m.mmL i hnm i tMiu «■*■ «. xm.iete. x> A»rtn>-OgrA»t a Ne«S|»t ado teto skfp^j Mpni . K M-— e*> •«*« oapn) . . . . K »0-— iu nesec » , •>, t 2-JI ctlolib atprej , ♦ ♦ . K 35.— VpraSan|cm glede lazcretov se a*j pcttoB u odgovor tfoplsnfet ri! mamkv Vyrsraiitv**•?• 552 aa mesoc . !••*•• 2— a* mesee • • • ••» • »*•■ Doplaf na) se frankirajo. Ro kop i si se ne vračaja. CrođnUtroi Baanov« alloa ftt. S £r pritllčja IeroJ tolofon if. 94. lis uredno pronio. Dunaj, 6. novembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Strmadna fronta generala kavaJerije nadvojvode Karla. Romunsk! napadi na severnem Vfaškem so ostali tuđi včeraj pepol-noota brezuspešni. jugovzfeodno od prelaza Vorostorcnve smo pridobili prostora ter zavzeli goro La Omu. V pokrajini Bodze in pri Bekasu in T3>l£yesti se bcii nadaJju*ejo. Vzhod-no od KirHbabe so se polasiili od-delki hrabrena terez?!?skesa ncšpclka ŠL 42 in drugih delov čet v presenet-Ijfvem sanku v!š?ne Sedu!, pri čemur |e bilo vjetBi 100 Rusov in vpienieno metalo min« 'Armadna fronta general- f € 1 d m a r š a 1 a princa L e - opolda Bavarske^: a. Nlčesar pomembnega. ITALIJANSKO BOJlSČE. Na Primorskom je napadate) detovacje Itaiijanov močno popu-sđlo. Odgovarjajoče vporabe inf3n-terije v masah so bile njih izg'jbe zadnje bojne dneve izredno težhe. Včeraj ?e bil artiljerijski ogeni sanio pri Bttfah, Kudem logu in zapadno od Jamelj živaline}*i. Pri Bi!»ali srao z ognjem ravrnill prodfrajo^o so-vražno peboto. JUGO - VZHODNO BOJISCE. Nobenih posebnih đogodkov. Kamestnik načelnika generalnega štaba pl. 11 5 f e r, fml. BeroiLi, 6. novembra. (Kor. ur.) fU^-oHfov urad poroča: Veitki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina pre- Itftolonaslednika Ruprehta Bavarskega, V trajni bitki ob Somini ie bil &. neverabra zopet velik bojni dan Brve vrsta Aagleži in Fraocozi so z «ek) vdikkni sflaml fn vporabBaioč vi^o bojno sUo svoj© artilierile izvr-šli iBosočen suaek proti fronti ar-made greoersda von Belowa. Čete raznih netaskih pieraen, stojeće pod povetinžgrtvom generalov barona Mar5ctaHa» voo Deknlfnga in von Gamfera, so se neoma|no držale ter prizadcjale sovražniku težak poraz. Deli sfrassburskesa zbora, saškesa in bad«itskes|a kontingenta, Bero* finci, Hanzeati ter metningsnski peš-polk so se posebno odlikovali. Na ćeli skoraj 20 km široki napadaj ni fronti od Le Sarsa do Bouctiavesnesa »o utrpeii zsrvezmUkl na^prointki velike krvave fegube ter nJso, izvzemši kraievno pridobttev nm sevorne^i deiH gozda St. Pierte Viiast, doetgli ničesar. Kjer ie ssoeel sicer vdrs* sovražnlk tia v nafto crto, sno sa takoj zopet vrgH vsa in }e pastu t naših rokafi 10 čtrtontov, 310 moć in nekaj piena. Samo severoTzlKMJao od Le Sarsa amo vjeH nad 70 mof ter vpleniU 11 strvfnlh pučk. Pri Sote-sonsu smo zavroM mpad nek«0i slabotnesa fraflcosk^ga ođdetfta. Fronta nemške^a prest«* Ion aslednika. Na desno od Mose ▼ odseku Har-daumont silni boji artiljerije !■ bog z «£aiwl grnipmsjsj, ~ ■ č VZHODNO BOJISCE. Fronta generalieldmar-šala princa Leopolda Ba- varskega. NobenUi posebnih do^odkov. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Boii v odseku T61gyes ter med prelazom ob Aluti in prelazno cesto Bodza trajalo brez bistvesie izpre-membe položaja. Jugozapadno od Predeala smo zavzeli visino La Omu ter jugovzhcdno od prelaza Vorosto-royne nadalie napredovali. Na obeh straneh ceste na prelazu Szurduk smo zavrnili romunske napade. Na južni fronti smo vjeli nad 450 mož. BALKANSKO BOJIŠČE. Ničesar novega. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. {talijanska ofenziva peša. V neiieijo je cpešalo bojno de-lovanje Italljanov. I talijanska artiljerija je srreljala samo pri Biliali v Vi-pavski dolini, pri Mudemlogu na severnem deiu Kraške planote in pri Jamljah na južnem delu planote. Pri Biljah je nastopila tr.di italijanska inianterija, ali naš ogenj jo je hitro zavrnil. Italijani so imeli izredne izgube. V njihovih masali so padali ranjeni in mrtveci kar po vrsti, te treba" spraviti v kraj, in ker je bil oapor tako ljut, da je z lahkoto za-držal italljansko prodiranje, so Italijani kmalu ccinehali. O?romen naval se je ustav'! in se^aj itaMjan?ko ?.r-tnaćTTo vodstvo Hhko računa, kaj ie pridobilo in kaj je izgonilo v deveti ofenzivi. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 4. novembra. V dolini Tra-vignoio (Aviso) so zavojevali naši odde!ki utrjeno pozicijo, imenovano »observatorij«. na južnih ponočjih Cime delle Boche, približno 100 ko-ralcov od vrha. Sledeci ljuti o.orenj so-vražnih topov ni oviral naših pri irtrjevanju zasedene pozicije. Na karniški fronti večje delovanje cbch artiljerij. V zoni vz-hodno Gorice je držal sovražnik, ki je spravi! v crto nove kalibre vseh vrst, včeraj naše pozicije pod moćnim ognjem, na ka-terena je naša artiljerija odgovorila z veliko energijo in učinkom. Na Krasu je trajala silazna ofenziva čet 11. armadnega zbora proti viravski fronti. Infanterija 49. ćivfzne je za-vojevala močne visine Volkovniaka in severno visine kote 123. Nekolika vzhodno Mirenskega grada in od kote 126 proti vzhodu snio dosegli s krepkim skokom glohokim nad 1 kU lomcter koto 291, s čemur smo za-sedlf cesto iz Opatjega sela naprej do 200 metrov pred prve hiše v Kosta-n'evicf. Vzdolž ostale fronte do mor- j ja so napatili po trajno iju lem bombardiranju s topovi vseh kalibrov gosie mase v smeri visine kote 203. Naš koncentrirani o^erj jih je zadel in razprsil, nakar so zbežale v neredu in so pustile številne mrtvece in rarjence za seboj. Vjeli smo 533 mož, med njimi 11 oficirjev. in vplenili eno baterijo 4 možnarjev po 105 mm kalibra z municijo okoli 1000 strelov za možnar, dalje strojne puške,orož:'e iri municijo, kakor tuđi kolono vozov s konji in drug bogat materijal razne vrste. 5. novembra. Sovražna artiljerija je včcrrM delov^a ;:?ko v Val-iarsi. v zoni i^asubija in na asiažki viseki planoti. V dolini Travigrolo je naperil sovražnik potem, ko je bil poskusil diverzivno akcijo na Col-bricorrj, pet T^porednih ljutih napa-dov nroti poziciji opazovališča na pobočfih Cime delle Bocche. Vsako-krat oet 198 mož. ki so bili veči-noma ranjeni ali pa boiisču razprse-ni. — V bojih od 1. do 4. novembra je prišlo v naše roke vsega skupaj S9S2 vjetnikov, med njimi 270 oficirjev. kar zvišuje število oć 6. avgusta na julijski fronti pripeljanih vjetnikov na 40.363. med njimi 100S oficirjev. Italijanske skrbi. »Idea Nszionale« opominja, naj se pravočisno nrenreči. da ne bo opešal italijnnski človeški rescvoir. Italija je poslala doslei na bojišče že skoro vse svoje za vojno sposobne može od 19. do 40. leta. Čas je, da se začne štediti, kaj se more storiti najboljšc z bogato nabavo mehanič-nega vojnega materijala. Treba ie toliko večje previdno_sti, ker se trdo-vratno razširja vest, da Nemčija in Avstro - Ogrska nameravata težko udariti Italijo. kakor hitro bo Romu-nija vr/ena ob tla. Gahrtele D' Annunzio na Krasu. Iz Lugana se poroča, da je bil pri napadu na Veliki hrib navzoč Ga-briete d' Annunzio, da je navduševal vojake, za kar ga je Cadorna imeno-vaf stetnikom. Razprava o mirovnih ciSjih v italflanskein parlamenta. Lugano, 5. novembra. ItaJijanski parlament ni mogel biti sklican na dan 29. novembra, kakor je bilo že doloceno. ker vlada v kabinetu sa-mem velika razlika v mnenju, ali naj se pripusti v parlamentu obširna razprava o vojnem položaju in mirovnih ciljih Italije al? ne. En del rni-nistrov želi na izjave ministrskega predsetlnika tako obsežno razpravo, izraziti intervencijonisti pa trde. da bi bila jako neumestna. Proti Bissolatiju. »Baseler Nachrichten« poročajo iz Rima: Doslej je zahtevalo 14 ka-toliških provincijalnih llstov, da mora Brsolati odstopiti radi svojega protiklerikalnega govora v Kremoni. »Unita Cattolica« v Florenci poroča celo, da je ministrski predsednik Bosseli že desavouiral Bissolatija. Umerjena liberalna organa »Resto del Carlino« in ^Gazetta di Venezia« pričenjajo Bissolatija napadati. Polkovnik Douhet. Znano je. da je vojaška sodnija italijanske vojne zone obsodila akti vnega pollrovnika italijanskega ge-neralnega štaba Douheta na eno leto ječe, ker se je pregrešil glede vojnih tajnosti. Polkovnik Douhet je bil po-slal lani ministrom f-oselliju. Bisso-latiju in Rufiniju spomenico važne vojaške vsebine, katera pa se je po Žurnalistih raznesla okoli, ker jim je spomenica prišla v roke. Douhet je oštro kritiziral italijansko vrhovno vodstvo in bil radi tega obsojen. Ta Douhet je identičen z vojaškim kritikom turinskega lista »Gazetta del Popolo«, ki se je toliko potegoval za intervencijo Italije. V svojih člankih se pred vojno je kazal veliko mržnjo do centralnih držav, torej do zavez-nikov Italije. Douhet je pisaJ o nem-ških zmagah tako - le: »Neki povsem neznarii gospod Hindenburg je izvo-Jcval zmago pri Tannenbergu. To v resnici ni zmaga, arnpak najnavad^ nejši nemški bluff. ker je prav nemo-t goce doseći poraz z onim številom čet, s katerim razpolagajo Nemci na vzliodnji fronti napram ruski ogromni silf,- V nekem drugem članku Je pisal. da je vojna za Nemčijo izgubljena in je-pozval nemsTcega cesarja Viljema. naj kot premaganec salutira s svojim mečem pred zmagovalci. Po padcu Antwerpna je trdil, da je v Francijo prispelo 250.000 Rusov. Tako je pisaril ta italijanski stro-kovnjak. Sedaj se je bil spravil natl italijansko armadno vodstvo, katera pa ga je kratkomalo odstranilo in poslalo v ječo. Značilno pač je, da je bil Douhet polkovnik italfjanskega ge-neralnega štaba. . - DRO3NE