajsetimi nL ^ Pa so krenili na samostojno % gospodarsko pot. ioi* Pomembna prelomnica v raz-v°iu je leto 1961, ko so začeli s o v Proizvodnjo jeklenih krogel za cementno industrijo, za kar so Prevzeli tehnologijo od raven- o n železarne. Ta proizvodnja je 3Set aosegla vrhunec 1968, potem aht* P® je zaradi nenehnih dražitev j P1 rt1aterialov nazadovala. Za ko- D iti1 krt iriš1 kof len* d ef tij nih izdelkov ,,Fecro“ imajo 4 delovne enote: kosamo, kovačnico, proizvodnjo nerjaveče opreme in mehanično obdelavo. V kovačnici so v zadnjem razdobju osvojili platiniranje jekel za izdelavo nožev za ravensko železarno. Pri proizvodnji opreme za klavnice sodelujejo z zahodnonemško tvrdko Stohrer; zdaj bodo osvojili še proizvodnjo sušilnih in dimnih komor in tako bodo nudili tržišču celoten izbor opreme za klavnice in predelavo, prav tako pa tudi za trgovine z mesom in mesnimi izdelki. V enoti mehanična obdelava pa želijo razvijati predvsem fmalizacijo last- nih odkovkov. Sodelujejo s Kovaško industrijo Zreče, prav tako pa tudi z Mehanotehniko Izola (okopalnik za priključek na traktor). Letos so v Tovarni kovanih izdelkov ,JFecro“ začeli iskati pota nadaljnjega razvoja, seveda v povezavi z delovnimi organizacijami, ki jim želijo pomagati. Tako nameravajo v sodelovanju z Gorenjem širiti program proizvodnje nerjaveče opreme, sodelovali pa naj bi tudi pri proizvodnji male kmetijske mehanizacije. S Kovaško industrijo Zreče pa bodo proizvajali komplete orodij za avtomobilsko industrijo. nost podjetja s stroji vedno boljša. V sezoni zaposljujejo zdaj okrog 200 do 210 delavcev, izven sezone pa 185. Lani so ustvarili 12 milijonov realizacije, plan za letos pa predvideva realizacijo 10,750.000 dinarjev, vendar bodo plan zagotovo presegli in računajo na okrog 14 milijonov din realizacije. V letošnjem letu zaključujejo dela pri gradnji trgovskega paviljona Zarja, dograjujejo 25-stanovanjski blok za trg, začeli so z gradnjo novega vrtca, pred začetkom del pa je tudi dom upokojencev. Računajo pa še na gradnjo enega stanovanjskega bloka za tržišče itd. V Gradbenem podjetju so povedali, da je zadnja leta močno upadla gradnja stanovanj. Prej so letno zgradili od 40 do 50 enot, zdaj pa jih v dveh letih komaj 25, in to navkljub temu, da velja kvadratni meter neto stanovanjske povešine le 2.016 dinarjev. Gradijo stanovanja za trg, vendar imajo precej težav pri prodaji, ker namenijo podjetja večino denarja za posojila za zasebno stanovanjsko gradnjo. I VaČnico so iskali novo razvojno Pot in v jeh prizadevanjih so okrepili sodelovanje s Kovaško ^dustrijo Zreče. Iz proizvod-nega programa Žreč so prevzeli Proizvodnjo kovaških primežev 111 kladiv za kamen — macol. V letu 1969 so dogradih n°vo proizvodno halo za ko-^rtio. Ta investicija naj bi omogočila letno , proizvodnjo ■>°0.000 kos. Vendar pa je pri-lo že ob dograditvi hale do obrtne stagnacije pri prodaji kos, ^asti v vzhodnoevropske dr-j“ave, tako da zdaj izkoriščajo komaj petino zmogljivosti. Največ sil in denaija so vlo-2l'i v razvoj proizvodnje nerja-yeče klavniške opreme. To pro-^vodnjo večajo iz leta v leto za okrog 30%, nenehno pa tudi dopolnjujejo asortiment. S to Proizvodnjo so začeli 1964. 'eta, tri leta pozneje pa so P°djetje preimenovali v To-Vamo kovanih izdelkov >,Fecro“ Slovenj Gradec. V slovenjgraški Tovarni kova- RESTAVRACIJA LETALIŠČE v Turiški vasi (jia sliki) je eden od obratov GOSTINSKEGA PODJETJA „POHORJE“ SLOVENJ GRADEC. V sestavu podjetja so še hotela Korotan in Pohoije, gostišča Dom, Šmartno in Lovec v Doliču ter prodajalna vin v Slovenjem Gradcu. Letos je podjetje prevzelo restavracijo Letališče v Turiški vasi in jo sodobno uredilo. Na novo so -zraven kuhinje - uredili teraso, prav zdaj pa urejajo parkirne prostore. Zraven restavracije Letališče je naselje 6 vveekend hišic (v njih je topla in mrzla voda), igrišče za tenis in nekaj drugih objektov. Te dni pa bodo začeli tudi z gradnjo kopalnega bazena. ... ... V nedeljo, 6. junija, bo v restavraciji Letališče pokušnja kmečkih jedil in koroških specialitet. PODPORA USTAVNIM DOPOLNILOM V Mislinjski dolini so že končali javno razpravo o predlogih ustavnih dopolnil. Občinsko vodstvo SZDL Slovenj Gradec je ugotovilo, da je bilo v delovnih organizacijah in v KO SZDL več kot 30 razprav. Udeleženci teh razprav so predlagana ustavna dopolnila podprlk Slišati pa je bilo tudi več predlogov in tudi vprašanj. Predvsem so se v Mislinjski dolini vpraševali, če bo mogoče dosledno uveljaviti načelo o vlaganju v modernizacijo in razširjeno reprodukcijo na podlagi pravice dohodka iz minulega dela. Podrobneje bi bilo treba zapisati določila o kompenzacijah', ki naj bi šle delovnim organizacijam. Točneje pa je treba opredeliti tudi odgovornost za uresničevanje zakonov in drugih predpisov, in to na vseh ravneh. PREMALO STANOVANJ V lanskem letu je STANOVANJSKO PODJETJE SLOVENJ GRADEC gospodarilo s 165 stanovanjskimi hišami oz. objekti, v katerih je bilo 81Z stanovanj, 39 poslovnih prostorov ter 29 garaž. Skupna vrednost stano-vanjskega fonda je znašala nekaj manj kot 30 milijonov dinarjev. Lani je bilo vloženih v stanovanjski fond 30 stanovanj v Slovenjem Gradcu, Podgorju in Mislinji. Denarja, ki ga zberejo v stanovanjskem podjetju, je premalo, da bi lahko pomembneje vplivali na novogradnjo stanovanj. V tem letu se kaže zlasti potreba po novogradnji bloka v Mislinji. NOVA LEKARNIŠKA POSTAJA Delovni kolektiv LEKARNE SLOVENJ GRADEC, s katerim se je pred časom združila tudi dravograjska lekarna, bo proslavil občinski praznik s preureditvijo lekarniške postaje v Mislinji. Dela bodo, z opremo vred, veljala okrog 220.000 dinarjev, v Mislinji pa bodo tako pridobili ♦ tudi garsonjero za uslužbenca. ♦ Ta 12-članski delovni kolektiv, ki je lani ustvaril 2,8 milijona din prometa, računa tudi na adaptacijo obstoječih prostorov lekarne v Slovenjem Gradcu. Po prvih predračunih bi preureditev z opremo vred veljala okrog 350.000 dinarjev. MARKET OB CELJSKI CESTI Pred 19 leti ustanovljenemu TRGOVSKEMU PODJETJU ZARJA SLOVENJ GRADEC,se je pozneje priključilo šc trgovsko podjetje Planika, lani pa tudi restavracija Turist, tako da ima zdaj 20 poslovalnic in 126 zaposlenih. Največ poslovalnic jc z mešanim blagom, nekaj jih je tudi specializiranih, podjetje pa se ukvarja še z gostinsko dejavnostjo, in sicer v obratih Delikatesa in Turist. Junija bosta začela z delom tudi bifeja v marketu ob Celjski cesti in na kegljišču. Osrednja investicija Trgovskega podjetja „Zarja“ Slovenj Gradec, ki je lani doseglo 25 milijonov dinarjev prometa, letos pa ga bo predvidoma 30 milijonov din, je gradnja marketa živilske stroke ob Celjski cesti z bifejem, v katerem bo tudi 4-Stczno avtomatsko kegljišče z bifejem. Objekt bodo izročili namenu junija, investicija pa bo veljala okrog 3 milijone dinarjev. ŠTEVILNE NALOGE KOMUNALNO PODJETJE SLOVENJ GRADEC, razdeljeno je na 7 obračunskih enot, je lani pri 32 zaposlenih doseglo nad 3,2 milijona dinarjev celotnega dohodka. Med pomembnejšimi deli, ki sojih opravili lani, naj omenimo dograditev zbirnega zajetja za obstoječi vodovod, nadaljevanje gradnje vodovoda Dobrava - Šmartno, graditev vodovoda v Mislinji, gradnja vodovodnega rezervoarja za vodovod Dolič ter nadaljnje širjenje in urejanje kanalizacije na mestnem področju itd. Številne in zahtevne naloge pa ima Komunalno podjetje Slovenj Gradec v načrtu za leto 1971. Program del za letošnje leto je pred dnevi obravnavala skupščina občine in ga tudi potrdila. IZ NAŠ^ DRUŽBE Zakaj razlike F razpravi na zadnji seji centralnega komiteja, ki je pritegnila zanimanje javnosti s nadvse aktualno temo: ZAKAJ SOCIALNE RAZLIKE, je prevladalo prepričanje, da se pri preobražanju naše družbe srečujemo tudi s pojavi, ki so značilni za meščansko potrošniško družbo. To pa ne poraja le novih razsežnosti socialnih razlik, temveč lahko Sčasoma ogrozi tudi socialistično smer naše celotne družbene preobrazbe. Kot je na seji v uvodni besedi poudaril Vinko Hafner, smo torej prišli v položaj, ki terja zelo jasen odgovor na vprašanje, kakšne družbene odnose