72. Številka.__Ljubljana, četrtek 1. aprila. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD, li. M., .»ai a»u. ,*v/.oiusi poneaeijke in un«vt po praznikih, tei veija po posti projeuuan, za avstro-ooerske dežele za celo leto 16 gold., za pul lejfcii U četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gola., g« četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za poflJalBUB dom s« računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelja na BtftdKjUHn in sa dijake valja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. - Za oznanila ne plačuje oV&tifcKd ••»top«o petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. ^W Dopisi nai so izvole frankirati. — Rokopisi ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na kat «» raj ae hlagov»ln< pošiljati naročnine, reklamacije, .»/.»lanila, . j 'dunnisrrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hl#. Vabilo na naročbo. Vse gg. dosedanje naročnike, katerim je naročnina potekla konec marca in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda". Onim gg. naročnikom, ki v teka tega meseca ne naroče zopet, bode administracija list ustavila. „Mlov. \aio(l" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom : Za pol leta.....4» gld. 50 kr. Za Četrt leta .... .'I ,. .*<> ., Za en mesec .... 1 „ lO „ Za pošiljanje na dom Re računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta..... £4 gld. — kr. Za Četrt leta .... -4 „ — „ Za eu mesec .... 1 „ 40 „ Za gospode ii<-if<-ljH' na ljudskih šolah in za dijake velja zitl-žitnii cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 26 gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 n — „ sl*j<< ...V/ot*. iVr* »•©*/«'*. Volitve v ljubljanski mestni zbor. Odbor za volitve v ljubljanski mestni zbor je izdal sledeči oklic : MeH t juni 1 Od leta 1861 do spomladi 1869 so bili svojemu narodu zvesto udani mužje zastop niki interesov našega glavnega mesta pri mestnem odboru in z veselo zadovoljnostjo so so mogli ti ozirati pri svojem odstopu leta 1860 na svoje osemletno koristno in vspešno delovanje. Prej zanemarjeno ceste in Ujsteku VVilliani Ratcliff. (Tragedija v enem dejanji, spiral lleinrieh Solne, provo 1 15. T.) (Daljo.) Tretji prizor. (Douglas sam.) D ouglas. 1 pred poroko nij povedati mi botel Mac Gregor. O to pravi je linjak. Pa HkiiMt.i se hočem z onim zlobcem, Ki v čmrni mržnji veduo Muro plaši. On meni prstena ne hude snel, Ker roka moja je za prstom mojim. Jaz Mare, res, ne ljubim : ona mene Ne ljubi, vem. Uljudnost sama denes Je sklenola to zakonsko zavezo. Pa dober itak deklici sem nežni Pota bi trnov trebiti jej želel. ulice, po katerih se je dalo le hč zaprekami Voliti, so se za časa njih gospodarstva popravile, kakor nikdar poprej; potrebni kanali na mnogih krajih mesta so so napravili; na enem najlepših mestnih prostorov, kjer je stal poprej neokusno stavljeni le*eui tako imenovani „šuštarski most", se je po-ttavil sedaj mestni komuni na čast služeči železni „Hradecki-jev most", ob bregovih Ljubljanice so se v znameniti dolgosti sezi dali zidovi in vsi popotniki ho bih enih mi slij v sodbi, da je bila suažnost naših javni! krajev in ulic takrat prav dobra; zraven vsega tega, akoravno je voj»»ka leta 1866 mestu neprinv rue stroške prouzročila in tudi kolera razburjeno trajula, ki jo sanitetnih stroskev potrebovala, pa je bilo vendar mesto še v stanu kupiti grad Tivoli za 80.000 gold. in olepšati tamošnji, publiku odprti