VESTI IZ ITALIJE. Preko Lugana poročajo, da na-merava italijanska vlada uvesti dva brezmesna dneva vsak teđen. — Italijanska vlada pripravlja ba|e dekret, po katerem se znlžajo italijanski vrednostni papiri za 20% vred-nosti, dalje, da se zaplenijo cerkvene ustanove in cerkvam odvzamejo dragocene svetinje in posodle. An«:leški listi javljajo, da Je konč-no dosežen sporazum glede ođpošl-ljanja angleškega premoga v ftalffan-slva in franeoska pristaniŠČa Sredo-zemskega morja. Določene so cene za 40 raznih vrst premota in maksimalne cene za prevoz preraoga iz pet angle$kih piodročij v 39 luk Italije in Francije. Statistika italijanske zunanfe trgovine prvih sedem mesecev 1916 kaže narastek blagovnega uvoza za 707 milijonov lir v primeri z isto dobo lanskega leta. blagovni izvoz pa je padel za 256*5 mifijonov Ur. Položaj na južni sedmograško-romunski meji je neizpremenien. Naši napadi Južno Predeala in Vorosto* ron.ya so bili tuđi v nedeljo uspešni,' romunska protiofenziva ni nikjer dosegla uspehov. Iz DobnkFže se nef poroča ničesar novaga. Romunska armada se nahaja seda) popolnoma pod kontrolo če-tverozveze, oziroma Rusije. Kakor poročajo iz Sofije, je ententa v Bu-karešti izjavila, da smatra brezpo-gojno poslušnost romunske vo}ske ukazom ententnih generakiili štaiov za neobhodno potrebno, ker bi sicer, četverozveza morala prepustit! Ro-munijo usodi, Ići si jo je zaslužila s svojim samovoljnim sedmograskirđ nacrtom. LIO I ib-lk%« Sožalje. (L>aIJe> zena ie okrenila glavo. »Danes najeni. jutri tebi« in šla je tuđi ona svojo pot. Ko je prišel domov, se je vsedel Filip za mizo, iztegnil svoje dolge noge in gledal zamišljeno na-pol obrnj^n skezi okno. »I seveda se spodobi—« je pre-nišlial — »kaj bi rekli, ko bi ne šel? ftefcti N, da setn neotesan, da nimam sočutja m ne poznam takta.« Rekli bi, Ostriga, ioslei tako fin, tako korekten, pa ni prtiet Pogledali me ne bi več na cesti in prav bi storili. Rekli bi, da nimam vzgoje in Jaz sem vendar dobro vzgojen. Moram itl iD slcer takoj, med prvimf moram bi«, saj smo znancL Vzei ie iz mtenice kltuček in od-pr! omaro. v StafcnH ie aajporo žlrnk la ga polo^il na posteljo. Potem je prinese! noge, roke. vrat. razpcstavil vse po vrsti, vzel krtačo, pregledoval in snažil sožalje, ki ni imelo madeža na sebi. In polagoma. narahlo, premišlje-no je vtaknil sebe. v drujrega. prave-ga Ostrigo, nazadnje ti je postavil §e visoko, zametno - gladko, svitlo glavo in ko se je dotaknil rok na postelji, mu je postalo tako prijetno pri srcu, da se je začel smehljati. »Servus Ostriga, đober fant si, glej da ostaneš vedno tale —* je jec-ljal ves ginien in stresa! dolge prste. Nataknil si je previdno §e druge roke, se obrnil in se pogleda! v zr:ofo. Pogladil si je brado in lica, tuđi p#klonil se je nakihno. Zdelo se mu je, da mu je oni ▼ ogledalu pokrmal v priznanje in da ga pozdravlja. »Z bogom Ostriga ln glej, da se boi dostojao vedđ, kakor d#sleti« Po poti je ponovit formata ao-žalja. Ko je prišel do hiše. Je spet sa-čal rlajDoak. -6tr*st*g* le mega sočutja. Prišel je ves žalosten in zasolzen v prvo uadstropje. Ozi-raJ se je naokrog. Mlad fant je nesel dva velikanska svecnika in se zadel vanj. Stopil je v stran. Pogleda! je, če mu ni umazal sožalja. Iztegnil je vrat. Skozi priprta vrata Je vide!, kako so postavljali oder. Stal je dolgo in se oziral. Mislil si je: »Žalost je še prevelika, kaj ko bi prišel pozneje?« — in hotel je od-iti. Pa priđe nenadoma mimo mi-lostna. Ostriga se je odkril in ji zastavil pot. Skrivil je hrbet in desnico je itnel iztegnjeno. »Premllostna — pretreslo me je — moje sožalje — c je iagovoril prc-trgano in vendar v eni sapi. Oči so se mu sfealHe $e boli. »Hvala—c je ođgevorila fn crno obrobUeiie žepno ruto le veđno na očeh. Ha dalje. Ostal je spet sam ... r": »Mit videla m* ni. niti hvala gGh spod Ostriga ni rekla — e, prevelika! žalost —« Je razmišljaj. Vide! je od daleč najstarefšo hčerko. Mislil Je, da bo prišla bfczje, pa je zavila po hodniku. »Sožalje gospodična —^ }e zakli-cal za njo. Ozrla se je, pa se nJ zahvalila. Ježilo ga je. Ko Je Šel po stopnicah navzdol. je odpustil vsem, vsled pregloboke^ neizmerne žalosti, ki jim ie zatem-nila oči in zapria usta. • • • Drugi dan popolđan se je ude-ležil pogreba, Prišel je pol ure prej. Ko so se zbra!! pevci, je stopil mednje. Z nikomur ni govoril, samo opazoval Je, s tiho žalostio v mokrih ©čeh. Videl je prihajati visoke gospode in ugledne dame. Če se mu ie zdelo. da ga kdo gleda, se je poklo^ niL Videl je, ko so prine.sll krsto in jo položili v voz. In potem se mu je kr< čflo srce ob joku zaostalih. Postalo mu je celo tako hudo, da, §i je onrisal Stran 2. •StOVCNSKI NAttUtr« one 7. ftovembra 1910. 