oz. kakšno družbo pravzaprav gradimo ali želimo graditi. Na to vprašanje navadno odgovarjamo zelo enostavno: da že četrt stoletja gradimo samoupravno socialistično družbo in zato ne more biti nobenega dvoma tudi glede smeri našega nadaljnjega razvoja Vendar odgovor ni tako preprost in sam po sebi prepričljiv. Ne smemo se namreč vdajati iluziji, da smo pred podobnim izmaličenjem naše družbene preobrazbe avtomatično zavarovani že s prevladujočo družbeno lastnino proizvajalnih sredstev in samoupravljanjem samim. Prav sedanja razprava o socialnih razlikah očitno kaže, kako se lahko tudi v naših razmerah razrastejo različne oblike izkoriščanja človeka po človeku in poglablja socialna razdvojenost. Razen tega moramo upoštevati, da terjata povečanje produktivnosti dela in smotrno usmerjanje nacionalnega gospodarstva nujno tudi vse večje povezovanje in združevanje ekonomske in s tem tudi družbene moči v posameznih organiziranih središčih. Če takšnega objektivno nujnega gospodarskega razvoja ne spremljata tudi učinkovit razvoj samoupravljanja na vseh ravneh in področjih družbene reprodukcije ter primerna razdelitev družbene moči, lahko postane le-ta nov izvor ekonomske in politične nadvlade nad ljudmi, s tem pa tudi poglabljanja socialnih razlik in socialne razslojenosti. Organizirana javna razprava o tej osnovni ugotovitvi in spoznanje o tem, kako razvijati ob njem naše družbeno življenje v prihodnje, se bo nadaljevala do jeseni, ko bo o tej problematiki spregovorila tudi konferenca ZKS. O tem, kaj vse bomo ukrenili, da bi zagotovili skladen družbeni razvoj, torej ni mogoče reči še nič dokončnega. Eno pa je že zdaj jasno: prizadevanje za omejevanje in odpravo vseh oblik pridobivanja dohodka izven dela ter boj proti gospodarskemu kriminalu in drugim socialnim izroditvam ne smeta biti in ne bosta uperjena, kakor pogosto doslej, proti osebnemu delu z zasebnimi delovnimi sredstvi Nasprotno, osebno delo moramo še nadalje uspešno razvijati tako zaradi koristnega dopolnjevanja družbenega dela kot tudi zaradi boljšega zadovoljevanja naraščajočih potreb prebivalstva. Pri tem je treba delovnim ljudem, ki se ukvarjajo s takšno dejavnostjo, zagotoviti načelno enak družbo-gospodarski položaj ter v bistvu enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela (23. ustavni amandma). Proti neupravičeni bogatitvi, utajam družbenih dajatev in drugim odklonom v zasebnem sektorju se je treba bojevati s podobnimi praktičnimi in moralnimi sredstvi, s kakršnimi se moramo bojevati tudi proti negativnim pojavom v družbenem sektorju. Ko bomo obvladali take pojave v družbenem sektorju, ki daje v Sloveniji 89 % celotnega družbenega proizvoda in zaposluje nad 70 % aktivnega prebivalstva, jih bomo laže obvladali tudi v zasebnem sektorju. Da bi preprečili neupravičeno bogatitev na račun tujega dela in omejili druge negativne pojave pa bi morali po mnenju članov CK ZKS zlasti primemo obdavčiti vsako premoženje, ki se uporablja v pridobitne namene, ter z obdavčenjem ali na drtig način v celoti zajeti rento, ki se ustvarja s preprodajo zemljišč in drugih nepremičnin. Razen tega naj bi hkrati s povečanjem stanarin za najemna stanovanja povečali tudi obdavčitev lastniških stanovanj v odvisnosti od pogojev, pod kakršnimi so bila pridobljena. Zagotoviti bi morali javnost vseh oblik osebnega dohodka in osebnega premoženja ter uveljaviti prakso, da mora vsak občan na poziv pristojnega dmžbenega organa dokazati izvor svojega dohodka in premoženja. y. B. v * ** S * •O * * * * * * % * * * + * * * POKLICNO USMERJANJE V ZASAVJU Dekleta še vedno na slabše Usmerjanje v poklice se sicer v Zasavju otepa še s številnimi težavami, kljub temu pa ni nobenega dvoma, da se je že in se še bo uveljavilo kot bistven in sestavni del kadrovske politike in politike zaposlovanja. Letos bo v zasavskem gospodarstvu dovolj učnih mest za nekatere poklice, pa tudi v poklicnih šolah bodo sprejeli nekaj sto mladih ljudi, vendar veliko več fantov kot deklet, zato se bo seveda znatno število osmošolk odločilo za nadaljnje šolanje na nekaterih zasavskih ali pa drugih srednjih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. nekatere nove prijeme pri vzgoji rudarskega naraščaja in možnosti gojencev, da se kasneje vpišejo tudi v nadzomiške ali srednje šole. Zasavski premogovniki bi radi sprejeli letos najmanj 80 do 100 gojencev, saj so potrebe po kvalificiranih rudarjih čedalje večje. nikov, radio in TV mehanikov ifl katerih drugih sorodnili pokliceV' , Značilno je, da so trgovska P1, jetja v revirjih doslej priglasila eno prosto učno mesto in p1 valci trdijo, da je mogoče pritij niso * * * * S * K« * S e* * * * * i i * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ¥ * * * * * Računajo, da bo končalo osnovno šolo okrog 550 mladih ljudi, vendar ena tretjina med njimi samo šest ali sedem razredov osemletke. Zanje bo nekoliko teže pri izbiri poklicev, čeprav bodo zasavska podjetja sprejemala v uk tudi fante z nedokončano osnovno šolo, če seveda ne bo dovolj prijav osmošolcev. Kot vsako leto doslej, bodo imeli tudi tokrat največ možnosti vsi tisti mladi ljudje, ki so se odločili za poklic kovinarjev, rezkarjev, strugarjev. ključavničarjev, orodjarjev, livarjev, vodovodnih inštalaterjev, deloma tudi električarjev in seveda rudarjev. Kovinarska šola pri trboveljski Strojni tovarni bo sprejela najmanj 60 do 80 gojencev, Strokovni izobraževalni center v Zagorju ob Savi 40 do 50 svojih gojencev, največ pa bodo v tem centru sprejeli učencev oziroma vajencev iz zasavskih podjetij. Rudarski šolski center Zasavskih premogovnikov je tudi letos storil vse, da bi mladim ljudem prikazal ZA DRUGE POKLICE MANJ POGOJEV Zasavske delovne organizacije so seveda priglasile potrebe še po nekaterih drugih poklicih. Gradbena podjetja bi rada sprejela precej vajencev za poklic zidarjev in tesarjev, mesarska podjetja za poklic mesarjev - sekačev in mesarjev za predelavo. Sicer pa so samo trboveljske delovne skupnosti do aprila priglasile nad 120 razpoložljivih učnih mest, žal, skoraj nobenih za dekleta. Fantje bodo zaman iskali prosta učna mesta za poklice avtomeha- brimi zvezami. Podjetja imv jj glasila skoraj nobenih učnih mes'J frizerje, zasebni obrtniki notV; mest za šivilje, bolje so se odreH gostinska podjetja, ki bi rada uk več natakarjev in natakaric. kuharjev. Sicer pa bo zagorska gostil'| šola tudi letos vpisala okrog 601 90 vajencev in vajenk za poklic Jn karjev in kuharjev. Pravzaprav iij1] še največ možnosti dekleta, ker js, edina poklicna šola v revirjih, kjejj vedno več deklet med gojenci pa njihovih moških vrstnikov. OCENA USPEŠNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA VELIK INTERES ZA SREDNJE ŠOLE V nekaterih zasavskih osfj letkah ugotavljajo, da se bo letoj, šeni vpisalo v razne srednje “ ...... ........i: znatno več deklet pa tudi fan11] z-nauiu vev ucmci pa tuui la*' \ Računajo, da bo nadaljevalo šoW £ v gimnaziji, srednji ekonomski, s1*, ^ nji tehnični šoli in nekaterih dr®! „ ljubljanskih srednjih šolah naju’, 140 do 150 mladih Zasavčanov. c pet fv Predstavniki zdravstvenih domov Slovenije so se pred kratkim zbrali v Mariboru na dvodnevnem posvetovanju, na katerem so razpravljali o zdravstvenem varstvu in o uspešnosti sedanje organizacije zdravstvenih domov. Najbolj zanimiva je bila ocena, kaj je pomenila zdravstvenim domovom integracija svoje as precej razdrobljenih enot osnovne zdravstvene službe. Po mnenju razpravljavcev je integracija odločilno vplivala na spremembo strukture zaposlenih. V združenih zdravstvenih domovih dela sedaj več strokovnih zdravstvenih delavcev, število upravno — administrativnih uslužbencev pa se je zmanjšalo. Direktorji posameznih zdravstvenih domov pa so v svojih razpravah povedali, da združevanje v osnovni zdravstveni službi seveda ni bistveno vplivalo na možnosti za plačilo storitev zdravstvenih domov pri skladih zdravstvenega zavarovanja. So pa sedaj zdravstveni domovi bolj pripravljeni enot-neje urejevati probleme osnovne zdravstvene službe. Na posvetovanju so razprav-Ijali tudi o razmerah v slovenskem zobozdravstvenem varstvu. Opozorili so, da ima naša AKCIJSKI PROGRAMI Ugotavljati je mogoče, da so med člani Zveze komunistov v delovnih organizacijah občine Slovenj Gradec naleteli na velik odmev zaključki 17. razširjene seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije in 20. