M«.......... sobot, mM) Ipued dsUjf DOturt Buinfo— tSŠ NSUlafa leto-teab Cen« list« J« $«.oo PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški bi upravnlikl prostost; M87 South Laemdale A t«. Offlo« ol PubUo«tkn> MIT South Lairadale Am Rockw«U 4004 nattv Januarj lt. ISSl «1 Um Um Act ot Ooosr«i «C Mara« S. CHICAOO ts. ILL« TOREK, ti NOVEMBRA (NOV. S9). 1143 SubserlpUoo $0.00 Y««rly ŠTEV.—NUMBER 281 Acceptance for malling «t »peci«! rate of poatage provtd«dfqrjg aectlon 1103, Act of Oct. I, 101T, «uthoHsed«iJunoimi Američani v veliki bitki za posest Gilbertskih otokov Sovjetske čete prodirajo naprej na južni strani Kremenčuga in drobe odpor nemške sile. Moskva naznanila okupacijo osmih nemških trdnjavskih točk na južnozapadni strani Dnjepropetrovska. Berlin poroča o obnovi bitk na severni ruski fronti,—Ameriške in britske č?te zasedajo italijanska mesta.— Avstralci povečali pritisk na japonsko bazo na Novi Gvineji bazo na otoku New Britain. Vrgli so 138 ton bomb na to bazo, ki so povzročile ogromno škodo. Ameriške čete so v akciji proti Japoncem na Obrežju zaliva Empress Augusta, otok Bougain-ville, zadnji veliki japonški bazi na Solomonih. Poročilo pravi, da so v teku ljute bitke. Ameriški bombniki so napadli japonski konvoj na morju v bližini otoka New Ireland. Bombe so potopile dva japonska parni-ka, tri pa poškodovale. Konvoj je bil na poti proti Rabaulu, bazi na otoku New Britain, ko so ga bombniki napadli. Čungking. Kitajska. 22. nov.— Japonska sila okrog 80,000 vojakov je začela prodirati od jezera Tungtinka proti Čangši, glavnemu mestu province Hunan, in Čangtengu, se glasi komunike. Izgleda, da se je japonsko poveljstvo odločilo za novo bitko za posest Čangše. Ljute bitke divjajo pri Tzelu, kjer se spajata reki Ling in Liu, 30 milj severozapadno od Čang-tenga. Kitajci so odbili voe napade na svoje pozicije. Kitajske operacije proti sovražniku podpirajo ameriška bojna letala z bombardiranjem japonskih pozicij. Poveljnik ameriškega letalskega zbora na Kitajskem je general Edgar Glenn. On je naznanil, da ameriški letalci uspešno napadajo japonsko zalagalno bazo pri Jočovu. Britska politična vlada /Italiji Amerika polije misijo v Italijo Pearl Harbor. HavaJL 22. nov. -Močno ameriško bojno brodov-je, pokrito z gosto "marelo" bombnikov in bojnih letal, bruha ogenj in smrt ha japonske postojanke na dveh Gilbertskih otokih na centralnem Pacifiku, na Makinu in Tarawi, ki sta bila invadirana po Američanih zadnjo soboto. Velika bitka za posest teh dveh otokov je zdaj v teku. Otočje Gilberti je 2400 milj južno od Havajev.—Medtem so ameriški bombniki silovito napadli japonsko letalsko bazo in skladišče bojnega materiala Gas-mato na otoku Novi Britaniji, ki je severnovzhodno od Solomonov; naši bombniki so zmetali 138 ton bomb na to bazo. London. 22. nov.—Sovjetske čete prodirajo naprej na južni strani Kremenčuga in drobe odpor nemške sile, se glasi poročilo iz Moskve. Tri tiaoč Nemcev je padlo v bitki z Rusi v enem< lektorju te fronte in Rusi so razbili tudi 60 nemških tankov. Nemški napadi na ruske pozicije pri Korootiševu, na fronti npadno od Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, ao bili odbiti. Oddelki ruske armade so v prodiranju na južnozapadni strani Dnjepropetrovska okupirali osem nemških trdnjavikih točk in ubili 1900 sovražnikov. Rusi so zadali težke udarce Nemcem v operacijah na fronti pri Rečici, 29 milj zapadno od Gomela. Poveljnik ruske armade na tej fronti je general Kon-»tantin K. Rokosovski. Ta je prodrla 16 milj daleč ob železnici, ki vodi v Pinsk, in se približala reki Berezini in mestu Saspu. Vest iz Moskve pravi, da je nemško poveljstvo zagnalo rezervne divizije v bitke, da ustavi prodiranje Rusov. Uradna nemška čaaniška agen-tura DNB poroča o obnovi bitk na fronti pri Leningradu, na južni strani Ladoikega jezera in ob reki Volkov, južnovzhodno od Leningrada. Radio Berlin Je naznanil, da ruska oborožena sila °^rog 750,000 vojakov naskaku-J* nemške pozicije na ozemlju ob krivini Dnjepra. ZavesnUki stan v Alšlru, 22. nov -Oddelki osme britske ar-jjade, kateri poveljuje general Bernard L. Montgomery, ao okušali šest mest v vzhodni Ita-''i' 'n dobili popolno kontrolo ^d strategično cesto, ki drži iz »asu ob Jadranskem morju do Iiernije v hribih, se glasi naznanilo. Ameriške Čete so prodrle pet ialeč fn zasedle štiri me-T h so Rocchetta, Cerro, Cas-w Ssn Vicenzo in Archl. Dežev-n« nalivi in viharji ovirajo zavez-^ '»peradje v zraku. Britaki o^nbniki so bombardirali Železnike proge in postaje v Padovl. ' m'lj zapadno od Benetk, ln Ferraru, 20 milj severno od ""K-ne. Bombe so porušile več ['»Prav, zanetile požare ln poškodovale dva vlaka. Por^iio pravi, da oo bombe **Wc »o m«t«ii zavezniki ns iHallšče pri Atenah. Gr-rabile 20 nemških letal na J !3 r>i poškodovale. £"»inlftki iov Avstralske čete ao _ ,/3poro l»nkov ojačtle pritisk ns {JP"n»ko silo pri Sattelbergu. ,,v* Gvineja, poroča glavni * ^rale Douglaaa MacAr Ameriški leUlci ao po-,H»mb«rdirali Gasmsto. n"«tko mornarično in letalsko stan na Pacifiku VVaahlngton. D. C« 22. nov.