256. Stev. Slol ko prej pa pripisujejo en-tentni vojaški krogi dogođkom na romunskih frontah kar največio važnost »Daily Telegraphc piše, da tvori romimsko bojišče os evropske vojne. »Ruskija Vredoir.ostU pravijo: Sedanji dogodki na romunskih in makedonskih mejah bodo imeli ogromen pomen »a vprašanje miru. Obe votujoči se skupini pricakujeta oIgotrajen in silen, kakor Nemci nišo pričakovali, vendar se ie ta naval zlcmil ob brezprimerni požrtvo-valnosti nemških čet, tako da je opu-stil napadalec svoj namen, prebiti nemško fronto v cni smeri ter pre-šel v avgustu že do precej brezciljne taktike splošnega prirska na ćelo fronto, ki pa je naravno prinesla le delen uspeh. September je prlnesel zopet s popolnoma izpremeriieno tak-tiko in sto-pnjevanjem pritiska napa-dalcu razmeroma velike pridobije. JObnovii ie svoj drzni namen, prebiti cemško fronto ter je riarneril svoj trud na kot o-d rnega med tem zavze-tega trikota severno od Scirire med Sommo in Ancm>. Tu se ie celotna bitka razdelila na dva dela. Južna bitka v prostoru Biaches-Vermando-villers Je prinesla napadalcu. ko se je splošna mise! prebitja razbila vsled silnih snnkov v zzporedrih od-sekih v odseku Bemy Ćhaulnes za spoznanje ta!, vendar pa ie moral sovražnik vsled svojih izgub opustiti nadalnje prodiranje. Na scveru bitke, med Sommo in Ancro se je sili skup-nega navala posrećilo zavzeti Oue-decourt in Rancourt ter \rmes leže-čo pokrajino s Comblesom dne 25., 26. in 27. septembra ter zavoiev?.r«i trikot precej močno razširiti. Cilja teh nezaslišanih neporov. strateg? Č-neg*a prebitja na vrhu trikota, pa kljub strašni borbi nišo mogli dose-či. Tuđi silni rusko-angleški napori y oktobrskih bitkah so se končno ponesrečili ob nemškem odporu, ki je od srede septembra zelo nrj-asel. Uspeh bitke ob Sommi do danes to-rej lahko označimo na ta način: Napadalcu se ni posrečilo prebiti naše fronte, niti ne semleti nemških sil ter na ta način omajati nemško zapadno fronto. Napadalcu se ni niti posrečil skromni cilj, vezati zadosti nemških čet na zapadni fronti, da bi na ta na-Čin preprečil večjo nemško akcijo »a drugi točki. Zavzeta Dobradža in osvobodeno Sedmograško sta dokaz »a to. Berolfft, 5. novembra. (Kor. ur.) Francozi so prezrli prostovoitno za-pHS#itev forta Vaux, ki je bila vsled .velikefra operattvnepra sklepa, opustiti olenzivo na Verdun, izvedena kot faktična odredba v noči od 1. na 2. november. To izhaja iz dejstva. da so Francozi sele potem. ko ie bil fort Vaux zapuščen. zaželi z ob-srre&evaniem in }e najteži artilierii-skl ogen? trajal do pol 6. nastedniega poroldaeva. Očivrcino so spoznali šefe po nemški brezžični brzojavki, Izdani db tem času, da so ves dam ob-streBfevali pracne ruševine. Kakor Ižhaja iz fra«co%ke brezžične brzojavke z Eiffeb>vega stolpa dne 3. novembra popoMuc. se ie fraifcoska In-fa»r*terSa upa>a zasesti zaouščetii fort sele ?w>nočL Sfcer pa Je bilo že gve-čer 31. oktobra po^eđaflo skflpln! neni6Wh in neutralnih časnlkaricv, da bo fort Vanx opuščen. FRANCOSKO URADNO POROCILO. ^ft o Y e in^pg p^Tdtan noči povski osreaj na fronti ob Sotraf ti v okolici Douaumonta in Vaaxa. 51-cer }c bila noč povsod mirna. 4. novembra xvcčcr. Severno od Somme so posloisrti Nemci danes zjutraj pregnatl nas lx dne 1. novembra zavzetih strelsldh Jarko v na zapadnem robu gozda St. Pierre \*aast Napad, kl ga Je nvedel močen topovski ogenj, smo zlomili z s^pornim ognjem in ognjem strojnih pušk. One sovražne sile, katerim se je bilo posrečilo vdreti v naše crte, smo hitro vrgli nazaj Ili pa vjeli. Na desnem bregu Mose so izpopol-nile naše Čete svoje pridobitve v okolici Vauxa. Mi držimo zapadni del vaši đo cerkve. Severovzhodno in vzhodno od forta smo se utrdbi približali za par sto metrov. Na po-bočjih gora, padajočih v dolino Woevre, smo vjeli več mož. Na ostalem delu fronte od časa do časa prekinjeno topovsko streljanje. # Belgijsko uradno poročilo. 4. novembra. V odseku Ramseapelle - Dixmuiden - 9leen-straete navadni artiljerijski boj. ANGLEŠKO URADNO POROCILO. 4. novembra popoldnc. Močno deževje. Sovražnik ie izvršil na Crtah jugovzhodno od Armenti-eresa uspešen napad. Sovražnik je prodrl pri Givenchvju v naše jarke, mi pa smo ga takoj prepodili. Nemci so imeli razmeroma velike izgube. Nasteli smo 100 mrtvih, vjeli 30 mož ;n vplenili 4 strojne puške. 