park. Tudi se imamo zahvaliti trudo-ijnbnosti svojih tedanjih narodnib zastopnikov za ustanovitev sirotišča in zavoda za bolne otroke, ter glavne šole pri sv. Jakobu in ustanovljenje višje tealke spada v njib dobo, oni so daljo ustvarili občinski statut in uredili duhu časa primerno tržni red in zadeve ubožne; oni so brez nadlegovanja mestjanov vzvišah mestne dohodke slednjega leta za 38.000 gold. in sploh btorili vse, kar more duševne in materijalne interese mesta braniti in gojiti. Ko se je tako delavni mestni odbor leta 1869 ob času Giskrovega minister stva razpustil, ne zavoljo nezadovoljnosti svojih volilcev, temuč po ukazu ministra dr. Giskre, ki ga dan denes ves avstrijski svet pozna n ga je cesar sam obsodil, takrat so mislili Vaši prejšnji zastopniki, da Četrti prizor. (Lcsley v plaSč zavit, pazljivo se oziraje etopi noter. D o u g 1 a s. L o s 1 e y.) Lesi e y. Ste vi grof Do uglas? D u u gl a s. Da, jaz sem, kaj hočete? L e h I e y (izroči mu pisemce.) Tedaj ta drobbi listič bo za vas. D o u g 1 a 8 (prebravši listič) Da, da, povej : na Črni kamen pridem. (oba odideta.) Peti prizor. (Tatinska krčma. Zadaj leže speči možaki. Podoba svetnika visi na steni. Ura na steni pika. Večerni mrak. \Villiam Katcliff sedi globoko zamišljen v kotu izbe. V drugem kotu sedi Tom, krčmar držeči mej kolenoma svojega sinčka V lička.) Tom (tiho) Vilčel al' znaš gospodovo molitev? imajo patrijotično dolžnost, pri volitvah prostovoljno se umakniti, da ne bi škodovali mestjanom pri tisti sreči, katero so jim obetali naši nasprotniki v svojih oklicih. Od takrat je preteklo užo 6 let, kar ima ves čas svojega obstanka skoraj vedno eden in isti mestni odbor priliko, brez opozicije od naše ali druge strani, svoje obljub« v resnico spremeniti, kar je vedno obetal; a žalibog, nikdar nij izpolnil teh svojih obljub! Ozrite se okrog, čestiti mestjani! Ali so brli kedaj naši javni prostori in n iše ulice v t. .ko slabem stanji, kakor baš sedaj? Kje se je storilo v teh šestih letih le eno delo, katero bi se moglo samo oddaljeno na stran postaviti Vašemu bivšemu narodnemu mestne m ti odboru ? Poglejte čestiti mestjani, kedaj so bili naši javni kraji in ulice v tako zapuščenem stanji, kakor sedaj ? Nezadovoljnost v vseh krogih meščanstva raste čem dalje, tem bolj ; trgovstvo in obrtnija propada, trgovec in obrtnik, kakor tudi delavec se borita vsak dan z večjo skrbjo, kako bi se pošteno preživila, a v mestnem odbora njegova lastna stranka terja, da bi se gledališču, katero 'nema namena, ljudstvo izobraževati in blažiti, temuč le kratkočasiti nekatere, ki so od sreče obdarjeni, naklan-jala denarna podpora iz mestne kase, katera je bila tako slabo oskrbljevana, da je bilo mogočo iz nje po goljufiji precej denarja zginiti. Mestjani! tako ne more daljo biti 1 Naša mestjanska zvestost nam ne dovoljuje, da bi sedanji mestni odbor biez vse opozicije tudi dalje brez vse kontrole obstajal in z našimi davki vladal po svojih udih, katerih Vilček (smeje so glasno) Pa še kako? Tom. Tak glasno na govori, Da spečih, truduih mož ne izbudiš. Vilček. Nu, čem začeti ? Tom. Daj, pa ne tak naglo. Vilček (naglo:) Naš nebeški otčel Posvečuj se tvoje imel Ti pridi nam kraljevati Bodi po tvoji volji kakor na nebu, tudi na zemlji. Daj nam denes potrebni kruh. Odpusti nam naše krivice, kakor odpuščamo svojim nasprotnikom. Ne . . . ne . . (Jecljajo) no . . no . • skušaj nazori o življenji stavijo največkrat osobne namene za