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Te dni so s sestanki končali, na njih pa so govorili o trenutnih nalogah in jih skušali konkretizirati v lastnih akcijskih programih. V ospredju so bila predvsem vprašanja okrog nadaljnjega razvoja gospodarstva v pogojih stabilizacije, o potrebi po večanju izvoza in o drugih nalogah, ki so v središču pozornosti v posameznih delovnih organizacijah. Pomembno je, da se bodo v delovnih organizacijah ponovno lotili ocene samoupravne prakse, zavzeli so se za okrepitev osebne odgovornosti za izvajanje sprejetih stališč in sklepov, govorijo o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pa še o marsičem, o čemer je že razpravljala občinska organizacija ZK. Ob vsem tem je zlasti razveseljivo, da so razprave o prihodnjih nalogah, prav tako pa tudi o problemih, kolikor je mogoče konkretne. republika premalo zobozdravstvenih delavcev, zlasti za šolsko zobozdravstvo. To pomanjkanje strokovnega kadra so ugotavljali tudi zdravniki v zdravstvenih domovih, ki so večkrat omenili, da jim manjka ustreznih zdravstvenih delavcev predvsem v najpomembnejših strokovnih službah. Gre predvsem za enote varstva šolskih otrok, žena, ambulante v zdravstvenih postajah itd. Na posvetovanju v Mariboru so tudi opozorili, da je v Sloveniji še nekaj zdravstvenih domov, ki sploh nimajo razvitih nekaterih osnovnih dejavnosti. Nekateri izmed njih si morajo zato pri delu na tem področju pomagati s honorarci. D. P. končali oziroma bodo uspešno F med njimi je vel* čali osemletke, ...cu ujmu j*, ■-j število nadarjenih otrok iz socF ogroženih družin, ki jim bodo A tovili šolanje s štipendijami 1 M' Na 10 cicero j CELJE Celjsko gradbeno INGRAD bo še letos dogradilo n0l stolpnico z 48 stanovanji. Gradijo! v novem naselju Lipa. Teh 48 n0! stanovanj bo za železarske St; lepa pridobitev. Gradnja bo vel)(| 4,6 milijona dinarjev brez kofl11 nalne ureditve. Cena pa je vse® zelo ugodna, saj znaša manj ^ 2.000 dinarjev za kvadratni me*1 Sredstva prispevata stanovanja enota iz amortizacijskih sredstev J železarna iz namenskih sredstev. J Mt NOVI STROKOVNJAKI Delavska univerza Slovenj Gradec pomaga izboljševati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih slinjski dolini VAŽNO OBVESTILO Referat Edvarda Kardelja na II. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije »Ekonomski in politični odnosi v samoupravni socialistični družbi« je že izšel v založbi Delavske enotnosti v posebni brošuri. Naročila sprejema uprava ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4/II. I Brošuro lahko dobite v upravi Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4/1, soba št. 5 ali pa vam jo po naročilu pošljemo po pošti. Cena brošure je 8 dinarjev. V občini Slovenj Gradec že nekaj časa ugotavljajo, da kvalifikacijska struktura zaposlenih ni najboljša. Prizadevajo si, da bi stanje, kohkor je mogoče, izboljšali. V ta prizadevanja se zgledno vključuje tudi delavska univerza, ki je zadnja leta močno razmahnila zlasti strokovno izobraževanje, in sicer tako z oddelki rednih šol kot s strokovnim izobraževanjem z raznimi tečaji in seminarji. Slovenjgraška Delavska univerza vsako leto povečuje število oddelkov strokovnih šol. V tej sezoni deluje kar 10 oddelkov rednih šol, in sicer srednje komercialne, administrativne, trgovske poslovodske, elektro delovodske, lesne delovodske in kovinarske delovodske šole ter osemletka. Letos so imeli kar 275 slušateljev, absolventov rednih šol pa je 91. Se pravi, da bo dobilo gospodarstvo Mislinjske doline oziroma širšega koroškega področja spet več deset novih strokovnjakov — kvalificiranih delavcev. V delovnih organizacijah, kjer imajo te nove strokov- njake, predvsem diplomante de-lovodskih šol, že dosegajo uspehe pri izboljševanju organizacije dela in dvigu produktivnosti. Zato tudi ni čudno, če v večini primerov ( nad 70 %) plačujejo delovne organizacije šolnino. Pri Delavski univerzi Slovenj Gradec je bil nedavno tega ustanovljen Center za izobraževanje iz varstva pri delu, prvi na Koroškem. Precej novosti pa pripravljajo na slovenjgraški delavski univerzi za jesen. Tako se med drugim pripravljajo na ustanovitev medpodjetniškega centra za izobraževanjema delovnem mestu (dopolnjevanje znanja) za področje občine, nadalje je v načrtu tečaj za pridobitev kvalifikacije za gostinske delavce (pri zasebnikih je precej gostinskih delavcev brez potrebne kvalifikacije), na novo pa bodo organizirali še 3-letno šolo za pridobitev kvalifikacije v lesni stroki. Delovne organizacije (predvsem LIP in Tovarna meril) so že priglasile nad 70 slušateljev. K. * MARIBOR V Mariborski tekstilni tovarni je še vedno precej prosilcev za stanovanja, čeprav je to podjetje vložilo doslej že veliko sredstev za razreševanje stanovanjske problematike. Tovarna je nameravala letos zgraditi tudi blok s 50 družinskimi stanovanju. Kaze pa, da po vsej veijetnosti s stanovanjskim blokom ne bo nič in da je tako zaman upanje mnogih delavcev ki so že računali na stanovanja v tem objektu. Podjetje bi sicer rado zgradilo novo stanovanjsko zgradbo, vendar se je pojavila velika ovira — nelikvidnost. Če bi vsi upniki Mariborske tekstilne tovarne poravnah svoje obveznosti, bi bila zadeva rešena. Trenutno pa takšna možnost skorajda ne ob-staja. D. p_ SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC je nedavno tega slavila 75-letnico obstoja. Vefld^ pa segajo začetki bolnišnice celo v leto 1419 in je mogoče torej smatrati Slovenj Gradec za enega aj. najstarejših bolnišničnih krajev na Slovenskem. Ob ustanovitvi pred tričetrt stoletja je imela sloveflt graška gasilna okrajna bolnišnica14 25 bolniških postelj, sedaj jih je 359. Po osvoboditvi je ta zdrti stvena institucija, katere ustanovitelji so zdaj skupščine občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne Ulj Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje, dosegla izreden razmah. V okviru Splošne bolnišnice Sloveli Gradec delujejo 4 oddelki, na katerih se je lani zdravilo blizu 12.000 občanov, opravljeno pa je b$| 31.500 ambulantnih pregledov in blizu 110.000 ambulantnih storitev. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so še posebej ponosni na pridobitve zadnjega časa, zlasti F' center za intenzivno nego bolnikov, za nedonošenčke in za hemodializo. Na sliki: stari in novi d® bolnišnice. IZ NAŠE DRUŽBE l Podobe SNašega * ČASA to« j an11. o\4 A f veli cia> i m . Gore prispevkov! In ^enitni novi sodelavci. Oskrbljeni računovodja Je prinesel članek z naslovni: ,jsjekaj besed k pe-r,°dičnemu obračunu", naitirščeni sekretar sesta-^k z naslovom: „Ka-nrovska politika v naši Organizaciji združenega oela“, resni komercialni P? samokritično kramljanj6 z naslovom: „Prodo-166 uspeh našega reklamnega oddelka". Moji c*anki o samoupravljanju ostajajo kajpak v uredniki mapi. Odkar yem, kaj misli o tej temi kole-&j> sem jih opremil z nadpisom: nekurantno “lago. Ostale pa so še ru-ohke povedali so nam", ..Kramljamo", „Novice iz kolektiva" ter kotiček — personalne pisarne", ‘n kajpak križanka. Treba je bilo izkoristiti t6 oblike. Tu mi nihče ne 8*eda pod prste. Pa sem v »Povedali so nam" obja-v“ Tonetovo misel o nepravičnosti nagrad za nadurno pisarniško delo v času, ko strižemo nor- me, v „Kramljamo“ Francetovo idejo, naj bi dajali več tistim, ki so pred upokojitvijo, na račun minulega dela seveda, v „Novicah“ vest o gospodarski škodi zaradi napačnih izračunov projektivnega oddelka, med personalnimi novicami pa novodja užaljeno in kujavo. — Bi mar rad moje mesto? vpraša jezno komercialni. — Kdo pa pravzaprav si ti? zagrmi končno direktor. - Kaj si, te vprašam? rata. Širili se bomo. Boš ti, Štefan? — Bom, tovariš direktor! — Da ne bo nesporazuma: jaz sem prvi in z vsem srcem za demokracijo. Ni