4. novembra popoldne. Moćno artiljerijsko delovanje v oko-Iic Les Boeufsa in Le Sarsa. Obstre-ljevall smo sovražno crto severno od kanala La Bassče in v sosedstvu Messimesa. Naši letlaci so uspesno metali na sovražna stanovališča bombe. Angleški parlament. London, 5. novembra. V poslan-ski zbornici se je državni podtajnik za zunanje zadeve lord Robert Cecil znatno oštro izrekel proti temu, da bi poslanska zbornica vplivala na vodstvo zunanje politike. Šio je za vprašanje, ali naj bo Venizelosova vlada pripoznana ali ne. Cecil je re-kel, da mora vlada uvaževati v tej stvari tuđi mnenje franeoske, ruske in italiianske vlade. Zavedamo se popolnoma mnogih napak, ki smo jih storili. je rekel govornik, in mnogih pomanjkljivosti. ki jih imamo, a sto-riti se mora to, kar menimo za pravo. Voditi moramo vlado naprej, četudi slabo, a tako dobro, kakor pač mo-remo. Med vojno ne moremo de-liti edgovornesti ne s poslansko zbornico, ne s kom drugim. Če smatra zbornica vlado za slabo, naj jo odstrani in nadomesti z drugo. Beil nm mmiu. IZGUBLJEN NE.MSKI PODMORSKI COLN. Berolin, 5. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Dne 4. novembra zvečer ?e nasede! podmorski čoin »U 20« v mes:!i seremo od Bov-b;erf{2 ob zapatfrmukfandski ohail. Vsi peskns! torp^dovk, ki so hsle tako* po!d?cane na pomoč, da bi čo!n od?el?ale, so ostali brezuspešni. »U 2*W smo 7Mo 5. ♦. m. opoldre raz-streiili potem, ko sa biie naše tor-pedevke pnsadko r^Š?le. §ef admiralskega št?.ba mornarice. * Drug slučai Baralong. Bcrolin 4. novembra. (Kor. ur.) \Volifov urad poroča: Neki nemški časjnik, ki je bil iz Anglije poslan v Švico. pripove-duje o zločinu, podobnem umoru na »Baralongu«, med drujrirni: Nemški podmorski čoln »U 41« je ustavi! 24. sentem^ra 1915 v bližili otokov Scillv parnik pod ame-riško zastavo. Parnik se je ustavil ter se oripravlial spustiti čoln na rrorje. podmorski čoln ra se je pri-biižal na 300 metmv. V tem trenotku }e ^ačel parnik streljatt fz dveh to-nov na podmorski čoln tn iz sterilnih pušk. Težkn zadet se Je podmorski čoln najprej notopll, potem pa se je zonet dvignil in skozi odprtino 5ta mo^la samo Se zJesti ven poro^nik Cramnton in krmilar Oođan, nakar je podmorski čoln za ve3no izginil pod vodo. Težko ranjenemn častniku in krmilarju se Je posrečfTo. da sta se ofcdržaila na povr§ju ter 5Ta v neki čohi, kl je bil v blizini. Pamfk se je nato vrnil proti čoinu ter ga hotel potopiti. Predno Je to fzvTŠn, sta poskočila oba v morje. Ćez pol ure se je parnHc zopet vrnfl ter oba po-nesrečenca vzel na krov. Ranfenega nadporočtifkm, M je hnel dvakraft zfanilfeno Ccfhnft, šttA v levo sence, prst Strolro rano • drobei na nosu in lfcn In zbito oko ter kTiiiikuja so saprli v neko fak-njo na krovu ter sta morala ostati tam do prihoda v Faknoufh 25. MP*' tembra, Tam Sele so nadlll i«lwe mKL O9HBO 9 US90O SI BPO8BBBHB hlačand ter posU* v neki hospfc, potem 6. oktobra v P!ymnfh in 10. oktobra v neki hospic. Is PlvmouUia so Ju podali v York Catlnle ▼ ro|»-ško jeto. Dne 13. decembra eo poslali častnttca še z odprtkni ranami v Dyffry« Alled. Tamošnji zdravnik ie nato predlagal, da naj se po§lie čast-nik v irmeno v Svico. Svicarđci zdravnlld so temu pritrdlli aneleški generalzdravnik pa ni dovcrfil in je moral Častnik ostati na Angleškem. VeČkrai je poskusil nadporočnik Crampton potom ameriškega posla-ništva v Londonu poročati nemški vladi, njegova poročila pa nišo do-spela tja. Podmorski čoini v Črnem morfu. »Russkija iVjedomosti« poroČajo iz Odese: Vsled izrodne^a narašca-nja nevarnosti podmorskih čolnov v ćrnem morju. je rusko trgovsko plovstvo po većini ustavilo svoje vožnje. Koncem preteklega tedna je potopil neki nemški podmorski Čoln v blizini Odese tri velike romunske barke z živili. Lov na »Deutschland«. »Dailv Chronicle.« poroča, da je poslala angleška admiraliteta v zapadni ocean veliko brodovje, ki naj zasleduje »Deutschland«. Tuđi štiri-najst franeoskih vojnih ladij je bilo otposlanih. Potopljene ladie. Aneleški parnik >Brierley Hill« (1168 ton) iz liulla je bil potopljen. — V Toulon je prispelo 75 moskih, 3 ženske in 2 otroka, ki so bili rešeni z angleške ladje, potopljene v Sredo-zemskem morju. 49 oseb z irskepa poštnega parnika »Connemara« je morie vrglo mrtve na kopno; med njimi je tuđi truplo kapitana. — Podmorski čoln »M 56« je v Larwicku izkrcal 16 mož s potopijenega nor-veskega parnika 3>IvanhalI«. Tuđi Hbrveški parnik »Thor* je bil potopljen. Has, 5. novembra. Tednik »Toekonsut« mvHa, da sta bila nizozemski podmorski čoln »K 1« !n spremljajoča era ladja »Wittezec«, dasi je bik> nizozemske zastave raz-ločno videti. obstreljevan fn sicer na franeoskem zapadnem onrezju od franeoske patruljske ladfe in nri Gibraltar ju od an^leŠke ladfe. Obakrat ne da sta bili ladii pre! preiskani. Ora-nate so nedaleČ ladij nadle v morie. Francosko uradno poročila 4. novembra. Orijentska a r m a d a. Artiljerijski boj se nada-ljuje na raznih točkah, posebno silno v okolici Čme. Nobenega infanterij-skc?:a boja. Ena naših letalskih flo-tilj je obstreljavala sovražno tabo-rišče severno od Bitolja in pri Pri-■epu. Uradntki solunske provizorlčne vlade v Albaniji. Lujrano, 6. novembra. (Kor. ur.) {talijanski listi poročajo, da solunska provizorična vlada v svrho nadalje-vanja grškega recima pod vodstvom prejšnjega solunske^a prefekta Ar-?