— Državni department je naznanil, da je odstopil vodstvo političnih in ekonomskih zadev v okupirani Italiji Veliki Britaniji, ko je Calvin B. Baldwin resignlral kot direktor urada zunanje ekonomske administracije v Italiji. Baldwln, bivši načelnik uprave farmske zaščite, je postal pomočnik Sldneyja Hlllmana, predsednika unije Amalgamated Clothing Workers in načelniki odbora za polltlčncr akcijo Kongresa industrijskih organizacij. Baldwinova resignacija stopi v veljavo jutri. Državni Ujnik Cordell Hull je naznanil Izpopolnitev ameri-ško-brlUkega ustroja, ki kontrolira civilne zadeve v okupirani Italiji preko vlade premierja Badoglija. On bo Imenoval čUne nove misije, ki bodo odpotovali v iulijo. Doznava . se. da bo za člana misije Imenovan Henry F. Grady, bivši pomožni državni Ujnik, ki je po resignaciji posUl predaednik družbe American Preaident Steamshlp Lines v San Franciscu. Ns podlagi novega načrU bo Velika BriUnijs prevzele vodstvo v odboru kontrole premirje Posvetovalni svet za Iulijo, il sU novi jen na podlagi moakov-skega sporazuma, določa skupno reprezenUčijo Amerike. Velike Britanije, francoskegs odbora in končno tudi predsUvništvo Ju-gosUvije in Grčije Načelnik odbor* za premirje je sedaj general Dwight D Elsenhower, vrhovni poveljnik zavezniške sfe-rožene sile v Sredozemlju. 1 Nova nemška tipanja za mir Konflikt med vodilnimi silami London. 22. nov. — Zdaj, ko vsa znamenja kažejo, da se bodo kmalu sestali predsednik Roosevelt, premier Churchill in premier Stalin, so nekateri nemški generali in vodilni konservativci obnovili kampanjo, da pridobe zaveznike za mirovna pogajanja. To dokazuje naraščajoč konflikt med dominantnimi silami znotraj Nemčije. Moakovska konferenca je prepričala nemške voditelje o harmoniji velesil glede Umeljne politike napram Nemčiji. Glavna načela, osvojena na moskovski konferenci, določajo skupno akcijo tn postopanje proti Nemčiji o strani velesil, kar pomeni, da bodo enforsirale drastične ukrepe glede razorožitve Nemčije. V kontrolni komisiji Združenih narodov, ki bo vladala Nemčijo, bodo tudi repre-zenUntje malih narodov. Ta bo skrbela, da bodo nemške Industrije in delovna sila upreže-ne v rekonstrukciji pokrajin, katere so nacijske armade opu-stoftile. Neki zavezniški državnik je dejal, da sovjeUko Rusija popolnoma zaupa Veliki BriUnlji in Ameriki, da bosU podpirali izvedbo načrtov in sporazumov, osvojenih na moskovski konferenci. To pojasnjuje napore nemških voditeljev glede nave-zanja stik z reprezentantl Združenih narodov. Doznava se, da je dr. Hjalmar Schacht, finančni veščak ln organizator nemšk4h industrij, dospel v Bern, Svlca, da naveže stike z ameriškimi krogi. Omenjana sU tudi feldmaršal Wal-ther von Brauchltsch in Franz von Papen kot važni osebi v kampanji za pogajanja z zavezniki. Prvi je bil vrhovni poveljnik nemške oborožene sile od februarja I. 1938 do decembra 1. 1941, drugi pa je nemški poslanik v Turčiji. Njegovi napori in intrige, da potegne Turčijo na stran osišča, so se izjalovili. ržava dobili francoske pogoje » . , Člani vlade bodo izpu• ičeni is ječe GENERAL* v HELLEU ODPOKLICAN Aišir. AlšeeUa. 22.' no v.-Odbor za osvoboditev Francije je orisal pogoje gledt rešitve krize v Lebanonu, ki Js nastala po izbruhu Izgredov v tej arabski republiki. *rpdeednik Bešara Khouri spet prevzame svoj urad, člani vlade in dwm voditelji, ki ao bili aretirani, pa bodo izpuščeni iz zaporov. Pogoji določajo tudi postopno preureditev rešAa&ov v Lebanonu in Siriji v okviru francoskega mandata. P skega odbora publiki ne nostl, dokler je naznanil dedje krize vnlk franco-azkril, da re-oblll neodvls-vojna. Odbor glede llkvt-tavltvl brit- ske note z zahtevo takojšnje akcije, da se ublaži |»ložaj7ki ograža zavezniške vojne naport. Očitno je. da oŠ ie francoski odbor udal briUksmu pritisku. Na pqdlagi pogojev francoskega odbora bo predsednik Khouri formiral nov kapi net v nekaj dneh in sklical sssedanje parlamenta. Ali bodo lebanonski voditelji sprejeli pogoje, ni znano. Doznava oe, da je general George« Catroua, ki le odpotoval v Lebanon kot repjjezenUnt francoskega odbora, pristal na brit-oke zahteve. Ctevrol Jean Hel leu je bil sar Lebanona. ! "n> Hitro rešitev lebanonske kri ze je zahtevat ffaruid MacMilUn, britski ptoelanik v francoski severni Afriki, v noti francoskemu odboru. Ta je po sprejetju noU naznanil vspostavltev miru v Lebanonu. Politični krogi trdijo, da Je francoski odbor priznal briUke interese v Lebanonu, kaUre ščitijo briUke vojaške posadke. Od-bor je prej demonstriral nejevoljo zaradi britskega vmešsvsnjs v lebanonsko krizo. Francoakl odbor je obdolžil le-banonskege premierja Riada So-hla, ki je bil aretiran s člani njegovega kabineta vred, skrajnega nacionalizma in odgovornosti za nasUlo krizo. Domače vesti Ia CleveUnd« Cleveland.—Dne 19. nov. je umrla Antonija Štefančič, roj, Blažek, stara S2 let. Tukaj je bila 23 let in zapušča moža, tri sinove (dva pri vojakih), dve hčeri in sestro. Bila je članica društva 139 SNPJ.—Dalje je umrla Mary Ujčič, roj. Čepirlo, po domače Barčcva Mica, stara 48 let ln doma iz Kaja pri Št. Petru na Krasu. V Ameriki je bila 20 let ln zapušča moža, štiri nedorasle sinove in brata, v starem kraju pa mater ln tri sestre.—Pri delu v tovarni se je 19. t. m. mrtev zgrufcll hrvaški delavec Matt Trulcc, otar 65 let ln doma od Belovara.