je večje stvari na svetu, kot je demokraci- pokoj". Žalosti me, ker delavci časopisa ne berejo več; v oddelkih ostaja na kupili. Gledajo me pa tako čudno, kot da sem član kolegija. Vrag vzemi takšno delo! Včeraj so v oddelku C ustavih stroje. V podjetje so pridrveli iz občine in V podatek iz zaprte seje kolegija, kjer so se dogovarjali, kako izpeljati reelekcijo, da bi vsak še naprej sedel tam, kjer je zdaj. Ne neravnost, ampak z oznako: „Širijo se glasovi itd.". Križanke tokrat nisem izkoristil. Treščilo je na vsej fronti. Tajnica me je prišla vsa zadihana in zardela klicat na sejo kolegija. — Vse tisto, o čemer smo se dogovorili, da ne sme v „Glas kolektiva", je zdaj objavljeno! me že na vratih pozdravi sekretar. - Še vsako leto doslej je bila posebna nagrada za bilanco in druga knjigovodska in računovodska opravila! doda raču- Vsi smo tiho. Vsi me gledajo, jaz gledam v tla. Muhe brenčijo. — Tovariši, kaj se ni jasno reklo, če se ne motim, da je treba takšnim ljudem stopiti na prste? Enkrat za vselej? — Reklo! vdano in soglasno prikima kolegij. - Kaj potem še čakamo! Tu so sklepi predsedstva, tu je drugi kongres, tu imamo dva govora; zadnji čas, da stvari postavimo tja, kamor sodijo, ne? — Zadnji čas! — Naj mu no eden izmed vas to končno dopove, da nam ne bo kar naprej skakal v hrbet. Ali pa vrata! Jaz grem zdaj na sejo odbora zaradi našega investicijskega elabo- ja! Vendar pa je treba gledati na vse stvari tudi pozitivno, ustvarjalno in v duhu časa, ne pa spodkopavati temeljev, na ka-tenh gradimo našo samoupravno družbo in našo srednjeročno in dolgoročno nrihodnost. Po tistem pranju glave objavljam v „Glasu kolektiva" resolucije različnih organizacij kolektivnega in združenega dela ter ožjih in širših samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, dolge kolone računovodskih bilanc in postavk, poslovna poročila in poročila družbenih organizacij v podjetju, od rubrik pa le dve nenevarni: ,.Poročili so se" ter: „Odšli so v še od zgoraj. Eden je modroval, da delavci pač niso obveščeni o celotnem sklopu samoupravnih pristojnosti delovnih enot, kaj drugega. To, da je že zdavnaj dognano v analizi tej in tej. Menda misli nekaj podobnega napisati za lokalni, če ne celo za republiški tisk. Še dobro, da ne pozna našega direktorja in našega kolegija. Srečen človek! Slabo pa se bo pisalo časopisu, ki bo objavil njegovo pisarijo. Niti dinarja ne bo dobil več od nas ne za 1. maj, ne za 29. november, ne za novo leto. Še ža objavo reklam ne. Šli bomo h konkurenčni firmi. VINKO BLATNIK Republiški odbor prosvetnih organizacij organizira tudi letos skupaj z obalno turistično zvezo tekmovanje pihalnih godb iz vse Slovenije. Tekmovanje bo potekalo v mesecu juniju, in sicer ob sobotah in nedeljah v Kopru in okoliških mestih Slovenskega Primorja. Godbeniki - amaterji se bodo v svojih skupinah merili med seboj pač po svojih sposobnostih. Tekmovali bodo v treh skupinah. Strokovnjaki, ki bodo ocenjevali izvajanja, bodo določili vrstni red v posameznih skupinah in tudi nagradili prva tri mesta v vsaki skupini. Do tod vse lepo in prav. Vendar pa je bil razpis za to tekmovanje pomanjkljiv, kajti nikjer ni bilo napisano, da poklicni godbeniki ne morejo nastopiti na tem tekmovanju. In res, vprašanje je, če se nekateri ne bodo znašli v tej situaciji in si pridobili zmago po načelu: ZMAGA TISTI, KI IMA VEČ DENARJA, DA LAHKO NAJAME PROFESIONALCE? * e * * * * * * * 0 * * * * * * * * * * * * \ J ! w% %%%%%% i Zlobneži sprašujejo iz dneva v dan prebivalce Brežic, če njihov most še stoji ali če so že preplavali Krko in Savo z obleko v polivinilni vrečki med zobmi Mostova se sicer še nista porušila, stvar pa je precej tesna. Mostova, tako čez Krko kot čez Savo, sta v zelo slabem stanju. Od železobetona so na spodnji strani ostala le rebra in nekaj žic, asfaltna prevleka je polna lukenj, deske vprašljive vzdržljivosti, torej na kratko bi rekli, vse jemlje svoj konec. Hitrost na mostu je omejena že več let, prav tako pa tudi obremenitev. Brežičani so se za novi most dolgo borili in končno so si ga le priborili. Most sicer še ne stoji, stal pa bo menda prihodnje leto, saj je Stadnja že v polnem teku. Novi most bo stal malo niže kot sedanja in bo viadukt, ker Sava na tistem področju pri Čatežu poplavlja precej visoko. Most, oziroma cesta bo šla pod podvozom na evtomobilski cesti Zagreb-Ljubljana in bo rešila prometne vozle, ki so nastajali sedaj pred starima mosto-voma. M. DIMITRIČ Sonce in morje za otroke iz Velenja Okrog 350 mladih iz občine Velenje bo letos preživelo del počitnic ob Jadranskem morju, in sicer na Debelem rtiču in v Baški na otoku Krku. Na Debelem rtiču bodo letovali predšolski in šolski otroci, v Baški pa samo šolski otroci. Stroški 14-dnevnega letovanja na Debelem rtiču in 15-dnevnega letovanja v Baški bodo skupaj veljali okrog 123.000 dinarjev. Organizatorjem letovanj - občinski zvezi prijateljev mladine Velenje — so doslej priskočili na pomoč že občinski sindikalni svet, občinska skupščina in svet za V Ljubljani je med štirimi Večjimi podjetji, ki izdelujejo in Montirajo kovinsko opremo, tudi obrtno podjetje „IMKO“. Med H2 člani njihovega kolektiva so štirje, ki se doma ukvar-■No z risanjem v vseh tehnikah: v olju, v pastelu, akvarelu in grafiki. Pred kratkim se je v kolektivu porodila ideja, da bi otgani-zirali razstavo umetniških del ^oj ih slikarjev-samoukov. Pobudnik je bil ključavničar Ernest fiubjan, ki se je lani zaposlil v Podjetju. Prej je delal v Holandiji, kjer se je tudi vpisal v dopisno šolo za risanje. Še vedno je dlan te šole in redno opravlja vse naloge - risbe, ki mu jih šola dobro ocenjuje. Risarji IMKO so s težavo zaupali svojim sodelavcem, da se ukvarjajo v prostem času z risanjem, ker so se bali, da se jim bodo v podjetju smejali. Prav zato so bili še bolj srečni, ko so zvedeli, da je sindikalna organizacija podprla pobudo za razstavo. Tik pred 1. majem so odprli razstavo v prostorni in svetli jedilnici podjetja, razstavili pa so 15 del: portretov, tihožitij, pokrajin in panjskih končnic. Razen Ernesta Fabjana, ki je razstavil štiri svoja dela, je razstavil tudi ključavničar Stanko i Z leve proti desni: Ernest Fabjan, Stanko Jurman in Jože Brčan Jurman - panjske končnice, ki jih je sam poslikal. Moramo povedati, da je Stanko tudi vnet čebelar. Franc Guzelj - ključavničar, doma z Vrhnike, riše v grafiki. Na razstavo je dal en grafični list. Najbolj uspelo delo na razstavi je bil portret deklice v olju, delo Jožeta Brčanr, k. je v podjetje IMKO prišel še kot vajenec pred 15 leti, sedaj pa je kvalificiran ključavničar. Sodelavci slikarjev-amaterjev in tudi drugi, ki so si razstavo ogledali, so jo dobro ocenili. Vsekakor je to spodbuda za nadaljnje delo, še posebej pa je treba pohvaliti osnovno sindikalno organizacijo, ki je svojim članom omogočila to razstavo. S. K. dnevno varstvo otrok pri temeljni izobraževalni skupnosti, ki so skupaj prispevali skoraj 40.000 dinarjev za to, da bi lahko znižali obveznosti družin z nižjimi osebnimi dohodki in omogočili tudi otrokom iz teh družin letovanje ob morju. Polna cena letovanja na Debelem rtiču je namreč 450 dinarjev (v to so vračunani stroški letovanja, prevoz in vzgojno osebje), v Baški pa 350 dinarjev. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje pa je za pomoč zaprosila tudi delovne organizacije, le-te naj bi prispevale nekaj denarja za otroke staršev, zaposlenih v njihovih podjetjih. Lani so delovne organizacije prispevale za to 14.500 dinarjev, letos pa računajo, da bo pomoč večja. Mladi Velenjčani bodo letos prvikrat letovali tudi v Vmjački Banji (gre za zamenjalno letovanje), spet pa bodo organizirana dnevna letovanja otrok v bližini Šoštanja. Računajo, da se bo v avgustu zvrstilo na teh dnevnih letovanjih oziroma taborjenjih okrog 1600 otrok iz Od tod in tam RAVNE NA KOROŠKEM Letos bo oddih v počitniškem domu ravenske ŽELEZARNE preživelo 700 sodelavcev z družinskimi člani. Prva izmena je odšla na morje že v začetku junija, zadnja pa sredi septembra. Cena 10-dnevnega letovanja v počitniškem domu v Portorožu je za člane kolektiva letos 350 dinarjev, za druge pa 500 dinarjev. Glavna sezona - julija in avgusta -je že zasedena — nekaj prostih mest imajo le še za pred in posezono. V. R. MARIBOR Poslovni odbor podjetja ŠPED-TRANS Maribor je sklenil, da.bo dobil letos vsak član kolektiva 600 dinarjev regresa za letni dopust. D. P. Velenja, Šoštanja, Šmartnega mladih med počitnicami. Stro-ob Paki in Topolščice. Predla- ški organizacije znašajo namreč gano je bilo, naj bi delovne le okrog 8000 dinaijev in go-organizacije podprle tudi to ob- spodarstvo ne bi preveč breme-liko organiziranega življenja nili. ilBlili 1 # MSP,,. Hfe« Letos so ljubljanski šolatji že petič risali na asfaltu. Gostoljubje njihovi domišljiji in ustvarjalnosti daje vsako leto Prijateljeva ulica v Ljubljani. Tudi letos sta organizirala risanje Pionirski list in Turistično društvo Prule, pokroviteljstvo pa je prevzela tovarna AERO, ki je dala vsem udeležencem tudi nagrade — 200 škatel akvarelnih barv. — Letos je na asfaltu risalo nad 100 mladih risarjev iz 22 ljubljanskih šol na temo: NAŠA DRUŽINA. Prejšnja leta so mladi ustvarjalci risali na teme: turistični plakat Ljubljane, moj prijatelj — moja prijateljica, svoboda — partizani so osvobodili Ljubljano in mir v svetu. — A. AGNIČ IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV DOPISNIKI POROČAJO MARIBOR POMOČ OBČINE KOLEKTIVU MTT Mariborska občinska skupščina bo na svoji prihodnji seji sklepala o tem, ali kaže Mariborsko tekstilno tovarno oprostiti 5,4-odstotnega občinskega prispevka od osebnega dohodka. V občinskem proračunu je prišlo do presežka, za katerega je bilo sprejeto stališče, da gaje treba vrniti gospodarstvu. K) je o tem razpravljal svet za industrijo (24. maja), so ugotovili, da bi mariborskemu gospodarstvu malo koristili, če bi prispevek znižali ustrezno s presežkom, saj bi znižanje znašalo samo 0,2 do o,3 odstotka. Zato je svet menil, da je bolje prispevka oprostiti MTT ter ji tako pomagati, da se izkoplje iz nelikvidnosti To znižanje pomeni za mariborski tekstilni kombinat okrog 5 milijonov dinarjev letno, ki bi jih moralo podjetje naložiti v poslovni sklad za obratna sredstva. Občinska kupščina bo o tem predlogu razpravljala šele, če ga bo sprejel tudi svet za prograrniranje in finance. D. P. LJUBEČNA ZA LAŽJI TRANSPORT V obratu Ljubečna Opekarn Ljubečna so pred kratkim delavci cestnega podjetja iz Celja končali z asfaltiranjem dvorišča. Za asfalt, ki je delovno organizacijo veljal več kot 80.000 dinarjev, so se odločili zato, da bodo laže transportirali opečne izdelke v peč in iz peči. V podjetju imajo v načrtu takoj, ko bo mogoče, položiti asfalt še v ostalih obratih. M. B. Škofjeloški zgled Razbremenitev gospodarstva in spodbuda za izvoznike Skupščina občine Škofja Loka, ki je 21. aprila s posebnim pismom pozvala pristojne zvezne in republiške organe k učinkovitejšemu izvajanju stabilizacijskega programa, je na minuli seji sklepala tudi o svojem prispevku k stabilizaciji gospodarstva. Odločila se je, da bo gospodarskim organizacijam vrnila denar, ki se zbira v občinskem proračunu in v skladu temeljne izobraževalne skupnosti nad predvideno mejo. Vsem delovnim organizacijam je z veljavnostjo od 1. januarja naprej znižala občinsko prispevno stopnjo iz osebnega dohodka za 0,23, s čimer se njihove obveznosti do občine zmanjšujejo približno za dvajsetino. Nadaljnje poprečno zmanjšanje prispevne stopnje za 0,20 odstotka pa je namenila podjetjem, ki so lani prodala na zahodna tržišča več kot desetino svoje proizvodnje. Tovarnam Iskra in Alples iz Železnikov ter Alpina Žiri in Šešir Škofja Loka se je s tem prispevna stopnja za občinske potrebe zmanjšala za 1,21 odstotka, kar pomeni, da bodo za ta namen plačevala za četrtino manj, kot je bilo predvideno. Kolikor je znano, je škofjeloška občinska skupščina prva pri nas sprejela tak sklep. Z njim bo gospodarstvu vrnila 1 milijon 800 tisoč novih dinarjev. Pričakovati je, da bodo njenemu zgledu skledili tudi po drugih občinah in s tem dokazali, da si zares želijo preiti od besed k dejanjem. M. S. KLJUB ODPOVEDI POGODBE SE TRBOVELJSKA STROJNA TOVARNA NI ODREKLA UREDITVI ORODJARNE Sii4*dona beseda PREBOLD NOVA STANOVANJA Gradbeno podjetje Gradnja iz Žalca gradi v Preboldu dva nova stanovanjska bloka, ki bosta predvidoma gotova že letos. V njih bodo dobili stanovanja delavci Tekstilne tovarne iz Prebolda. Tav- BELTINCI KOLEKTIV BELTINKE PRAZNUJE Te dni proslavlja kolektiv tovarne pletenin Beltinka 10-letnico svojega obstoja. Beltinka je nastala iz majhne obrtne delavnice. V industrijsko podjetje so se razvili šele leta 1961 in šest let kasneje dobili štiri avtomatske stroje. Sedaj imajo zaposlenih že 197 delavcev. Celotni dohodek lani je bil 7 milijonov 940.000 dinaijev, letos pa računajo, da bodo proizvodnjo, s tem pa tudi dohodek še povečali. A. H. Trboveljska strojna tovarna iz središča reviijev je zadnja leta navezala številne poslovno-teh-nične stike z zahodnonemškimi in drugimi partnerji, kar ji bo letos omogočilo bistveno preusmeriti izvoz s področja Vzhoda na območje s trdnimi valutami. Lani so podpisali tudi posebno pogodbo z zahodnonem-škim Siemensom o sofinanciranju izgradnje nove, velike, sodobne orodjarne. V njej naj bi izdelali razne vrste visokokakovostnih orodij za potrebe tega velikega zahodnonemškega podjetja. Pogodba je predvidevala, da bo Siemens prispeval posojilo za nakup posebnih strojev. Investicijski biroji in "Strojna tovarna so ustanovili skupen poslovni odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno za ureditev tega velikega gospodarskega objekta. Pred kratkim pa je zahodno-nemški partner odpovedal ta del pogodbe, namreč o sofinanciranju orodjarne, in to utemeljil z zmanjšanjem obsega svojih investicij. Strojno tovarno pa tudi Investicijske biroje je seveda pre- JifiduMja Kom&amik izdelkob^Klcm) SPECIALIZIRANA TOVARNA JAKUART (žakart) DEKORATIVNIH TKANIN IN GRADLOV TOVARNA MERIL SLOVENJ GRADEC ima bogato tradicijo. S proizvodnjo lesenih meril so začeli že 1904. leta. Zdaj proizvajajo lesena, plastična, steklejia in kovinska merila, elektro-merilne instrumente, šolske in pisarniške potrebščine ter lesno galanterijo. Pred 12 leti so odprli obrat za predelavo plastičnih mas, v katerem izdelujejo šolska merila in edini pri nas „pomična merila11. Pred tremi leti pa so, upoštevaje potrebe tržišča, začeli urejati kovinski obrat, v katerem izdelujejo kovinska merila (libele, kotnike). Razvoj napovedujejo za prihodnje zlasti obratoma za predelavo plastike in kovin. Tovarna meril Slovenj Gradec je pretežni izvoznik, saj izvozijo več kot 50 % celotne proizvodnje, in to na tržišče s konvertibilnimi valutami. Največji kupec lesene galanterije so ZDA. senetil ta sklep Siemensa. Poslovni odbor je na zadnji seji temeljito obravnaval najnovejši položaj z odpovedjo te pogodbe, saj bi prenehanje priprav na gradnjo tega obrata onemogočilo planiran razvoj Strojne tovarne in ne nazadnje predvidene načrte v zvezi z nadaljnjim prestrukturiranjem trboveljskega in zasavskega gospodarstva. Poslovni odbor je predlagal delavskima svetoma svojih podjetij, naj bi s svojimi sredstvi sofinancirala ta objekt, deloma pa z najetim kreditom. Gre za 600.000 DM, ki jih je treba vložiti v nakup sodobnih strojev. 