{yropulosa in prejšniega poslanca iz Korice Adamvdesa odpošlje nekaj uradnikov v južnvi Albanijo, ki naj naberejo tuđi prostovoljcev. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROCILO. 3. novembra? Zapadna fronta. Ob Stohodu se boji v okolici Vitonjeca in kolonije Aleksandre vkc nadaljujejo. Nekemu našemu Vata!ionu ?e je posrečilo vreči nazaj sovražnika, ki le zasedel neki naS strelski jarek na zapadnem bregu Stohoda. Ob višinah vzhodno od vaši Lipnice Dolnie so prodrli naši od-delki skozi sovražne žične ovire ter potisnili savražnika na posameznih točkah nazaj. Gosta megla )e ovirala delovanje artiljerije. Ob Bistrici sq na5e izvidne čete in v okolici vaši Krivič en voj nenadno napadle neko sovražno stotnijo od spredaj m s strani, jo raprStle in vjele 13 moi, TurSka voina. TtJRSKO URADNO POROCH.a 3. novembra. Egiptov-ska fronta. Nala letaM so vnfe 1. novembra upeiao mooio bon*> na Sum in priUMiilit Tavfik ter n SeleariHce naprave AngMMr x«pađ-no od kau^L — Kavkaska froBt«. J«Sao od BitUm se vrie sa nas ugodne praske. Na abrefju O«nota smo hndi aspebe. V cenlm-hm te u k*mm krto vraški fctfi hm m mAml Un lm mtm RbsU ki se ne dajo na polju civiliza-tiJe in človečnosti prekositi od svojih zaveznikov, za svoje brodovje v črnem mori« slavno nalogo. Oni po-snemajo, kar ddajo Angleii bi Fran-cosl ob obali Eg^skega morja ter iz-krcavajo pod zaŠ6lto svoje artiljerije na raznih točkah obali roparske tot-pe. Te nimajo nobene đrnsre voja^ke naloge, kakor da plenifo pri mimem prebivalstvn in požigajo njih hl§e. Če so to podlost izvršile, se ti roparji zopet vkrcajo In odpeljefo. Ta nova čast in slava piskega brodovja na-vdaja Ruse s ponosom in jih stori vredne. da jim čestitamo. 5. novembra. Ob kavkaski fronti divja Še vedno sneženje in tuđi dež še ni ponehal. Odlikovanje turškega vofriega ministra. Naš cesar je odiikoval turškega vojnega ministra. vice$:eneralisima Knver pašo, z velikim križem Leo-poldovega reda z vojno dekoracijo. Norveško-nemški spor. Kristijanija, 6. oktobra. V sobo-to je bil nemaicemu poslaniku izro-čen odgovor na nemško noto zaradi potapljanja norveških ladij. Novi konflikti na GrSkem. Oster nastop kralja Konstantina proti upornikom. London, 6. novembra. (Kor. ur.) »Morning - Post« poroča iz Aten: Deset oficirjev trikalarskega polka, ki so potovali preko Soluna, je bilo od oddelkov grških čet, poslanih od grškega glavnega stana v Lariso, za-sledovanih, pri Kozani napadenih, z močnim varstvom v Kalabako pripe-Ijanih in vrženih v ječo. Deset drugih oficirjev je bilo pripeljanih v ječo v Atene, ko so smhoteli vkrcaii v Pireju za Solun, y Atenah jim je bilo interniranje v oficirskih zaporih zabranjeno. Tuđi mnogo vojakov iz Aten je bilo vjetih v Patrasu in drugih krajih, ker so poskusili odpoto-vati v Solun. Kraljevi dekret od po-nedeljka, s katerim se odstranjujejo vsi oficirjl vojske in mornarice, ki so se pridružili Venizelosu, za sedaj iz oficirskega zbora ter Jih bo pozneje sodila vojna sodnija, je. neizpodbitno dejstvo. London, 5. oktobra. »Morning-post« javlja iz Aten, da je Venizelos razdrl med kraljem in entento dogo-vorjeni modus vivendi. Vlada pravi, da so poslaniki obljubili kralju, da ne poskusi Venizelos zasesti Katerinija in da ne pojde čez reko Heliaemon, če umakne vlada svoje čete iz Tesa-Hje. »Morningpost* pa izjavlja, da je trditev grške vlade neresnična. Poslaniki nišo priznali nobene določ-ne meje med ozemljema obeh vlad. Ang-leški poslanik je imel dolgo po-svetovanie s kraljem o tem vpraSa-nju, a o poteku razgovora se nič ne ve. Atenska vlada je poslala iz La-rise infanteriio in tri gorske baterije v Katerini. Politični krogi so vzne-mirjeni. ker se boje zanletliajev. Ententne čete v KaterinilL Amsterdam, 5. novembra. (K. u.) Reuter poroča iz Aten: Zavezniške Čete so zasedle Katerini, da prepre-čijo klanje med pristaši Venizelosa in vladnimi četami. Nove zahteve entente. Atene, 5. novembra. Reuter javlja: Admiral Fournet je od grške vlade zahteval, na! dovoli, da se bodo njene lahke bojne ladje pod francosko zastavo in s franeoskim mo Štvom porabljale za varstvo pred nemškimi podmorskim! Čolni. Mini-strstvo je imelo pod predsedstvom kralja posvetovanje o tej zahtevi in jo ie odklonilo, češ, da bi tako do-voljenje pomenilo opustitev nevtral-nosti. Proti poslanikom centralnih đržav. Zeneva, 5. novembra. Francoski listi poročajo iz Aten: Četverozveza dolži poslanike centralnih držav, da obveščajo nemške podmorske Čolne o odhodu grskih trgovskih ladij ter tako ogrožajo interese četverozveze. Zato je pričakovati. da bodo poslaniki Nemčije, Avstrije in Turčije iz Aten odstranjeni Atrtlfco MmMro poslaaBtro vofaško zaatražeao. »Frankfurter »g.