—Dne 20. t. m. Je v sanatoriju umrl Joo. Vatovcc, star 76 let. Kitajska dobi demokratično vlado Čungking, Kitajska, 22. nov. — Llang Hančo, minister za informacije, je razkril načrta glede ustanovitve demokratične, ln usUvne vlade, kakor hitro bo vojna končana. On je zavrnil skeptike, ki dvomijo, da bo KI-Ujska kdaj poaUla demokracija. Hančo je dejal, da odbor, čigar naloga je poepeŠltev uresničenj« načrta glede ustanovitve demokratične vlade, bo imel oe-jo prihodnji teden. Na tej bo razprava o novem sistemu repre-zentaclje. Na podlagi tega sistema bodo Imele vse manjšinske stranke, med temi koinunl-stična, predstavništvo. Pogoji sa usUnoylUv takega sloUma ao bili predmet diskusije na zadnji oeji tega odbora. Kompromisni sporasum Je bil dosežen med Herbertom H. Leh-manom, direktorjem pomožne organizacije Združenih narodov, ln člani skupnega amerlško-brlt-skega odbora, ki kontrolira skoro vae vojne zaloge. Lehman Je dobil večjo oblast, toda podvreči se Je moral končnim odločitveni odbora. Kongresnik se ubil v letalski nereči Columbia, Pa., 22. nov.—Kongresnik J. W. Dltter ln poročnik J. J. Mansure sU se ubila, ko Je transportno leUlo treščilo ns tis ln se razbilo v bližini tega mests. DltUr je bil član kongresnega odseks za vojaške zadeve. LehmandMl Atlantic CUy, N. J., ti noV-^^jJffS^^V^^^ Pol jaki se bodo borili proti Rusom Moskva mora vzpostaviti odnofta je s poljsko vlado W«ahlngton, D. Cm 22. nov.— Poljski krogi, ki ne morejo biti drugače identificirani, so Izjavili, da mora ruska armada vkorakati v poljske pokrajine kot zaveznica, ne kot osvojevalka, če noče Izzvati obupnega odpora s strani Poljakov. Slednji se bodu borili proti Rusom, če rje bo Moskva vsposUvlla diploma Učni h odnošajev s poljsko ubežno vlado v Londonu, Izjava je značilna, ker je prišla zdaj, kp se sovjetske čete bližajo stari poljski meji, ki je bila začrtana 1. 1921. Kljub nedavni deklaraciji, katero je podal Konstantin Uman-ski, ruski poslanik v Mehiki, da sovjeti priznavajo mejo, ki sta jo Rusija in Nemčija začrtali leta 1939, Puljakt trdijo, da je predvojna meja še vedno veljavna. Poljsko stališče je, da mora biti dosežen aporazum med ubežno vlado in Rusijo na bazi obnove normalnih dlplomatlčnlh odnošajev, če bo vojaška nujnost zahtevala sovjetsko okupacijo poljskih pokrajin. Stališče, ki ga zavzame Rusija po okupaciji Poljske, se bo smatralo za preizkušnjo moskovske deklaracije reprezentantov štirih velesil. Ko bodo ruske čete dospele na Poljsko, bo prvič v tej vojni izvedena okupacija ozemlja ene članice Združenih narodov po oill druge članice. Sovjetoka unija bo morala dati garancije, da bo poljoka ubežno vlada upravljala oevobojeno pokrajine. Če ne bo dals take Ze poljskih rodoljubov, kaUre nkčelnlca je Wanda Wasilevska v Moskvi, ln deportlraU voditelje poljskega podtalnega gibanja v Ruoljo. Sugestije glede okupaci je oo Poljaki poslali konferenci velesil v Moskvi o priporočili, naj zavezniki po vzpostavitvi o4p nošajev usUnove svet za cen trslno Evropo, sllčen onemu, ki je bil ustanovljen v Italiji. Da I je sn predlagali, naj ameriški In briUki vojaški častniki sprem Ijajo sovjetske čete in Uko simbolizirajo zavezniški značaj uku padje poljaklh pokrajin. Partizani ustavili Uj nemško ofenzivo Gereral Mihajlovič apelira na Hrvate London. 22. nov,—Nemci so vrgli nove divizije v ofenzivo proti jugoslovanskim geriloem, toda poročilo iz glavnoga eUne generala TIU, poveljnika osvobodilne armade, pravi, da .eo Nemci naleteli n« močan odpor. Hulotio prsvi, d« je bila nem Aka ofenziva na fronti Sarajevo-Travnlk v centralni liosnl ustav I jena. ? Partizani so zasedli F'»čo ob reki Drini, južnovzhodri« Iknina, l*i ljuti bitki c Nemci. Partizanske enote so zavojevane v bit kah z Nerrui tudi v Dalmaciji in pri Zeti In Moraru v Crnl gori. Druge nemško »lle, ki so zgr« dile mostišč« na otokom« Ki k in Comi, so bile vržene n«z«j v bitki s partizani. Ob« otok« le žita V bližini Reke Tite J« u kazal partizanom, naj drže otoka za v««ko ceno, Iz Kaira, Egipt, j« prišlo po-ročllo, da Turkomanl ln kozaška konjenic« pod poveljstvom nem ikih č««tnikov In s pomočjo ru »kog« izdajalca VU«ov« divja jo v Srbiji, Sloveniji, Dalmaciji lin Albaniji, d« zdrobe odpor, preden z«voznlška all« pride na I pomoč got licem. Partizani odbijajo udarce povsod, kjer mo- lejo Kairo. E*i»t. 22 nov —Oene-. ral Drafa Mihajlovič, vrhovni poveljnik gerilcev kralja Petre podtalno pr0h-nacijsko gibanje v avstriji Izgredi in ttavkm o oroi-• nik tovarnah DEVETNAJST ŽELEZNIČARJEV USTRELJENIH 'n VVaahlngton. D. C.. 22. nov.— Zdaj prihajajo pujaenila. ki razkrivajo, zakaj oo reprezenUntje treh velesil po zaključenju moa-ovske konference objavili de-laracijo z zagotovilom, da bo Avstrija dobila svobodo tn neodvisnost, če bodo njeni prebivalci revoltirall proti nadjem. Poročila trdijo, da je podUlno gibanje proti nacijski nadvladi v Avstriji, prvi državici, ki je prišla pod oblast Nemčije na Hitlerjevem pohodu preko Evrope, najmočnejše. O tem oo bile Informirane oo-vjetska Rusija, Velika BflUnlJa in Amerika, preden oo objavile omenjeno deklaracijo. Podtalno gibanje se očltuje v Izgredih ln stavkah v zadnjih meeeclh, o katerih zunanji svet nl doslej dosti vedel. Pu poročilih lz podtalnih virov Je v Dunajskem novem mestu, ki je bilo tarča ameriških bomb, zastavkalo 60,000 delavcev. Tovarne v tem mestu izdelujejo bolna letala, železni-ške vagone iS tovorne avte