200.000 DM bodo prispevali Investicijski biroji, prav toliko Strojna tovarna, preostala sredstva pa bodo najeli kot kredit. Prvi stroji bodo prišli v Strojno tovarno že konec tega leta. Odločitev poslovnega odbora, da nadaljujeta s pripravami za gradnjo novega objekta, je zelo pomembna, saj gre za obrat, ki naj bi v perspektivi zaposloval veliko število novih delavcev. —m- NOVA VELEBLAGOVNICA V CELJU VAM NUDI BOGATO IZBIRO Štiri etaže Darilni bon Dvajset oddelkov Dostava na dom 20.000 različnih izdelkov Menjalnica Bife BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO. OBIŠČITE NAS — ZADOVOLJNI BOSTE! Veleblagovnica Q Celje, Gubčeva 2 Tehnd- MERCaTOR Novice iz Slovenjegfl Gradca GOZDNO GOSPODARSTVO^ je odločilo, da bo pomagalo raZM tudi turistično gospodarstvo. tovili bodo potreben denar, sevflK obliki posojila, ter tako spodb'|||j hitrejši in načrtnejši razvoj tufi^H nega gospodarstva. Slovenjegraško Gozdno g° I§ darstvo se je v tej svoji novi 'J J angažiralo v več smereh, v krah času pa je doseglo tudi že zavita' uspehe. Čeprav za zdaj po1*! Gozdno gospodarstvo Slovenj dec razvijati turistično gospodar le na področju Mislinjke dolini m je pripravljeno - seveda ob prifj. , Ijenosti dejavnikov v občinah dobno sodelovati tudi v drugii1 roških občinah. KMETIJSKA ZADRUGA Sloj Gradec si letos prizadeva še \ okrepiti sodelovanje s kmeti. A M je usmerila v preusmerjanje g0*) darstev v tržno proizvodnjo, p| vsem v govedorejo, pomaga s n jili pri nabavi reprodukcijskega;, teriala, prav tako pa tudi pri nju del. : Lastna kmetijska proizvodnj,| pri KZ Slovenj Gradec usmerjeni pridelovanje hmelja in pivovarnispS ga ječmena ter vzrejo krav mol/:l Lani so prvič brez izgube zakij11! poslovanje in tako, pravijo, bo v letos. Kmetijska zadruga Slovenj dec, ki bo letos dosegla okrog,] milijonov din prometa, ima 5 (ML nosti; v okviru zadruge deluje T Koroška hranilnica in posojihr Denar, namenjen za investijl bodo letos porabili za izgradnjo * sa pri hlevih, za adaptacijo mesflj] na Glavnem trgu v Slovenj Graji ter za nakup manjše mehanizatf Delovni kolektiv MLEKA SLOVENJ GRADEC, obra‘i, kame Maribor, si v prizadevali da bi kar najbolje gospodaril, zadeva širiti maloprodajno trgo',; mrprrn ir C1 m»il mrežo, tako v občini Slovenj G«1 kot na širšem področju. Lani zgradili na Legnu market z resta' cijo, te dni bodo izročili namena Glavnem trgu v Slovenjem Gra( ribarnico, pripravljajo pa senag*3 njo trgovsko-gostinskega lokal3 Starem trgu pri Slovenjem Grad' Mlekarna Slovenj Gradec bo le s 112 zaposlenimi dosegla okrog milijonov dinarjev prometa. Kpl' tiv pa računa tudi na investicij0 xuv/v*riu l n vi r i ru. iri r v- 3 trv-tj predelavo mleka. Zaostreni p°?! . - ------ ---------- STi gospodarjenja so začetek uresfljj vanja te investicije nedvomno K ■naknili na prihodnja leta. Če n°|; »moči od zunaj, je vprašanje, oo mlekarna sama zmogla to n1; tičijo. KOVINSKO PODJETJE VERSAL" je našlo po dolgih if iskanja perspektivni proizvodni gram. Gre za proizvodnjo injn tažo cevnih zračnih pošt, ki ji*1.; potrebe industrijskih obratov, dfa nic, poslovnih zgradb in boli"5. proizvajajo edini pri nas. Z • osi 1 njem te proizvodnje so zače*. , — delovanju s projektantsko oiga^hlij cijo Inženirski biro - pj°sr jekt iz Ljubljane pred leti Hsm, ; proizvodnjo zračnih cevnih P,. m, leali že nad 4(1 % celotne reah ' projekt so s j dosegli že nad 40 % celotne real,čin cije, letos pa bo udeležba prose'. 50%. V sl ,U Jovenjegraškem podjetju »tj, versaP1 proizvajajo lahke in zwcbi spc cevne zračne pošte. Težke zral]t>o; pošte so do zdaj namestili v žel°z]pri nah Skoplje, Sisak, Ravne in §1° atl( lahke pa, ki so jih začeli šele L . davno tegajzdelovati, pa v želehjta Skoplje, v Rudniku Velenje, v bti v Slovenjem Gradcu ter v Nar° |'el knjižnici v Beogradu. V prihodnjih letih se bodo r3^f*et v specializirano podjetje za rjprj izvodnjo in montažo cevnih zm , pošt. ste GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR Z GOZDNIMI OBRATI: Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Ožbalt ob Dravi, Maribor, Reka-Pohorje, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Ptuj in Ormož, OBRATOM ZA GRADNJE OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV in OBRATOM ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI. te štv bil UČ "o :va Ugi kV; :yis T ko sin mi ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter z gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem. or, nji ve :v ra; Pr ŠPORT IN REKREACIJA ilnij* H ^liu^ sta^i°nu Borisa Kidriča v Ce-gani» bljjK6 bil° 28. maja finalno repu-lel^osn 0 tekmovanje predstavnikov i 4mn0Vnih in srednjih šol. V Celju ihPl.m, ''ideli posameznike in ekipe ' tein t- ■*C' 80 s‘ Pr®*40 šolskih, ob-r6 dni?- *n Področnih prvenstev pri-L| ^ vstop v finale. ’ k 'jaki so se pomerili fejšporVT S0 50 Pomerili v Petih jrat|bQn.-niil Panogah: nogometu, od-eleZjpJ *’ košarki, rokometu in atletiki, S.«*, ^mki osnovnih šol pa samov 1® }vei , • Vsega skupaj je nastopilo irfčim 0t mladih športnikov, s rofletn'1-56 -*e tekmovanje uvrstilo med do ”Je najbolj množične in tudi po raz' ,etneZenih rezultatih med najkvali-pjpjjjt86 telesnokultume prireditve 'ti‘!i'na*n0 tekmovanje osnovnih in teli "J'h 8°k ki je bilo pod pokrovi- rS feljstv, Iškeg; StV; °m in v organizaciji Republi- ^ a centra za šolska športna dru-biln P1* Zavodu za šolstvo SRS, je Hj. , edraz vse bolj razgibane in povite telesnovzgojne dejav-! ya 11 na naših šolah. Obenem je zno-. J0trdll° in podčrtalo že znano kvar?ViteV’ da sta učinkovitost in v auteta dela na tem področju od-|g”a v Prvi vrsti od učitelja, od nje-Ikov* prizadevnosti, od njegove stro-■ Sm n°St' ^ požrtvovalnosti. Zato imi° .''■deli v Celju poleg uspešnih iške-- športnikov le znane slovenja ,UČitelie> ki so si s svojim delom h . elesnokultumem področju pri-1 jih zavidljiv ugled. 0t zredno lepo vreme in brezhibna nifan*Zac’ia množičnega tekmova-Vel k'2 poskrhela za to, da bo ostala L . a Prireditev vsem udeležencem ta ^tedno lepem spominu. Dobro ^ DriP0*0Zenie’ šo holj pa temeljite j Prave so botrovale tudi netljivim rezultatom in celo novim republiškim rekordom. In končno: kdo se je odrezal najbolje? Pionirji - končni vrstni red šol: 1. PT Koper 783, 2. Veržej 712, 3. Polje 691,5, 4. Celje 678, 5. II. Celje 663.5, 6. KR Novo mesto 605. Pionirke — končni vrstni red: 1. PT Koper 1162,5, 2. FR Maribor 983.5, 3. KR Novo mesto 877,5, 4. Kobarid 832, 5.1. Celje 697,5, 6. II. Celje 661. Med gimnazijci so poželi največ uspeha Celjani, ki so dosegli prvo mesto v atletiki, košarki in rokometu. V odbojki so bili najboljši predstavniki ŽIC Jesenice, v nogometu pa dijaki Pomorske šole Piran. Pri ženskah so v rokometu zmagale predstavnice ekonomsko administrativnega centra Koper, v odbojki Ravenčanke, v atletiki pa Novogoričanke. -a. * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 4 4 4 4 4 4 '4 4 4 4 4 4 4 4 Vedno na zalogi bogata kolekcija damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. Na voljo so tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. Torej, v Modni hiši oblačila za ženo, moža, hčerko in sina! PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE OSS TRBOVLJE ! Konec maja je bila v Ljub-j Ijani deseta letna skupščina j Planinske zveze Slovenije. Na j skupščini se je zbralo več j kot dvesto delegatov, ki so ! zastopali 93 slovenskih pla-; ninskih društev. j Delegati in številni gosti so : v svojih diskusijah lepo ; osvetlili najbolj pereče pro-\ bleme naše planinske organi-; zacije in s tem v zvezi sprejeli i nekatere zaključke. Naj ome-i nimo le nekatere: — Planinska društva mo-i rajo s svojim delom in kon-j kretnimi akcijami poskrbeti, i da bo planinsko delo priznano tudi v okviru občin-! skih organov, približno tako, kot je že deležno priznanja in podpore v okviru republike; - Še intenzivneje kot doslej bo v prihodnje potrebno povezovanje s prosvetnimi delavci in obenem bo treba poskrbeti še za večje število planinskih skupin na naših šolah; — Planinska organizacija se mora z vsemi silami za- ! vzeti za varstvo narave. S i Deseta skupščina PZS tem v zvezi je skupščina Planinske zveze Slovenije tudi predlagala, da se uvrste v našo novo ustavo določila za varstvo človekovega okolja; — Planinskemu gospodarstvu je potrebno zagotoviti trden sistem investiranja s tem, da se skupaj s turističnimi in drugimi gospodarskimi ter družbenimi partnerji enakopravno vključi v kreditni sistem z najugodnejšimi dolgoročnimi posojili; - Planinska zveza Slovenije se bo še bolj intenzivno vključila v koncept vseljudskega odpora, zavedajoč se vzgojno-izobraževal nega, športnega, rekreativnega in gospodarskega pomena planinske dejavnosti za celovito oblikovanje našega človeka, posebno mladine; - Leta 1973 bo slavila slovenska planinska organizacija 80-letnico