« fevlja iz Pa-riza: Kakor poroča »Matin«, je aiten-ako nemBeo postsuittfcro vojaško za-strjJtemx DMKNMtrativm pocreb posadke b Ateo poročajo 3. t ra.: Danes so pokopati nekatare člane posadke ladie »Angeliki«, ki je bila torpedira-m od »cmSkega podmorskegačotaa. ven način. Za krsUmi Je koraka! admiral Fournet, ententni poslaniki so položili na grrobe vence. Mornarfl stavkajo ter zahtevafo od vlade energičnih ukrepov V varstvo K-SkHi ladij. Nove zoamke sotonske vlad«. »Frankfurter Zeitung« poroča: Solunska vlada je dala napraviti nen ve znamke s podobo Aleksandra Ve* likega. IM w snt nhBte. Rotterdam, 6. novembra. (K. ur.) »Maasbode« priobčuje brzojavko iz Londona, ki pravi, da so se pričela pred par dnevi pogajanja med Parizom, Londonom, Petrograđom in Rimom, da se doseže velik sestanek generalnih štabov zaveznikov v Parizu. Ta nacrt hočejo izvršiti. Zboro-vanje bo najveČji vojni svet entente do sedaj. Zahvala Poljakov. Varšava, 6. novembra. Wolffov urad poroča: Na velikem političnem zborovanju, ki se je vršilo v Filharmoniji, je bilo sklenjeno poslati av-strijskemu in nemškemu cesarju to^ le brzojavko: Veliki vladar! Na ta za poljski narod taikb veseli dan, ko izve, da bo prost in da bo dobil samostojno državo z last-nim kraljem, lastno vojsko in lastno vlado, prešinja prsi vsakega svobodo Ijubečega Poljaka čustvo hvaležno-sti napram onim, ki so poljski narod osvobodili ter poklicafi k obno-vitvi samostojnega življenja. Zmago nepremagljive vojske so prinesle svobodo dvema mest^ma, poljske-mu srcu enako dragima: VarSavi m Vilni. Današnji sporazum med Nem-čijo m Avstro - Ogrsko v poljskem vprašanju nam daje samostoini državni obstoj, največjd blaginjo, ki Jo ima kak narod, blaginjo, ki Jo vemo ceniti, ker smo okusSi gretikobo Mapčevstva, ter smo pripravljeni braniti to blaginjo, če natn bo dana možnost stopiti v boj prod našemu zakletemu sovražniku Moskalu. V&-mo, da je za vsem tem Tvoja volja, prevzvišeni in da je sila Tvojega duha odločala v tem zgodovinskem dei-stvu. Zato Ti pošiljamo izraz naše hvaležnosti in zagotovtflo, da bo ve-del poljski narod držati svo-jhn za-veznikom zvestobo. Krakov, 5. novembra. (Kor. ur.) | Povodom proklamacije kraJjestva in I Najviš.iega lastnoročnesra pisma glede Galicije so v mestu razobeŠene zastave. Lvov, 5. novembra. (Kor. uk) V večemih urah se Je vršila tu povodom proklamacije Poljskega kra-ljestva impozantna manifestacija. Razne politične vesti = O ureditvi gališke avtooomlje poroča >Zelt« z informirane strani: Razširjenje gališke avtonom^e se bo izvršilo v okvirju monarhije. Nai-brž bo dobil gališki deželni zbor raz-širjeno legislatorično kompetenco. sev^a le v izključno graliških xade-vah. V državnem zboru bi bil zasto-pan v vseh skupnih vprašaiijih s posebno delegacijo, takfeto tuđi v dele-gacijah. Predpogoj ureditve novfe razmer v Galiciji bo naipdni sporazum med Poltaki in Rusini. Vlada se bo najbrž že v kratkem začela pogajati z zastopniki obeh narodov. Na kakšen način se bo potem naroda na sprava uveljavila, ali z oktroiem ali v drugi obh'ki, je še negotovo. Drugi predpogoj za razširjenje gaH-ške avtonomije je ustvarjenje zadio-vodjive finančne podlage. To je tem težje, ker je Galicija že od nekdaj pasivna dežela in je y vojni mnogo trpela. Kako bo organizirana najviš-ja eksekutivna oblast v deželi, še ni gotovo, morda bo imel cesarski namestnik podobno oblast kakor hrvatski ban, morda dobi Galicija posebno ministrstvo. = Rusinski protest proti avto* nomffl Galicije. Dunal, 6. novembra. (Kor. ur.) Glasom izdanega ko-munikeja sta pod vtisom raz^a^ejie-ga posebnega staiišča Galicije v skupni seji obeh ukrajinskih parlamentarnih klubov predsedstvi obeto Hubov 'odložili svoje predsednište roamdate. Pri dalnji sefa kateri je predsedoval starosta Romanczuk, je biio skienjeno, sklicati za jutri vso ukrajinske poslance na zborovanje, I da sldenejo slovesno pravno zavaro- I vanje. = Nemci In avtonooii}a Galicije. V ned^jo so imeli nemSki državni in deželni postanci iz Ceškega v Pra-gi zborovanje, na katerem je referira! poslanec Pacher o uvedbi avto-nomije za Galicijo, ki jo le pozdravil kot podlago za novo ureditev Av-strije v zmisla nemških zahtev. Spre-jeta je bila tuđi rezolucija* ki pravt 256. štev. ^SLOVENSKI NAROD*, ćm 7. novtmbn i»ltt. Stran 3. še le potenu fco bodo tevedcni gotovi ukrepi (nemSke zahteve) in ustvar-jeni gotovi predpogoji. = Izročltev Mtnškega vetto-nočaesa programa očnim ministrom. Dunajski listi poročajo: Zastopniki nemške detevske stranke so izročili ministrskcmu predsedniku in novim ministrom spomenico nemške delav-ske stranke o preureditvi razmer v državi s posebnim ozirom na nemške