sa nemško armado. Druga otevka, v kateri Je bllo savoievanth 20,000 delavcev, je zavrla produkcijo rajona ln otro-ev v tovarnah v St. Poeltenu. acijske avtoritete ao odredile »tiri separatne ubeavaeve proti voditeljem stavkarjev, ki oo bile zaključene s smrtnimi obsodbami in ekaekucijaml, toda s tem niso potlačile odpora, Poročilo pravi, da so naciji ustrelili zaupnika delavcev In več njegovih tovarišev zaradi ustenovltve podružnice podUlnego gibanja, . Poročila govore tudi o Izbruhu stavk In nemirov v Florida-dorfu, Industrijskem centru v bližini Dun«j«, k«terih oe je udeležilo več tisoč delavcev, Ena tovarn«, ki Je Izdelovala motorna vozil« z« nemško armado, je bil« uničena v požaru. V Knlttenfeldu, železniškemu in Industrijskemu centru na Aujerskem, so Nemci v enem dnevu ustrelili osem železničarjev, dvanajst drugih pa Je dobilo težke zaporne kazni. Nadaljnjih enajst železničarjev ao Nemci ustrelili v Blachofshofe-nu. Vsi so bili obtoženi podtalnih aktivnoatl. Poročila govore, d« ao železničarji uktlvnl v sabotaži. Julius Deutsch, obrambni minister od 1. I lil H do I. 1920 tn član parlament« od l. 1919 do I. 1934, ko )e bil« «ocl«li«t!čna »tranka pognan« pod zemljo v vladnem puču, ki g« je otganisinil Muaao-lini, trdi. da «o bile formirano podružnice p»»dt«lneg« gib«nj« v skoro vaeh svstrljsklh tovarnah. On Jo tudi Izjavil, da delavci tvorijo hkoro enotno opozicijo proti n«cijt>m in da Imajo podporo tudi pri drugih grupah. Faiišt M osle y * , izpuščen iz zapora London, 22 nov. — Oawald Moaley, voditelj predvojnega fašistu neg« gibanja v Angliji, in njegov« žen« ste bite izpuščena lz zapora, Kje «* zdaj nahajaU, nl zn«no. Liberalci so naznanili, da t»ido zahtevali odgovor v parlamentu na svoje protesU proti osvot»tditvi vodilnega angleškega faAlaU. ' v Jug*wl«viji, je pocval vse častnike in vojake armade "poglav-r.ik«" P«v*ltče, predaednika hrvaške I u t kov ake vlade, naj de-sortirajo ln čakajo ket prijatelji "na n«še zavosnike, ki* bodo kmalu udrli v JugoaUvijo," oe gl«si komunike jugoslovanske armade. _ PBOSVETA TOUKK. 23. NOVEMP.. Glasovi iz naselbin O delu. njfih in drugesn Monroe. Mlch.—CiUl sem dopis rojakinje Frances Vodopi-vec, ki pile, da je šla v Ameriko 22. avgusta 1922. Pravilno bl bilo 22. avgusU 1920. Omenjena rojakinja mi je znana še iz. šolskih let, kajti čestokrat sem jo videl, ko je šla v šolo jfreko našega polja v "focah". Isto njena sestra. Znano mi je vse, ko so se pripravljali na pot v to masleno deželo v spremstvu Johna BeleU. Saj smo se čestokrat srečali in govorili o Ameriki. Upam, da se še obe sestri Uh sesUnkov spominjata, kakor tudi John Bele. Zdaj pa nekaj o našem delu. Tukaj se še vedno dela noč in dan na treh šihtih šest dni v tednu. Kdor hoče in ims? v sebi dovolj elektrike, lahko dela tudi 24 ur na dan. Nekateri delajo kar 16 ur na dan, in sicer tri do itiri dni na teden. To naredijo copakov, da jih je ob pedi kot listja in trave. Kako se počutijo na grbi, si naj pa vrakdo po svoje tolmači. fiestnajsfHrno delo ni Uko kot bi šel na piknik in' sesal pivo iz sUklenice. Prej ali slej bodo čutili posledice na svojih grbah od prevelikega garanja, eopake, ki jih sedaj služijo* bo vzel pa zdravnik. Zadnjič, pred tremi tedni smo delali papir, ki se bo rabil za čevlja—za notranje podplate. Teh papirnatih rjuh smo naredili na stotine ton in še sedaj izdelujemo U papir na dveh strojih. Izdelujemo tudi papir—rjuhe—za Udje. Toda ne mislite, da bodo ladje delali iz papirja. Pred lati so pri gradnji ladij med jekldnfc plošče vlagali deske, sedaj pa vlagajo te papirnate rjuhe. Ko ao te rjuhe suhe, so trde kot šeUzo. > Dalje izdelujemo v tej tovarni tudi papir za "puneh boards", to je za one strastne igralske lizu-ne, ki hočejo po vsej sili dobiti pet krav za groš. Vsak teden izdelamo na stotine ton teh papirnatih rjuh za "puneh boards". Dolga so pota in zelo zamotana in vse gre za tem, kako ubogega delavca spraviti ob copake. Drugače gre tu za silo iz dneva v dan. Zimo smo dobili in Alah nam je že poslal malo she-ga. Ampak to je le vzorec. Mogoče je že tudi sneg na—pointe, vsaj izgleda tako; ampak glede tega se nam ni bati, kajti smo šele na pragu zime. Zadnjic so se tu podali na lov na zaice. Eden je prinesel domov le zajčje uho, drugi pa tisti mali repek. Vendar je bil dokaz. da so v tej okolici zajci, a srečen je tisti, ki celega zajca domov prinese. So pač redko posejani, kot ns primer zlate žile po koloradaklh hribih. Zdaj ae že podajajo nad rogače v severni del Michigana. Ce bodo našli kaj rogov od srnjakov, ni dosti verjeti*), kajti kot piše časopis, je tam že zapadel visok sneg in bo pokril vse srnjake, da bo težko najti njih rogove pod eneženo plahto. Starka iz Missourlia mi piše. da tudi tam ni leto« kaj prida glede zajcev: da lovci vse pobijejo Ker ne dobe mesa po trgovinah. gredo pa na lov nad zajce Pred leti sc tam nl nihče dosti »v po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nensenčenih vračajo. Rokopisi literarne vsebine (trtice, povesti itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju. ŠS Ja prltaSM Mftlaing sales en avreeaaenL—Manuscripts of coasmunL neolirited articles wUl not be returned. Othof sune s etoeiee. pleys. poems. etc.. wlll be returned le Isali seooipenlad bf aolf addreeaod aad staioped envelop« Naslov na ase. kar Ima slik s listami PROSVETA 2SI7-5S So. LawndaU Ava. Chicago 23. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS iakrcavajo aa obrežju Tedenske kritične misli • Dne 16. t. m. je poročal Leo T. Crowley, zunanji gospodarski upraviUlj "lend-leasa," da je Rusija do 1. oktobra t. 1. prejela iz Amerike 6900 bojnih leUl in bombnikov, 3000 Unkov, 125,000 pod-strojnlc, 145,000 avtotrukov, 25,000 avtov, 200,000 vojaških Ulefon-sklh aparatov, 700,000 milj telefonske žice, čez milijon ton jekla, 300,000 ton drugih kovin, 300,000 ton kemikalij in eksploziv, pol milijona ton petrolejskih produktov (bencin) ln čez 17,000 kosov orodja za rezanje jekla. (Številke, ki so bile tukaj omenjene zadnji teden, so veljale do 30. junija t. I.) Ves "lend-leasni" material, ki ga je Amerika do danes poslaU Sovjetski uniji, se ceni—kakor je poročal Crowley—na $3,287,-047,000, torej na tri in četrt milijarde dolarjev. Gornje številke ne uključujejo vsega; lisU je predolga za to kolono. Lahko še omenimo 42,200,000 funtov surovega masla, kl je bilo posUno za ruake ranjence v bolnišnicah. Druga zaloga živil in zdravil, ki so jih Rusi prejeli lz Amerike, je ogromna. Skupna zaloga ameriških "lend-leasnih" živil, ki je bila v prvih devetih mesecih tega leta poslana v tujezemstvo, znaša domala osem milijard funtov, uklju-člvši dve milijardi funtov mesa. Gornje poročilo je dokaz, kako velikanska je |?omoč, ki jo Amerika daje Rusiji in drugim za poraz osišča. Pošiljatve orodja, jekla ia drugih kovin v Rusijo dokazujejo, da Amerika a Um blagom pomaga sovjetom pri njihovi produkciji orožja ln streliva. Churchill je v začetku 1941 apeliral na Ameriko: "Dajte nam orodje in mi Izvršimo delo." Amerika je dala orodje najprvo Angležem in poUm Rusom—in še ga daje in poleg orodja daje tudi svojo kri. Priznajmo to! Priznajmo veliko resnico, da brez velikega arsenala ameriške demokracije ne bl nikdar bilo zmage Združenih narodov!— Zmešnjava mad promogarji Greenaburg. Pa,—Bom nekaj napisala o premogarjih, saj druge induatrija ni v tej okolici. V pet milj oddaljenem mestu Ma-rionu je glažuU, toda koliko jih dela v tisti tovarni, mi ni znano. Kako je z novo rudarsko pogodbo, tukaj še nihče ne ve, ko pišem te vrstice. Vemo le, da je sama zmešnjava. Prišel je glas, da bodo morali premogarji delati osem ur "straight time". Naj bovem, kako so se operatorji oprijeli tega glasu. Po nekaterih majnah delajo po osem ur, pri drugih pa po sedem. Kakšna bo olača, tukaj še nihče ne ve kaj gotovega. Majnarji bodo zahtevali plačo in pol z* delo čez sedem ur. 1 Včeraj, 16. novembra ob šestih Predaednik Rooaevell se raafovarja s brltskim poslanikom Hallfax Je kanadaki poalanik Letgkton McCarthy ^prK 23. NOVEMBRA pismo iz Londona PROSVETA (lfTirno poroftlo Profil) 22. oktobra 1943. Kazalo na zvoniku, ki kaže, koliko je bila ura v zračni vojni se je zaobrnilo v treh letih v 'polnem krogu. Avgust in september sta bila pred tremi leti meseca, ko se je bila zračna bitja ra Britanske otoke. Imeli smo bombe ob belem dnevu in v črnih nočeh. Imeli smo jih po deželi in po mestih. Letos je na 0. julija prišlo ob belem dnevu deset nemških letal nad Anglijo. Pbtem se ni upalo nobeno sovražno letalo po dnevu nad naše otoke do 17. oktobra, ko se jih je nekaj pojavilo nad južno Anglijo. Sto dni je med tema dvema datumoma; 100 dni brez vsakega sledu nemške zračne sile. Angleška letala niso mogla pred tremi leti veliko nad Nemčijo podnevu. "Braniti so mora" la domačo zemljo; čas za napad je bil še daleč nekje v angleški megli. Vsako, leto se je megla po malem razčistila: letos je razgled jasen. Samo britanske in zavezniške zračne sile so poletele v teh 100 dneh 37,000-krat nad Nemčijo ali zasedeno Evropo. Da me prsv razumete: letele so manj krat, ali z večjim itevilom letal, kakor z enim napravile so, kar imenujejo 37,-000 "sortijev". Po vrhu tega so amerikanske zračne sile napravile 24,000 poletov iz svojih pri stanišč v Angliji. Vsa ta letala so zmetala na Nemčijo ob belem dnevu 18,000 ton razstreliva. V istih 100 dneh je padlo na Britanske otoke ponočnih zračnih napadih 480 ton eksploziv. Pri tem so Nemci izgubili 10 odstotkov svojih letal, ki so jih poslali nad nas. In povrhu tega, kar so zavezni ki spustili na Nemčijo podne-vu, so ponoči zrttotali na njo 48,000 ton bomb. To samo na pravcato Nemčijo; nad zasedeno Evropo pa 56,000 ton v sto nočeh. Vidite, Nemčija je dobila v eni sami noči toliko razstreliva, kolikor bi oni mogli weči na nas v-sto nočeh pri se dinjem obsegu njihovih zračnih napadov. .