blagostanje celega mesta. Zavoljo tega je zbor narodnih volilcev 22 t. m. iklenil, dosedanjo pasivno opozicijo popustiti in se letos sopot dopolnilnih volitev za L in III. volilni oddolsk ■• udeleževati. Možje, katero vam vohlni xbor kot va-flega zaupanja vredne priporoča, bodo kjer bode potreba, vložili svojo proteste in kolikor mogoče v manjšini, vedno branili Vaie pravice in koristi. Volile) ljubljanski! Ako delavnost preteklih let primerjate z nezadovoljnostjo, katera je sedaj skoraj v vseh krogih mesijanstva, ne bodete čisto nič premišljali, ampak so brez izjeme enoglasno in iz enega srca udeležili volitev, da so bode storil začetek zaupavati srečo mesta takim možem, kateri brezsebiCno in odano skrbe za-njo in si bodo v gvesti svoje naloge vsikdar. Naklonite svoje zaupane možem neomadeževane časti in navdani z najboljšo voljo! Dobro vemo, da v sedanjih okolnostih in pri nepopolnosti našega Bedanjega volilnega reda ter pri obili podpori, katero imajo naši nasprotniki, se mi lotimo trdega boja, to pa nas ne sme ostrašiti, da se ne bi podali z močnejšim sovražnikom v borbo, kajti od resne voljo nas vseh je odvisna zmaga! Kandidati so: Pri volitvi 5. aprila t. 1. v III. razredu : Gosp. dr. Karel HIeIwelJ», primarij v deželni bolnišnici. „ Vaso Pctrlčlć, trgovec in hiš. posestniki „ France Ooršlc, orglar in hiš. posestnik. „ France Potočnik« c. k. stav- beni svčtnik. „ Jožef Itc§rall, mizar in hišni posestnik. Pri volitvi 8. aprila t. 1. v I. razredu: Gospod Janez W|>. Ilorak, mestjan in hišni posestnik. „ Ifliliael Palile, mestjan in hišni posestnik. .1 #»#•«»/### volilni otlbor, V Ljubljani 30. marca 1875. Tom. Nu vidiš? Ti jecljaš. „Ne skušaj nas." Le znovič začni. Vil ček (gleda vedno na William Katclifla in govori bojazljivo in nestanovitno.) Naš nebeški otče! Posvečaj se tvoje ime. Ti pridi nam kraljevat. Bodi po tvoji volji, kakor na nebu, tudi na zemlji. Daj nam denes potrebui kruh, odpusti nam naše krivice, kakor odpuščamo svojim nasprotnikom. Ne . . no . . (Jeelja) ne . . skušaj . . ne . ne Tom (srdito) „Ne skušaj nas." Vilček (jokajo bc) Oh dragi otče, zmir mi Je teklo. Kar pa uni tam sedi _ (pokaže na William Ratcliffa) Očesom budim on me vedno gleda. Še enkrat cesar in primorski Slovenci. Veseli nas, da so znamenja, da nij bil zastonj pisan nai članek, v katerem smo svoje vrlo rojake na Goriškem in v Trstu z okolico poživljali, naj ob priliki prihoda cesarjevega vse njihove izjave ' imajo slovensko naroden značaj, da cesar in njegovo spremstvo vidi in čuje, da tu naš slovenski rod prebiva, kar bi tako radi zanikali ali vsaj pokrili in po možnosti zatajili naši germanski in laški protivniki. Torej naj nam bode dovoljeno, da ob enajsti uri še eno prijateljsko rečemo o tej zadevi. Sicer nam prijateljska in vse preporoke vredna goriška nSoČa" izraža v članku zadnjega lista isto misel, kakor smo jo izrekli mi, vabi vse goriško Slovence, naj se udeleže slovenskega sprejema cesarjevega, a pristavlja tele besede: ..Naše posebne želje, razmere in potrebe naj si pa trudijo razkriti mu oni, katere bo čast in sreča zadela, da bodo mogli z njim občevati. Ti naši zastopniki in zagovorniki naj dobro porabijo male trenotke, kateri jim vtegnejo biti privoščeni". Ne vemo, ali ta svet „Sočin" prav ra-zumejemo, ali ne. Ako pa koleginja v slovenskem novinarstvu misli, da naj one deputacije in sploh oni, ki blizu cesarja pridejo različno „posebne želje" razkrivajo, različne prošnje