svojega dela. Zato bo poseben odbor takoj pričel s pripravami na proslavo, ki mora izzveneti na vseh področjih. Lovorika tekmovalcem SGP »Zasavje« Na kegljišču KK „Rudar“ v Trbovljah so bila končana tekmovanja v borbenih igrah ter v tekmovanju 6x 100 metrov. V obeh disciplinah so bili najboljši tekmovalci SGP „Zasayje“, ki so osvojili prva mesta in pokala v trajno last. V prvi disciplini kegljanja — borbene igre, je od 30 prijavljenih nastopilo 28 ekip. Celotno tekmovanje je potekalo po vnaprej utijenem urniku in v organizaciji KK „Rudar“. V tej disciplini je prvo mesto osvojila prva ekipa SGP „Zasavje“ s 556 podrtimi keglji in 28 točkami. Za njo so se uvrstile ekipe: Rudnik Trbovlje II 540 — 27, Elektrarna I 492 — 26, Elektro Trbovlje I 490 - 25, ISKRA I 489 - 24, STT I 486 - 23, rudnik Trbovlje I 479 — 22, Cementarna I 472 — 21, RUDIS 470- 20, STT 11461 - 19, Cementarna II 461 - 19, IBT I * v 440 - 17, ISKRAH 419- 16, Elektrarna III 406 - 15, SGP „Zasavje“ 406 — 15, Stanovanjsko podjetje 399 - 13, Cementarna III 397 - 12, rudnik Trbovlje HI (ESO) 396 - 11, STT III 393 — 10, Elektrarna II 389 - 9, IBT II 379 - 8, IBT III 376 - 7, TIKA 375 - 6, Komunalni obrtni center 363 - 5, Družbene organizacije 355 — 4, Elektro Trbovlje II 354 — 3, Meso 325 — 2 in Mehanika z 289 podrtimi keglji in 1 točko. V drugi disciplini kegljanja 6 x 100 metov, dva nastopa, je tekmovalo 24 ekip iz 14 osnovnih sindikalnih organizacij. Tudi v tej disciplini so bili najboljši tekmovalci prve ekipe Kako organizirati športno dejavnost Športna dejavnost v radeljski občini je zadnja leta močno opešala. V mnogih krajih ob Dravi niso več tako navdušeni nad telesnovzgojno dejavnostjo kot pred leti, ko so v okviru občinske zveze za telesno kulturo prirejali številna občinska tekmovanja. Ljudje iz teh ali onih razlogov niso več pripravljeni delati v športnih društvih. Velik problem je tudi pomanjkanje denarja. Lani je ObZTK od občinske skupščine dobila dotacijo 2,4 milijona SD, ki so jo morali razdeliti društvom Partizan, šolskim športnim društvom in tabornikom. Letos pa bodo iz omenjenega fonda, ki bo nespremenjen, dali denar tudi planincem. ObZTK je pred nedavnim opozorila javnost, da v tako skromnih denarnih možnostih ne bo mogla uspešno nadaljevati z delom in še poživiti športno dejavnost. Od občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij bo zato zahtevala dodatna sredstva. Telesnokultuma dejavnost v radeljski občini, predvsem v društvih Partizan, je na razpotju. Telesnovzgojni delavci apelirajo na javnost, da jim pomaga pri reševanju težavnega položaja in pripravljajo nov načrt poživitve športne aktivnosti. Ko bodo občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in podjetja priskočila na pomoč (upamo, da bo tako), takrat bodo morali zastaviti športniki vse sile, da ne bodo zaigrali zaupanja. y R Predsednik komisije za rekreacijo in oddih pri OSS Celje Vili Skrt izroča Tinetu Vebru (desno) iz Železarne Štore 57 rekreacijskih značk, ki so jih osvojili športniki tega kolektiva. (Foto: E. Kranjc) VELEBLAGOVNICA prese- _______________________________I st priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje za tuje kupce Je v hiši menjalnica LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje DELAVSKA enotnost — 5. JUNIJA 1971 SGP „Zasayje“, ki so z prednostjo 66 podrtih kegljev zasedli pred prvo ekipo rudnika Trbovlje najvišje mesto in si tako tudi tu priborili v trajno last pokal. Dokončni vrstni red: SGP „Zasavje I: polno 3.270, čiščenje 1.596, skupaj 4.866 podrtih kegljev — 24 točk. Rudnik Trbovlje I 4.789 - 23, Rudnik Trbovlje II 4.699 — 22, IBT 1 4.652 - 21, STT I 4.632 — 20, Elektrarna I 4.597 — 19, Cementarna I 4.576 — 18, Elek-tro-Trbovlje 4.567 - 17, STT II 4.514 - 16, ISKRA I 4.491 -15, Cementarna II 4.477 — 14, IBT II 4.476 - 13, Cementarna III 4.461 — 12, Družbene organizacije 4.420 - 11, Stanovanjsko podjetje 4.394 - 10, Elektrarna Trbovlje II 4.387 — 9, RUDIS 4.327 - 8, SGP „Za-savje“ II 4.321 - 7, STT III 4.310 — 6, Komunalni obrtni-center 4.155 - 5, ISKRA II 134 - 4, IBT III 4.128 - 3, Mehanika 4.091 - 2 in TIKA 3.986 podrtih kegljev in 1 točka. Tekmovanja v ostalih disciplinah v okviru sindikalnih športnih iger 1971 so še v teku. JANKO SAVŠEK • NOVA GORICA Na pobudo športnikov kolektiva Elektro Gorica bo 19. junija v Kopru prijateljsko športno srečanje s predstavniki Tomosa. Srečanje bo vsekakor zanimivo, saj slovita obe delovni organizaciji po številnih dobrih športnikih. Tomos ima na slovenski obali skoraj v vseh panogah najboljše ekipe, Goričani pa bodo na srečanju lahko ocenili svoje moči pred bližnjim srečanjem športnikov elektro podjetij Slovenije. (mk) • POSTOJNA V okviru športnih iger občine Postojna, ki jih vsako leto organizira občinski sindikalni svet, so bila končana že tekmovanja v peti disciplini, to je streljanju z zračno puško. V tej panogi je nastopilo 18 moških tričlanskih ekip in 8 ženskih, skupaj 75 tekmovalcev. Tekmovanja so bila na sporedu ves mesec, vodil pa jih je Franjo Zupanič. Doseženi rezultati so bistveno boljši od lanskih. Naslov prvaka pri ženskah so osvojile strelke SDK Postojna s 308 krogi od 450 možnih, pri moških pa ekipa LIV Postojna z odličnim rezultatom: 398 krogov! Tekmovanja v zadnjih dveh disciplinah delavskih športnih iger, v balinanju in malem nogometu, se bodo pričela junija. Prehodni pokal za rezultate v vseh disciphnah bodo po vsej verjetnosti osvojili prosvetni delavci. E. P. • MARIBOR Športna tekmovanja v okviru OSS Maribor so v polnem teku. Zelo množična udeležba je bila v streljanju, saj je v tej disciplini nastopilo 150 tekmovalcev iz 25 delovnih organizacij. V moški konkurenci je nastopilo za ekipo 5 strelcev, v ženski pa tri. Boj za prvo mesto je bil izredno ogorčen, saj je moral trikratni prvak B. Kidrič prepustiti prvo mesto odličnim strelcem GP Stavbar. V konkurenci žensk so med sedmimi ekipami zmagale predstavnice B. Kidrič v postavi Danko, Sakelšek in Lešnik. J. RA1ŠP • koper Športne igre obalnega sindikalnega sveta Koper se bližajo koncu. Tako so bila že zaključena tekmovanja za ženske v kegljanju in šahu ter v odbojki. Predstavniki Tomosa so že nekaj let absolutni prvaki v ekipni uvrstitvi, vendar jim do danes še ni uspelo prejeti pokala za fair play igro, ki pa ima med športniki isto veljavo, kakor pokal za najboljše uvrščeno delovno organizacijo. Kriteriji za podelitev pokala za fair play igro so zelo strogi. Komisija ocenjuje disciplino nastopajočih, vedenje na igrišču, točnost itd. (mk) STRAN 11 INDUSTRIJA DELOVNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV PREVENT SLOVENJ GRADEC zaposluje 260 delavcev. Izdelke pošfljajo na celotno jugoslovansko tržišče. Da bi proizvodnjo še bolj približali kupcem, so v Beogradu že uredili skladišče, računajo pa tudi na ureditev skladišč v Ljubljani in na Reki. Dobro so se Slovenjgrajčani uveljavili tudi že v tujini, predvsem v Švici. "Prevent" (na naši sliki je posnetek iz tovarne) je začel v zadnjem času tesneje sodelovati z institucijami, ki se v naši republiki ukvarjajo z varstvom pri delu. Pripraviti želijo nova, sodobnejša osebna zaščitna sredstva. Njihova uveljavitev pa bo odvisna predvsem od služb za varstvo pri delu v delovnih organizacijah. V ospredju je standard Pogovor s predsednikom 05S Slovenj Gradec Petrom Bernardod1 Te dni smo se pogovarjali o dejavnosti slovenjgraških sindikatov s predsednikom OSS Petrom Bernardom. Pogovor je stekel o dosedanjem delu, zlasti pa še o aktivnosti v prihodnjih mesecih. „V središču pozornosti bodo nedvomno vprašanja v zvezi z življenjskim standardom delovnih ljudi v Mislinjski dolini“, je začel pripovedovati Peter Bernard. OSS Slovenj Gradec je že obravnaval stanovanjsko problematiko in vrsto konkretnih stališč posredoval občinski skupščini in delovnim organizacijam. Zavzel se je za okrepitev gradnje stanovanj v družbenem sektorju. Prav zdaj pa zaključujejo z analizo o osebnih dohodkih zaposlenih.,,Ugotavljamo, da so. zaslužki še marsikje skromni" pravi Peter Bernard. „Čeprav družbeni dogovor določa najnižji osebni dohodek 800 dinarjev, se bomo mi zavzemali za minimalni osebni dohodek 900 oz. celo 1.000 dinarjev. To stališče bomo skušali dosledno uveljaviti, saj življenski stroški hitro naraščajo!" Trenutno je izredno aktualno vprašanje drui' beno dogovarjanje in samoupravno sporazumi' vanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkot OSS Slovenj Gradec si bo prizadeval, da se v-'1' delovne organizacije vključijo v to dogovarjanj1 in sporazumevanje. Ob tem pa si bodo slovenj' graški sindikati prizadevali, da v delovnih orp' nizacijah še naprej utrdijo samoupravo, sicer it htevnim nalogam ne bodo kos. Osnovne organi' zacije sindikata in samoupravni organi pa rnO’ rajo stremeti, da bodo imeli v vseh delovni organizacijah programe za gospodarjenje v p°' gojih stabilizacije. Slovenjgraški sindikati si bodo prizadevali, dk bi v delovnih organizacijah čimprej pristopili ^ akciji za izboljšanje kadrovske strukture ztf' q poslenih. Slaba kvalifikacijska struktura je pO' sebej v manjših delovnih organizacijah pogin vitni razlog za težave, v katerih so se ponekod znašli. 