> ... Take so številke. Kakine so žive prilike v Nemčiji pod našimi zračnimi napadi? Imela »m srečo: govorila sem danes s Slovencem, ki je bil še letošnjega junija v Berlinu. Zdi se nemogoče: še Junija v Berlinu. Zdaj je tukaj in mi pripoveduje. Od junija do oktobra je trajala Pot od Berlina do Londona. Kako je prišel Slovenec v Berlin? Prisilno delo v zasedeni Evropi Kakor stotisoČi drugih nesrečnikov, je bil poslan v Nem-ojo na delo. Nosil je malto za *'darje, ki so delali na berlin-J skih •stavbah. Z njim skupaj sta nosila malto.francoski doktor in belgijski profesor. Pred lanskim božičem je pri-v Berlin. Prsvi, da je Ber-™ ^no, Nemčija drugo, "če je * kdo v Nemčiji verjel v nji-™vo zmago, je bilo v Berlinu. «rhn Je jedro hitlerizma, mili-fcnzrm, Berlin bo padel zad-*)>• Zadnji je Berlin izgubil V svojo zmago. Izgubil jo * °nega jutra po onem strašnem n*Padu ogromnih bombnikov sredi letošnjega marca. ^ takrat so mnogi v Berlinu še *JieU, da bodo zmagali. Od Ukr*t naprej - nihče več H r',n je imel prej svoje zrsč- * napade. Bili so manjši. Žarišča lmajo dobra. Organiza- 'J* za P«moč v zračnih napaja "" delale točno in brezhibno, 'jjnagali so ljudem, ki so *ub'!i Hr.mov« **»ne. Sluj^ jo napravile šca mesta, v parku. Ko so zatulile sirene, so splezali na vr hove dreves in začela se je naj strašnejša drama. Moj znanec je bil v Belgradu, ko so ga Nem ci bombardirali. Onega jutra po belgrajskem bombardiranju > bilo okoli 30,000 mrtvih. Koliko je bilo mrtvih v Berlinu po o-nem napadu, ne ve, toda 70,000 družin je bilo brez strehe. Ali prizor, ki ga je gledal izmed vejevja v berlinskem parku, je bilo najgroznejše, kar je kdaj doživel. Nad Berlinom nimajo ogromnih, srebrnih balonov, ki se zib-Ijejo nad Londonom in drugimi mesti tukaj. Oni preprečijo letala, da ne pridejo nizko nad mesto. Leteče trdnjave so prišle na 300 metrov nizko nad Berlin, ko so spustile svoje bombe. Lahko si mislite: tisoč Letečih trdnjav 300 metrov nizko; kakšno peklensko ropotanje! "Če si stal en meter proč od drugega in hotel govoriti z njim, ga nisi mogel slišati, tak ropot je to bil. Letala v zraku, na tleh pa topovi. Vmes bombe, ki so vriščale po zraku, eksplozije na tleh. Žarometi so švigali po nebu, dokler niso bili vsi zmešani, Iz bombnikov pa so spuščali padala, ki so gorela po pol ure v zraku in so razsvetljevala cele mestne okraje. Kmalu so se začeli požari na vseh stra-neh mesta." i Drugo jutro so v Berlinu zmetali na cesto vse tujce in še ostale Žide - še jih je nekaj, ker jih rabijo za delo — in spravili pod streho Nemce, ki so izgubili vse. V dvosobna stanovanja so naselili po osem družin, Pa jih je ostalo še tisoče brez strehe. Poslali so jih ven na deželo. Ps so še dneve kasneje po berlinskih ulicah hodili v spalni obleki, ker vsem kratko in malo niso mogli pomagati z obleko, stanovanjem in hrsno. Delili so nakasnice, pa jim je zmanjkalo nakaznic in blaga. To pot niso posprsvili podrtij i berlinskih ulic, dokler moj znanec ni zapustil mesta. Nič več i\iso mogli skrivati. Od onega dne je tudi Berlinčanom znano, kakšna je zavezniška sila. Od onega dne več ne verujejo v svojo zma go . . . Dolenjka. Glasovi iz naselbin is- na vse mogoče po mestu, ki so l. ........- bombe, je bila ta- 'J drugega dne pokrita ht skri-Uhko je Nemcem: stotine £1 Jakov ali Slovencev eo pri-J v*ako jutro po bombah na kjer bile ponoči stavbe '»e; v nekaj urah so stale v'; h-le «Une, da bi vsak mi-Priseg d« ni bilo Um |2Ln,kd., noben|h bombi sredi letošnjegs meril J* prišel oni strahoviti S2L Moralo hkih Bil, (Nadaljevanja s 2. atrani.) ski. Vedel sem, da sem na par-niku. Kako sem prišel tja, tega nisem vedel. - Ta dobri mož mi je stregel bolje kot mati svojemu bolnemu otroku. Vodo mi je vlivsl v usta—brez skrbi rečem, da vsake pol ure in vsakikrat malo več. Hranil me je tudi z juho. Bil je pri meni skoraj zmiraj, podnevi in ponoči. Čez dva ali tri dni sem že pričel otepati z rokama, kakor da muhe od sebe podim. Govoriti še nisem mogel. Mož me 4)0 mogoče obdržal pri življenju. Ali kaj je slepemu človeku vredno življenje? sem si večkrat mislil. Čez nekoliko dni se je parnik ustavil v nekem pristanišču in takoj so me odnesli v bolnišnico, kjer sem prišel zdravniku ,v oskrbo. Vode sem dobil, kolikor sem jo hotel piti; tudi jedi dovolj. Zdravnik mi je pregledal oči in jih z mokrim ovitkom pokril. Te ovitke je pustil na mojih očeli več dni in samo neko tekočino prilival nanje, tako da * prišla do očes. Neki večer, co je bil že mrak, je vzel te ovitke proč. Glej ga čudeža! Zopet vidim, čeprav ne prav' dobro. Videl sem zdravnika ststi pred mano, videl sem okna moje sobe in sploh vse. Res je, da sem vse to videl kot bi gledal skozi gosto meglo, sli videl sem. In to je t>ilo glsvno. Upal sem, da bem morebiti videl tako dobro kot sem prej. To nI bila velika bolnišnica, cakor so na primer dsnes po Ameriki. Bili sta samo dve sobi zs bolnike v isti hiši, v ksteri e zdravnik živel s svojo družino. Kmslu potem sem pričel tudi govoriti; sprvegs sem govoril cot bi glas prihajal iz globoke sape. Vsak dan sem bolje videl in tudi bolje govoril. Ali tukaj je bilo Uko kot na tisti ladji, na catero so me rešili s tistih dveh hlodov na morju. Z nikomur se nisem mogel pogovoriti, kajti vsi so govorili ssmo špansko. Vedel sem, kje sem—v Mehiki. Torej precef daleč od Bele Krajine. Nekega dne, ko sem bil v tej bolnišnici v Mehiki % tri sli štiri tedne in videlTkakor da niaem bil nikdar slep in hodil že tudi po vrtu, sU prišla z zdravnikom dva moža, oblečena po evropsko Pričela sU govoriti nemško. Ko to nam ni šlo dobro od rok, je eden pričel govoriti slovaško Tudi v Um jeziku se nisem mogel pogovoriti z njimi, dasi sem ga nekoliko razumel. Možu aem povedal, kdo sem, kje sem deUl. kaj se je zgodilo s parnikom in kako sem neko jutro pogrešal kapiUna na hlodih. Prosil sem ga, nsj vpraša zdravnika, če mu Ja kaj znano o tistih 49,000 gol- t -------- je biti kakih dinarjih, ki so bili v škatli zra Jlr" w bombnikov, v Bar-.ven