za to ali ono „posebno potrebo" stavijo, za te ali one posebne razmere" priliko „dobro porabijo", onda bi mi svetovali: rojaki ne tako! Dostojno in ponosno naglasite kjer in kolikor je mogoče glavno našo terjatev, nar od no pravico, a za boga ne mučite ga s posebnimi beračenji, ki v ustavnih državah spadajo v javne zbore, pri nas v deželni in državni. Tako so delali celo Čehi, ki se zborov niti ne udeležujejo, tako bodo delali in so odlični aki narodu svetovali celo Dalmatinci ki so vendar ubožnejši v posebnih razmerah nego mi Slovenci. Torej še enkrat, možato in častno vladarja sprejmite, naglašajte kolikor mogoče in kjer se le da slovensko narodnost našo in vašo, a prizanesite mu z vsemi „posebnimi željami", ki bi itak prišle le vladi v reševanje. Tom. Vilče ! Nocoj mi ne dobodeš rib. (žugajo) In Če mi jih ukradeš iz omaro — Vilček (jokajo se v glasu gospoduje molitve) nNe skušaj nas." R ateliff. Pustite dečka. Tudi jaz besedo Te zapomniti nijsem nikdar mogel (žalostivo.) „Nc skušaj nas." Tom. I žalilo bi me, da fant zabrede Kot vi in oni le, (pokaže na speče.) Vilče zdaj hodi. Vilček (odhajajo bo joee i pred sabo mrmra:) „Ne skušaj nas." Politični razgled. TVotritnJe le V Ljubljani SI. marca. V skupnem ministrrstvu se dela proračun za 1876. Ker se od 1. januarja 1876 začne nova meterska mera in vaga, jo treba veliko računanja ; vsled tega prera-čonovanja bodo vojakom mesne porcije povišane in bode baje tudi vojni minister od delegacij terjal po dva goldinarja od moža več. Mej Hrvati in Magjari je „prijateljstvo" zopet precej otrpnilo, ker Magjari so na novo pokazali svojo zavist Hrvatom. Is denarja namreč, katerega je graničarska vlada dobila iz prodaje gozdov, zidati se je imela železnica od Siska do Zemlina. A ker bi ta železnica hrvatskoj granici koristila, ne pnste jo Magjari zidati, da si nobenega pametnega uzroka nemaio proti, ker se niti državna garancija ne zahteva. Vni**i Je držav«. Iz Urit/vatla vlada brzojavlja, da to ministerstvo ostane. Prej se je ugibalo, da bode Kistić zopet prevzel vlado ali vsaj Čnmič. Pri pogrebu francoskega republi-kana Edgarja Qnineta sta govorila nadgrobne jrovore pisatelj Viktor Hugo in Gambetta. Obema ie zbrana množica ovacije napravila. Iz S'/»*fni/v poročajo vladni telegrami, da je zopet šest generalov in mnogo oficirjev iz karlistične vojske izstopilo, na Francosko nbegnilo in Alfonza priznalo. Mtalijan#ki listi oslavč v uvodnih člankih odkritje spomenika včlicega repnbli-kana italijanskega Manina v Benetkah Slav-nost je bila velikanska. Kralj se je dal zastopati po ministru Bougbi-ju. Poleg mnozih govorov odlikoval so je posebno oni francoskega republikanca Martina in ministra Bonghija. Slednji je omenil poglavitni moment iz Maninnvega življenja, da je bil ta, da si republikanec z dušo in telesom, vendar podpiran pri zedinjevanji Italije po mo-narhičnej vladi. Na irsieetn je neznan človek ustrelil zavratno dvakrat na urednika in uda parlamenta Bnckleya, ter ga ranil v hrbet. Uzroki so politični. Dopisi. I/.