10' Ji Zahtevne naloge Skoraj 6 00-č lanski delovni kolektiv LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA Slovenj Gradec je letos odločno zastavil akcijo za doseganje planskih nalog. Čeprav bodo nekatera investicijska dela sklenjena šele v drugem polletju in je mogoče ta- 1 krat pričakovati občutnejše povečanje obsega in vrednosti proizvodnje, pa so štirimesečni dosežki skoraj na ravni predvidenih. Se pomembnejše kot doseganje proizvodnih obveznosti pa je začetek uresničevanja srednjeročnega razvojnega načrta. Pred Lesno industrijskim podjetjem so v tem trenutku tri pomembne naloge: - začeti z gradnjo nove tovarne specialnih ivemih plošč v Otiškem vrhu pri Dravogradu, - končati rekonstrukcijo obratov v Pamečah in na Prevaljah, ter - pripraviti investicijske načrte za ureditev obrata v Radljah. Predvidena investicijska dela, posebej pa še gradnja nove tovarne specialnih ivemih plošč v Otiškem vrhu naj bi zagotovila večji razmah lesno-predelovalne industrije na Korošcem. LIP Slovenj Gradec se je pojavil letos na tržišču s suhomon-tažnimi vrati in s furniranimi stenskimi in stropnimi oblogami. Računajo, da bo stekla serijska proizvodnja teh novih proizvodov predvidoma že avgusta letos. V Pamečah bodo na leto izdelali okrog 30.000 kv. metrov furniranih stenskih in stropnih oblog, na Prevaljah pa najmanj 50.000 suhomontažnih vrat.- - MO“. TOVARNA USNJA SLOVENJ GRADEC postaja zadnje čase doma in na tujem znana kot proizvajalec vrste novih artiklov, tako montažnih delov za čevljarsko industrij® poliuretanskih izdelkov in raznih tapetniških filcev na osnovi kokos in sisal vlaken. Vsi ti izdelki so si na veliko utrli pota tudi na tuja tržišča. Med kupci montažnj'^' tapetniških izdelkov so avtomobilske tovarne FIAT, LANCIA, ALFA ROMEO, VW, AUDI. Montažne dele za čevljarsko industrijo pa dobavljajo eni od najbolj renomiri evropskih obutvenih industrij, švicarski tvrdki Bally. — FOTO: A. AGNIČ Odločno v izvoz * V Tovarni usnja Slovenj Gradec računajo, da bodo prihodnje leto več kot polovico svoje proizvodnje prodali na tuja tržišča • Letošnji izvoz v višini dobrih 1,2 milijona dolarjev naj bi že v prihodnjem letu podvojili * $ * * * * % * V službi gospodarstva in občanov Kolektiv tovarne usnja Slovenj Gradec se je odločil, da bo zaradi velikega povpraševanja po izdelkih gumirane žime, posebej še na tujih tržiščih razširil ta svoj obrat. Ko bo rekonstrukcija končana, bodo lahko proizvodne zmogljivosti podvo-jili.Lani so izvozili iz Tovarne usnja Slovenj Gradec na tuja tržišča za nad 650.000 dolarjev izdelkov, letos računajo na izvoz v višini več kot 1,2 milijona dolarjev, za prihodnje leto pa je v načrtu izvoz izdelkov v vrednosti nad 2,5 milijona dolarjev. V dveh letih bodo izvoz torej povečali kar za 4-krat! V letu 1972 bodo več kot polovico vse proizvodnje odpremili na tuja tržišča. V Tovarni usnja Slovenj Gradec se zdaj pripravljajo na gradnjo nove tovarne plastičnih folij, s čimer bi vrednost proizvodnje povečali za enkrat. Proizvode nova tovarne, dograjena naj bi bila do konca leta 1972, želijo v kar največji meri finali-zirati. Zato so prav zdaj v teku pogovori o tesnejšem sodelovanju in povezovanju z ,,Novo opremo" iz Slovenj Gradca. Ob večji naslonitvi na Tovarno usnja Slovenj Gradec bi nedvomno kolektivu „Nove opreme" zagotovili hitrejši in trdnejši razvoj. Tovarna usnja pa bi se tako razvila v enega od pomembnih nosilcev nadaljnjega razvoja gospodarstva tako v občini kot na širšem področju. Vsestranska pomoč Ljubljanska banka tudi na Koroškem V organizaciji bančništva na Koroškem, to je na področju občin Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi, je prišlo v letošnjem letu do precejšnjih sprememb. Na Koroško je ,.prišla" Ljubljanska banka oz. točneje: podružnica Kreditne banke Celje v Slovenjem Gradcu se je združila z osrednjim slovenskim denarnim zavodom, ki je ustanovil v središču Mislinjske doline podružnico. Kljub kratkemu času je mogoče ugotavljati, da so bila vsa predvidevanja, izrečena ob združitvi z Ljubljansko banko, uresničena. Od časa, ko deluje na Koroškem podružnica Ljubljanske banke, je bilo na novo plasirano delovnim organizacijam med 10 milijonov dinarjev, in sicer v obliki nujnih intervencij. Takšne podpore bančnega zavoda koroško gospodarstvo doslej še ni imelo. Tako ni, kar zadeva banko, težav za normalno funkcioniranje gospodarstva. Sicer pa se podružnica Ljubljanske banke Slovenj Gradec pripravlja prav zdaj za prevzem deviznega poslovanja za delovne organizacije, za kar kažejo komitenti izredno zanimanje. To delo naj bi začeli opravljati najpozneje s 1. 1. 1972. Prisotnost Ljubljanske banke na Koroškem pa je čutiti tudi na drugih področjih. Slovenjgraška podružnica Ljubljanske banke je letos odobrila precej posojil za komunalne investicije. Skratka: Koroška je s prihodom Ljubljanske banke precej pridobila. Nedvomno bo to ugodno vplivalo tudi na nadaljnji razmah gospodarstva Pred meseci so s slavnostno sejo sveta v POSLOVNI ENOTI SLOVENJ GRADEC - Elektro Celje proslavili 25-letnico obstoja in 20Tetnico samoupravljanja. Takoj po osvoboditvi je bila nam" reč v Slovenjem Gradcu ustanovaljena tehnična enota Dravskih elektrarn Slovenije. Elektro Celje — Poslovna enota Slovenj Gradec deluje zdaj na področju petih občin, in sicer Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje. Osnovna dejavnost je distribucija električne energije, ob tem pa tudi gradnja elektroenergetskega omrežja (daljnovodov, transformatorskih postaj in omrežja) ter vse vrste električnih instalacij. V okviru enote deluje tudi samostojna projektanstka skupina. Delovna skupnost, ki seje leta 1963 združila z Elektro Celje, nedavno pa z vsemi drugimi sorodnimi podjetji v Sloveniji, je zgradila garaže in skladišča. Nove so tudi rajonske zgradbe na Ravnah, v Vuzenici in Velenju. Razvoj poslovne enote Slovenj Gradec kažejo tudi tile podatki o stanju elektroenergetskih naprav: visokonapetostno omrežje nizkonapetostno omrežje ■ transformatorske postaje instalirana moč v TP 1960 220.000 km 1,153.000 km 96 12.565 kVA 1970 292.500 km 1,709.900 km 211 108.652 kVA GIBANJE ODJEMA ELEKTRIČNE ENERGIJE PA JE BILO NASLEDNJE: veleodjem mali odjem skupni odjem porabnikov 1960 36 milijonov kWh 15.2 milijona kWh 55.3 milijona kWh 18.792 1970 71,7 milijona kWh 55,1 milijona kWh 126,8 milijona kWh 25.619 Program investicijskih del za leto 1971 je pri poslovni enoti Slovenj Gradec kar obširen. V načrtu je postavitev regulačnega transformatorja 110/10 kV 20 MVA v RTP Velenje, nadalje gradnja 16 transformatorskih postaj, novogradnje nizkonapetostnega omrežja, nakup transformatorskih in katodnih odvod-nikov itd. Nekaj denarja bo šlo za obnovo omrežja, za dograditev objektov iz leta 1970 in pa za gradnjo obratovalnega centra v Slovenjem Gradcu. Začeli bodo tudi z izdelavo dokumentacije in s pripravami za gradnjo regulačnega transformatorja 110/20 kV 20 MWA v Slovenjem Gradcu. DELAVSKA enotnost «• N“-“»