men* na hlodih. Vprašal srn" Kovorili, da so bile Le- ga je Ukoj. tods zdrsvnik ni o ur' "injave. Trajalo ja eno Um nič vedel 11 morda eno In pol, zdria Ko sem možu vse to povedsl v« ™*t" MoJ znanec mi in v kakšnem finančoem polo-^"hije. da je bil s prijsU- žaju aem, da še svoje obleke ni-l^jaki, Slovenci, franco- mam ns sebi. sU me peljala v ruKi tujci drle skupsj v|prodajslno in oblekle od nog do Dala sU mi tudi nekaj n mehikanskega drobiža, češ, naj s tem čakam toliko časa v tistem mestu, da dobim delo na kaki ladji. Povedati jima nisem hotel, ali mislil sem si, da ne bom šel nikdar več delat ns ladjo, čeprav na suhi zemlji od lakote umrjem. Moža sta se poslovila od mene, toda še danes ne vem, kdo sta bila in kam sta šla. (Se nadaljuje.) Turčija pomaga zaveznikom Revizija stališča po moakovaki konferenci Ankara. Turčija. 22. nov. — Turčija dejansko pomaga zavezniški oboroženi sili in to pomoč nekateri primerjajo oni, ki jo je nudila Amerika Veliki Britaniji pred japonskim nspadom ns Pesrl Harbor. Nobenega dvoma ni, da si je Turčija izbrala pot, ki jo bo kmalu privedla v tabor zaveznikov in vojno z osiščem. Moskovska konferenca je prinesla preokret v turški politiki. Opazovalci trdijo, da bo zavrgla politiko nevtralnosti, čeprav st ještne pošiljke odposlane tako nujno, da se so> rodniki in prijatelji, ki niso od-poslali zavojev za božič, oziroma žele odposlati potrdila o dodat nih darilih v obliki bondov, mo« rejo zanesti ns to, da bodo obvestila dostavljena do 25. decem bra. Finančno Ujništvo priporoča bonde zs dsrila ne le za člsne ameriških oboroženih sil onstrsn morja, temveč tudi zs one, ki služijo doms, Tsko božično da rilo je dsrilo za bodočnost, ki neprestano daje, kajti vrednost bondov bo rasla ves čas, ko bodo vaši možjC in žene služIli svoji domovini, Vojni bondi kot darila ss božič bodo tudi zmanjšali inflacij sko ns kupovanje redkih pred metov in bodo obenem sa one, ki služijo, moške in žene, naj-mehkejša podlaga v trenotku, ko efe bodo vrnili domov v civilno življenja. . Vojni bondi kot bašlčna darila Vojni bondi in snamke so naj boljše in najbolj prisrčno darilo sa božič 1943. Vojni bondl so darilo, ki "ima bodočnost", ksjti kdorkoli jih dobi v dar, bo mogel iapolniti eno svojih željs o priliki božičev, kstere bomo doživeli v časih miru, ki so pred nami. Vsak posamezni vojni bond, katerega kupimo v dar svojim dragim, je obenem darilo našim vojakom in državi—prav Uko kot za onega, ki darilo dobi. Zato pa—naložite svoja dolarje v vojne bonde, da bodo mogli iti v boj in pomagali ohraniti cene na nizkem nivoju. Ob tem božiču je naša osebna dolžnost, ds damo božična darila, ki bodo imela čim več smisla. Ako damo v dar vojne bonde, bomo tej svoji odgovornosti zadpstili na najboljši način. Velika prti Iks ss šene Zedinjene države stoj« pred največjo nalogo svoje agodovi ne .., da prevažajo varno preko morja moštvo in material po vseh morskih potih, ob kaUrih preže podmornice, ter da dosežejo vae fronte, krijejo naše ar made v Italiji in udarjajo globoko v utrjene japonske postojanke ns Tihem oceenu, In to na bo prav nič ponehalo v dneh, kl prihajajo. Danes, kot vsak dan, zapuščajo mornarji svojs mesta ns kopnem in gredo pomagat na ladje, ki plujejo v boj. Ko od hajajo, Jih takoj nsdomeščsjo na njihovih mestih WAVK8, ki so jsvile, ds delajo skupaj z ns šim moštvom in pospešijo pri hootrcbnega v dobi svetovnega gospodarstva, temveč pripravlja tudi nove vojne konflikte. Po svojem preboch nem znsčsju je naša doba precej sličns drugi polovici 18. stoletja. Tudi tskrst so spremembe fHid površino postsle vidne. Bils je to dohs Industrijskega prevrata v Angliji, ko je para nastopils svojo zmagovito pot, ko je človek dobil možnost, da s stroji postoterl svoje sile in ko se je začel tvoriti industrijski proletarlat. Adam Smith je napisal Ukrat svoje znsmenito delo VVealth of nstions, ki je po-stslo teoretična osnovs meščanskemu narodnemu gospodsr-stvu. V Ameriki ,so si sngleške kolonije isvojevsle neodvisnost, francoska revolucija ja sadsla smrtni udsrec fevdalizmu. Bili so to prvi krepki utripi moderne dobe, Po svojih jHieledicah je nedvomno najvažnejša t«v, mehanična revolucija, ki Je nastala v sedemdesetih in osemdesetih letih 18. stoletja v Angliji, prešla ns evropsko celino in povzročile popolen prevrat v industriji. (Dslje prihodnjič.) Nemške posadki v Bel• giji in na Nizozemskem London, 0. nov. (ONA).—Ns Nizozemskem in v lielgiji so Nemci začeli baje čisto |>o nepotrebnem pošiljati sem ln tja svoje čete, ds bi tako skrili prebivalstvu slabotno številu svojega vojsštvs. Znano je, da so Nemci v septembru in oktobru od|ioslali nekaj avojih oddelkov iz Nizozemske v Italijo, Posadki*, ki so še ostale v deželi, pa so dobile povelje, da se kažejo tako pogosto, da |m» ostala slabitev neopažena ter da bo videti, ko da dobivajo ojsčenjs. Poaledira tega Je, da prireju-jejo Nemci vedno več parad in procesij s svojimi vnjakl v mestih in na deželi. Obenem pa so začeli utrjevati Hudi- kraje daleč v notran)oaii te vrste dela ae nadaljujejo brc* preatanka. Or. Jančikovič pobegnil v julno Italijo Kairo, II nov. (ONA).