|mmI VInu |e jfor«k, 29. marca. [Izv. dop.) Zvedi slovenski svet, kakova prijaznost učiteljem cvete po nekaterih davkarijah, od kar dobivajo plačo po novi organizaciji. Tako n. pr. je v Zatičini nekov g. Lilek, ki hoče z izplačevanjem vse uČiteljo Šesti prizor. (P rej fin j a brez Vilčka.) Ratch ff (smehljaje) Kak mislite vi to? Tom. Krščausk, pobožen Naj bo, a ne tak lopov kakor jaz. Ratcliff (zanimljivo) Saj nijste tako spriden. Tom. Zdaj, se ve da Žival sem krotka, krčmar, pivo točim. I ker mi kočica je skrita v gozdu, Pod streho jemljem veliko gospodo, Kakor ste vi, ki rada ineognito Živi, po dnevi Rpi, po noči izhaja. Sprejemljem v dnevni, mesto v nočni stan. Jaz tudi rogovilil sem iskaje dejani nemčurji in nemčnrčki javnemu svetu kažejo v vsej svojej lastitosti in bornosti duševni, jih t« očitna sodba in kritika najhujše jesi, ker neresničnosti teh člankov dokazati ne morejo, vohnnijo, ter si prizadevajo izvedeti dopisovalca, da bi se mogli maščevati nad njim, če ne drugače vsaj z „batinamiu po svojej omiki pristojno in po izrečenem motto : „ŠIek muss ar krigen" ! — Nekako najbolj samljiv jim je g. Pakelj, dober narodnjak, informator pri grofa Barbo. Njemu so se baje nže nagrozili, da ga bodo pretepli, — kar sarovežem nij nemogoče — ali pa, da ga bodo skušali posredovalno zacrniti na univerzi, naj bi ga ondi pri izpitih zaradi tega malo pritisnili, ali vedel se bode on zaradi tako neopravičenega su mničenja in bedastega protenja, če se to še ponavlja, obrniti na pravo, za to odločeno mesto! Saj je bilo v enem dopisu naravnost povedano in na odgovor pozvano, da če temu nij res tako, naj se oglasijo, če se pa čutijo zadete, naj odstopijo od svoje zmote in se poboljšajo. — Ali kaj tacega zagrizenemu nemčurju in zraven še oholemu nevednežu nij lahko mogoče. Taki pa so tu skoro vsi nemškutarji. Jasen dokaz temu, da skoraj nikdo nič nc bere, in razen grofa Barbo in tukajšnjih duhovnov nikomur ne dohaja kak političen list. Celo v Mohorjevo družbo v tako veliki fari, ki šteje 4000 duš nij jih vpisanih več, nego 30; videti je, da dolenjski St. R'ipertčan bolje ob raj t'* telesno krepilo — pijačo, nego duševno! — Glede od tod izhajajoče dušne bornosti in nevednosti nij čuditi se, da ljudje brez vsega lastnega prepričanja dajo voditi se praznim obljubam, kot brezzavedna čreda, da si izvoli velikega importiranega nemčurja za župana, kar je sramota za prebivalce sicer lepega kranjskega ali slovenskega kraja. Če izmej svoje srede nemajo za to mestu sposobnega moža, škoda, da imajo spluli kakovega župana, odveč jim je še celo črednik ! Da se dajo onim, ki z Nemci vlečejo, preslepiti s praznimi obljubami in da volijo za župana moža, ki se pri vsaki priliki kaže nemškntarja in se blamira, kakor je bilo omenjenih nekoliko dat v dopisih iz Mirne; človeka, ki ne more z ljudmi živeti v lepem miru, ampak le s peščico enakomislečih mu privržencev. Vsa ta vsakdanja večji in manjši politika kuje se v krčmi necega kramarčka večjidel mej pridigo prazniške službe božje pri frakelna „palenke". Ondi se v debelih podplatih reže vsa njih bistroumnost in kadar stopijo mogočni gosp. župan mej nje, spoštljivo vsi vstanejo, stopijo v vrsto, ter dajo raport o dogodjajih posameznih dnij vsacega tedna. Kaj se je zgodilo novega, če se je kdo drznil soditi njih sklepe, ali lotil njih nedotakljive zviše-nosti. Takoj se stori črez njega sklep na-grozi se mu s prestavo, zaporom in „batinanu"!? Redka in lepa ti dragi bralec ta svojat! Domače Rtvarf. — (G. Ve s t en ek) je prosil in dobil štiri tedne odpuRta in je odpotoval na Dunaj. Pravijo, da je malo zbolel vsled truda in gnjeva, ki ga je imel pri nepostavnostnih volitvah v kranjsko trgovinsko zbornico, katera je, kakor smo uže bog zna kolikokrat ponudili se pred porotniki dokazati, skupaj -.'/o//n Itt int in skupaj srsleparjeitn. — (Iz Gorice) se nam piše: Nedeljo 28. t. m. je goriška čitalnica razposlala poziv in note dotične, za ta dan nalašč komponirane kantate, katera se bode združeno vseh slovenskih pevcev na Goriškem pred bivanjem Nj. Vel. našega cesarja pela. Nadejati se je, da se bodo vsi pevski zbori naših Čitalnic radovoljno in obilo udeležili, ter tako pokazali svojo narodnost in starodavno zvestobo. — (V Rojanski čitalnici) bode v nedeljo 4. aprila t. 1. beseda s sledečim sporedom : 1. Govor. 2. rMladini," poje m"žki zbor, 3. „Kateri bo?u veseloigra 8 petjem v 2 dejanjih, 4. „Iskrica domorodna," čveterospev j 5. „Kje je meja?" izvirna hnrka s petjem v 1 deianiu, 6. družbena zabava in ples. — V«torn»na za ude 30, za nende 50 soldov. Začetek točno ob 7. uri. — K tej besedi uliudno vabi: Odbor. — (Šolski veliki prazniki) ali počitnice bodo za gimnazije in realke trajale odslej na Kranjskem in Štajerskem od IG. inlija do 15. sept, v Gorici in Istri pak bodo počitnice avgusta in septembra meseca. — (Slovensko gledališče) je bilo včliki ponedeljek polno. Igrala se je Iloltei-jeva igra „Biseruica" v zadovoljnost občinstva. pod strah spraviti. Bližalo se je h koncu leta 1874; omenjeni gospod pošlje slugo k par učiteljem z naznanilom, da prideta za mesec december po denar. Takrat plača učiteljeva še nij bila gotova na prvi dan me seca. Sluga dobi enega učiteljev doma, dru-zega ne, tisti se ve, da gre, a drugi ne po denar. Drugi gre dan pozneje; kaj mislite, koliki ogenj bil je v strehi? Dve nri in pol je čakal stoje na trdo zaslužene krajcarje; zraven sta ga pa Se zmirjala kontrolor in dav-kar. To je bil napad prvi pot, dragi pot mislfe si, bo nže drugače. In res gresta v prihodnje, kakor rečeno, oba tovariša prvi dan meseca po denar. Ali kakova prijaznost zopet? Eden, ker surovega napada od zadnjič še nij bil pozabil, pošlje svojega tovariša mesto sebe. Zdaj jih tndi ta dobi po nosu. G. uradnik reče, da nij postavni čas, naj pride rajše dopoldan, ali po kom drugem pošlje prejetimi list i. t. d. Učitelj pa, izgovarjaje se: „celi dan sem bil v šoli, zanesljivega človeka ne poznam, ker Bem še malo časa v tem kraji — nijsem mogel." Pri tej izpovedi pove učitelj tudi par milovanih občutkov učiteljskega stanu. E, reče eden g. uradnikov: bolje je vendar tu gotovi denar potegniti, kakor pa žito od kmeta beračiti. Učitelj reče: nič bolje, pri beri so se le nekateri kmetje surovo vedli, tukaj so pa uradniki grobijani. Enako nnuIjudnost mi je pripovedovala neka premožna prodajalka, ki je bila za pol leta na patentu z Vojaško eksekucijo terjana, rekši, da uljudno prosi, Če bi se kedaj pozabila o postavnem času plačati, naj bi ji iz prijaznosti volje brez stroškov naznanil. Ali g. uradnik zareži: „še enkrat kaj tacega vprašajte." Uas gotovo vse veseli, da se vse „po-stavno" ravna; da pa nikakoršoe uljudne neuradne prijaznosti z nami nočejo imeti, nas pa teži. Za omenjene prijaznosti bi se pač radi vsi tem „nemškim" goRp. uradnikom zahvalili, če bi bili njih složni. Učitelji pa naj bi prosili po poti višje šolHke oblasti, da se jim naznanijo uradne dnevne ure v davkarijah, ali da se jim zanesljive osobe po plačo hoditi, nasvetovajo, kadar tiste ure šolo zadene; zato bodo gotovo hvaležni. Iz Ni. It uperili 20. marca. [Izv. dopis.] Dipisi iz St. Ruperta, kateri so sem ter tja brati v „Slovenskomu Narodu" so po vsem resnični, in ker so v njih na rešeto (miga s prsti) Po tujih hišah i po tujih žepih, Pa tako strasten nijsem bil, ko ti-le, (pokaže na