—V Kal-co j«* prišla veat, da Je dr. Toina Jenlikovič, eden vodilnih oseb-no*11 hr vaške kmečke strsnke lil orgsnltator podtalnega gibanja, ušel lz Jugodom ln krotilcem svojim, dokler »e Mino ne očisti N<»4>odovalnih želja in nc premaga te prve slabosti svoje V stiahote 11 »tih dni je pitgle-dalo porotno in lakomno pk« največjega bojarljivca v deželi I/ brloga krvoločnih misli »n činih naklepov se jc vzdignil Ha-rrvoailnik. Je vrgel mrežo tn sedel v temi tavajočemu ljudstvu /1 vrst Mahoma so »e polegli boji kakor obrzdan konj je zatrepetala dežela pod roko novega gospoda in narod se mu jc poklonil do tal. Samosilntk se je zaprl v palačo lz rezanega kamna. Obdal je palačo z rabljl in besnimi psi in postavil pred njo deset komolcev visoke vislice. Ukazal }e in oznanil po vesoljni deželi: "Kdor pa poreče, da je moj nos dojg, bo obelin!" In zopet: "Kdor pa poreče«da Je moj nos kratek, bo tudi obešen!" In tretje. •'Kdor pa poteče, da ni moj n'is ne dolg, ne kratek, obešen bo!" In ker je bilo takih, ki so mi-»lili. da je njegov nos dolg, in takih, ki so mislili, da je kra- CARRIER PLANEŠ SEND NAZI SUBS IO WATBtY GRAVE1 AN DtKOOfNO DfCTH CHABOC throws a tremendoui ctoud of water over a Nazi suh trapped tat the Atlantic bj planeš from tha U. S. aacort earrlar Card whlch, along with destrojasa, damaged and aeot down mote eraft thazf any team ln naval historjr. The bom ol the aub ean be iean pretruding from the wpnj. oa the left vaa aubaequently šunk in anotfaar attack. U. 8. Navj photo. tek, največ pa tistih, ki so deja li, da ni ne dolg ne kratek, so se zibale vislice od jutrs do večera. Na kupe so ležali mrliči po holmu okoli palače strašnega SemoKilnika. 8. Deseti dan svojega gospodar stva je počival Samosilnik na odru. vznak in vse štiri od sebe, in se dolgočssil v prebavi. Mra-čilo se je. Na hladnem kamnu visokih sten so plesale sence rabljev, ki so prižigsli zunaj baklje, da nadaljujejo svoje peklensko delo tudi ponoči. V dvorani je vršel hrum hitrih korakov. zategli obupni kriki, liki ostri kamni so bili Samosilniku na ušcaa Slišal je zapomaganjc cvllečih moških glasov. Pogledal je na vislice. Pod njimi je stal plešast starček, Ves sključen tn krevljast, toliko da se je držal na nogah. Že so ga držali hlapci, že so ga vezali, ie so mu ovijali na vrat prokleto konopljo. Toda starec ni prosil, ne stokal. Smehljal se je prezirno in ko so ga dvignili kvišku, se je nasmejal na vse grlo. Samosilnik se je začudil tn ukazal, naj ga snamejo in pripeljejo. / Sneli so gs in pripeljali. "Pa čemu se smeješ, ko te obešajo?" je vprašal Samosilnik. Starec fe odgovoril: "Smejem se tebi, Samosilnik, ker ni tvoj nos ne dolg, ne kratek in ker zavoljo tega obešaš ljudi!" Samosilnik je odgovoril: "Temni eo moji zakoni in moj nos, ki sem ga dal deželi v trepet, je logika vsakega zakona. Ni dolg, ne kratek, kadar je dolg in kadar je kratek." v Starec je odgovoril ln v odgovoru vprelal: "Ali uživa zakon samega sebe? Zakon postavlja sebi meje, kl jih pdnUH svoboda. Jaz v tebi, Samosilnik, ne vodim svrhe." Samosilnik se je nasmehnil in dejal: v " " "Moj nos je ideja! Za vsako idejo človeštvo krvavi, rado roma k vislicam, rado se da klati in mučiti. Človeštvo brez ideje je kakor lice brez nosa. Ta dežela je bila brez ideje, jaz sem ji idejo dal, moj nos je ideja." Starec je pobledel in klonil. ,40 groza!"—j« dejal. "Ti se, Samosilnik, rogaš lepoti, iz tvoje gnile duše se razliva po jdejo ubogi, majhni nebogljeni? Pa čemu toliko gorja nedolžnim tisočem, ko se nad mojim srcem ne zvedrijo oblaki žalosti? Tedaj je ostavila svojo čredo in se je spustila v dolino. Šla je po deželi, šla od doma do doma in zbirala deco obešenih staršev. Razni mali oglasi FANTJE—MOŽJE—DEKLETA— ŽENE v starosti 16 do 60 let Živet za armado, mornarico ln zaveznika je neobhodno potreben. Da pomagat« naftlm motam na bojnih poljih. VI lahko naredite svoj delet s tem. da delate pri ARMOUR AND COMPANY procesirati, zavijati ln odpoSUjatl meso natim bojevnikom. IzkuSsnott sa ras-lična produkcijska dela nI potrebna far potrebno. Vas nauttmo mi Prilika tudi sa mehanična dela ln "maintenance " DNEVNO ALI NOČNO DELO Dobra plača Nadurno delo v najveC oddelkih Plačamo trn im pol 6ez 8 ur na dan all čez 40 ur na teden. Tovarna je v sredini mesta, blizu nad ulične ln poulične telezntce. Zdravstveno ln odškodninsko zavarovanje. skupno tivljensko zavarovanje ter plan za počltnlee, na razpolago vsem delavcem. Oglesite ae v najemnem uradu pri ABStOOB and COSfV*MY Ave. (Od 7. zjutraj do ft JO ure zvečaj Dva "bloka" od Ashland Av«. } Nadulična direktno do urada. "Packers Avenue Station." Ne priglasite se ako sta sedaj uposleni v nujni vojni Industriji. HIŠNIK (Janttor) za banko v mestu DNEVNO IN NOČNO DELO Dobra plača. Počitnice in vsi bančni prazniki plačani FEDERAL RESERVE BANK 164 W. Jackson Blvd., Chicago "FINlSERJI" za pohištvo.—Izkušeni, stalni delavci, dobra plača. Wolf & Franke! Furniture Co., 4740 No. Kedzie, Chicago.__ ŽENSKE za delo v mestni banki Nič ribanja —Dobra plača Počitnice in vsi bančni prazniki plačani FEDERAL RESERVE BANK 164 W. Jackson Blvd., Chicago KUPITI ŽELIM 3 ali štiri vrstne Mervarjevega izdol ka HARMONIKE. Pišite ceno, koliko vprašate, na: JOHN PILNY. 3611 Wcst 26th Street, Chicago 23. Illinois. —(Adv.) sacui Mc*e«vVTAt'e«m vou uufit št*tnrs tmm* mn mmmr /mn* m 11 mr m metn u mrt*i m Hmos Micm NKtUMS Mtanns "I" rWmw%mm J^Uff« O H) %TAT~ttt ***