speče) Poglejte tega-le lisjaka. Ta je Res veleum. Prirojen mu je mik Do tujih r< bcev, krade kakor vrana, Poglejte ga, kak v spanji hlastno tipa. Se v sanji krade. Glejte, kak se muza. Tam uui dolgi suhima nogama Krojač je bil i sprvič krpce kradel. Potem pa krpe, slednjič kose sukna. Odšel je, komaj vešalom pobegnol, Od tistih dob mu klecajo kolena Kak cepta ! Jaz stavil bi, da sanja 0 lestvici kot patrijarha Jakob, Poglejte tam debelega Robina, Kak mirno on leži, smrči, in oh 1 Destt umorov ima že na duši. A da bi bil saj katolik kot mi 1 mogel absolvirati. Nevernik Je, i po vislicah še tam bo gorel. llatc liff (jo vedno nemirno po izbi pori in doli hodil in je neprenehoma na uro se oziral.) Ne verujte, da Robiu tam bo gorel Tam gor drugačna je porota, nego Tu na Britanskem. Robin je možak. Mogočna jeza zgrabi pa možaka Videčega, kako potepi nični Ti paglavci v obilji se maste. V baršuni, svili lesketajo, ostre Srebljo, v šampanjci plavajo, krate Si čas v postelji dohtarja Grahama. Po cestah v zlatih kolih ropotajo I gledajo ošabno na stradalca, Ki zadnjoj staji00 pod pazho stopa Počasno, zdihovaje v dom založni (grenko smeji) Poglejte to ljudi, te modre, site, Kako z nasipi so postav prav dobro Zavarovali se kar vseh navalov Kričečih i nadležnih že stradalcev. Gorjč mu, kdor bi ta nasip pretrgal. Zanj sodci, rabelj. vrvi so i visle, I nu vselej to vsacega ne plaši. Tom. Tako sem mislil tudi jaz i delil Ljudi sem v dva naroda, ki borita Se kruto, namreč v Bite i stradaicc. Ker sem pripadal k zadnji stranki, često Sč sitimi sem skušati Re moral, Pa videl Reui, da borba nij enaka, I sčasoma sem pustil to mojstrijo. Že truden sem potepati se vedno, Nikomur zreti v brk, sveta se bati I mimo vislec grede, na nje se plašno Ozirati, Če nijsem sam na njih. Sen jati vedno o Botany-Baji 0 ječah in o večni preji volno Zares le pasje tako je živenje 1 Ko zver proganjan skozi strm in grm V drevesu vsacem vidi on beriča. 1 uaj sedi še v tako tajni izbi Pres trasi se, čem vrata se odpro. (Dalje prih.) — (Vreme) se nam je vendar enkrat zjasnilo. Včeraj smo imeli Čres dolgo solnčen dan. Sicer je na Gorenjskem baje de mnogu snega. — (Truplo samomor ca.) V gozdu bliza Beljaka na Koroškem so našli 20. m. m. mrtvo truplo ni ozkega, ali pr*v za prav koščenjak ali skelet, ker meso so bile obralo lisice, da, še uoč pred tem, žrle so ostanke trupla, kar so pričale lisičje stopinje v snegu in odtrgani kosi mrtveca. Odtrgana vrv okolo vrata mrtveca in konec vrvi na drevesa, pod katerim je truplo ležalo je bil pač živ dokaz, kako je muž končal svoje življenje. Izvzemši listnice, v kateri je bilo 7 golti., niJ80 diuzega našli pn njeni, kar bi se dalo sklepati o njegovoj osobi, kdo je. Po obleki, ki je bila uže vsa razirgana na kosce, soditi, bilje samomorilec nek italijansk delavec. Javna zahvala visokorodnemu g. Ant. v.t. Gariboldiju, bivšemu županu v Goreuji Šiški. Ker ste bili tolikanj blagodusni, da ste ne le skozi 8 in pol leta brezplačno z največjo marljivostjo službo župana v naši srenji opravljali in pri tem marsikateri goldinar v blagor naše sienje potrošili; zdaj pri svojem odhtopu nam pa še celo dolg 240 gld., reci dve sto in štirideset gold. av. vel), (po Vašem pismu od 18. marca t. 1.), katerega Vam je po Vašem, nam predloženem računu, nasa občina dolžna, popolnem odpustili, si podpisani Vaš naslednik v dogovoru s .svoj ni i svetovalci m odborniki piedrznem, Vam VI-sokodušni gospod, tukaj javno v imenu vseh svojih občanov iz srca zahvaliti se. Županstvo v Zapužah, 31. marca 1875. 1\ š usti mč, župan. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Beiralesciere lin Barri V Bj*t ta „':'«•> MS«. 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Blabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, sluboBti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujsanje, bledicico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojmčino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri' eevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campoella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Gastle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih osob, bo razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega Bvetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. jul. 1S52. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. PoBebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivciu a bolehtieni dražeuji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodeuji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prB-nili boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Bušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vafia izvrstna KevaleBciuro je ozdravila večletne t nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnico in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. JameB Shoreland, ranocelnik, 96. polka. IzkuSnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Augelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstuin, tajni Banit. svetovalec. Spričevalo št. 7G.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš- oimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vBled rabe Vaše Revalesciere du Barrv po polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru »Nemčija), piše v „li e r 1 i n e r K 1 i n i s c h e W o c h e n s c h r i f t" od S. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabiin, daje osdfa rila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno već tn več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila uijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje jidravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisaeldort, na dolgoletnem bolehauji glave in davljenji. St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, trestici na vseh udih, shuj danji in Inpohondrij i. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojaSk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehauji dušuika, omotici i tisčanji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na skoro breznadejui prsni bolečini in pretresu čutuie. Št. 65.715. Gospodični do Moutlouis na nepre-bavljonji, nespanji in hujšauji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letno hramoto na rokah in nogah i t. d. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, tei se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane. V plešastih pusioub po pol funta 1 gold. 50 kr . rent 2 gola. 00 kr., 2 iuuta 4 gold. 50 kr., 5 nui HI 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 luntov 36 gola., - Rovalescioro-BiBCUiteu v puflicah a 2 gold. (X) ki lQ 4 6oid. 50 kr. — lievaioBCiere-Gbooolateti v pot... .. v ploščicah za 12 taa 1 gold. M) kr., 24 tas 2 golu Al kr., 4« ta* 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tn 10 gold., ca tu« 20 gold., — 576 taa 36 golu — Prouajo: Barrv du iiarrv 0—0) LaHtmua in tisk -Narodne tiskarneu. RAX