interese. = V poko| je šel nekdanji avstro-turski poslanik v Washingtonu dr. NikoLas Dumba. Zapustil je svoje niesto med sedanjo vojno, ker je tako zahteval prezident Združenih dr-žav. Amerikanski vladi je namreč prišlo v roke Dumbovo poročilo, kako naj bi se preprečilo izdelovanje municije za čctverozvezo. = Ljudsko štetie na Nemškem. Na Nemškem se vrši 1. decembra splošno ljudsko štetje. Nemška vlada si hoće ustvariti podlago za razne važne ukrepe glede prehrane ore-bivalstva in za dalekosežne vojaške odredbe. = V Abesiniji. Dne 27. oktobra se je vršila silno krvava bitka med novim državnim upraviteljem Tafari Makcmenom in negušem Mihaelom, očetom odstavljenega LidŽ .e-assuja. Tafari Makonen je zmagal ter vjel neguša Mihaela in skoraj vse njegovo spremsrvo. Lidz Je<*ssu je zbeža! v Pankali Kale. = Volitve v Ameriki. Listi po-ročaio. da so se zadnje đni \Vilso-no-ve šanse znatno zboljšale in da bo skoraj gotovo znova Izvoljen za predsednika. Volitev se vrši đanes 7. novembra. Mi iz pital iml Odlikovanje. Puljski pristaniški admiral Evgen vitez pl. Chme-1 a r z je odlikovan s Častnim znakom prvega razreda z vojno dekoracijo za zasluge za Rdeči križ. V ČrniČah, ki so prav blizu fronte, vedno vztraja prebivalstvot isto-tako v Batujah in Selu, kamor prile-tavajo italijanske granate. Italijani streljajo pogostoma na Rihemberg In tuis blaga (način zavitka, zunartja znamenja); vsebina (dokumenti, perilni zaznamki, trgovine oblek, karakteristični predmeti), teža, dan oddaje, potna smer, na-vedba postafe. na kateri se je videlo blago zadnjič itd. — Odredbe ▼ carstvo orehovl-ne. Oreh spada vsled svojega sadu in posebno še vsled svojega izvrst-nega lesa med najdragocenejša dre-vesa, Ker pa se vrfed vojne mnogo orehovme potrebufe, ni pa temu na-sproti nikakega uvoza, je nastala resna nevarnost, da se bo mnogo sekalo preko resnične potrebe In da se bode na ta način znatno zmanf-Sala domaća množina tega drevja. Iz tega vzroka ie treba podvzeti potrebne vamostne odredbe, ki so tem nujnejše, ker je oreh, zlasti prva leta, zelo občptlHv, digile težko vzgofl-ti v večjem obsegu. Take varnostne odredbe ukazale ministrika naredlM. %** JA oktdm IMfc tuđmm * prepovcOano sekanle zdrave bi mlade orehovine. to )e takega drovja, kl tma v doursii viSiai v obsegu manj kakor 200 cm. V času rasti, to je od 1. aprila do 15. oktobra pa je sekanjc orehov splob nedoouitna Za vsako posekano drevo le treba poskrbeti, da se zasadi novo. Politična okrajna oblastva imajo strog nalog, da nad-zorujeio vestno izpolnjevanje navedenih varnostnih odredb. V 2aiemperkii le umrla gospa Neža Pehani, rojena Zupančič, v visoki staroti 89 let. Naše sožalje! Vo]aki v lmpoliskem potbku so priredili pod vodstvom gosp. narednika K e 1 c a v nedeljo, dne 22. oktobra t. 1. v gostilnici pri Gospodaricu na Logu veselico v korist siro-tam v vojni padlih vojakov. Pri veselici se je nabralo 153 K 78 h pro-stc^vcljnih prispevkov. To vsoto je gosp. narednik Kelc razdelil med naj-revnejše sirote tukajšnje obeine. Podpisano županstvo izreka v imenu obdarovanih sirot tem potom vojakom in vsem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha pri veselici, naj-toplejšo zahvalo za njihovo požrt-vovalnost. Vsa čast vrlim vojakom, ki med tem, ko iz vršu je jo svojo te-žavno službo, delujejo tuđi na polju človekoljubnosti. — 2upanstvo Studenec, dne 3. novembra 1916. — Župan: Alojzij Jane. Nesreča v tirastniku. Vpokojcni rudar Miha Krajne se je peljal pre-tekii teden iz Laškega trga v Hrast-nik, da dvigne pokojnino. Ker je šlep, je vzel seboj 151etnega nećaka Ivana, kateremu je v Zidanem mostu naročil: Prihodnja postaja je Hrastnik, kadar se vlak ustavi, mo-rava tako] izstopiti. Nesreča je hotela, da se vlak ni ustavil na postaji, temveč že pred tarčo. Oba Krajnca sta bila prepričana, da sta že v Krastniku in sta naglo izstopila. V tem trenotku je pridrvel iz Hrastnika brzovlak, ki ie staregra Krainca gro-zovito razmesaril. mlađemu pa pri-zađejal težke poškodbe. Truplo ru-daria Krajnca so prenesli v mrtvaš-nico, nje^ovega nečaka pa so spravili v celjsko bolnišnico. Razpis službenih mest za de-želne dacarje na Staierskem. Štajerski deželni odbor bo sprejel 45 paz-nikov in 110 vodij postaj in revizor-jev za pobiranje užitninskega davka na meso. vino, mošt in sadjevec. —-Prošnje se naj vlagajo najdalje do cfoan Sričar v -«ft Selenbnrgova ulica Šted. $. &- Zaloga i%gotovljenih ableb ZO 2985 :: gospode in dečke. :: poak v staografiji Sjgg^Kja^-^—gA JL^B^a^B^B« am«taa^BaaBBavfta>«Baa% aa% 4AAC anoNati sam psmauasa 3000 NbsIot povc uprav. »Sl«v. Naroda«. bojn iSHj kitare ' ae is&e. —— 5603 Ponudbc z zahtevo plače za eno uro pod „tevtitoui 3ta9« na upr. »Slov. Nar.« Dljnk - Kdmoiolec is bol|te kla#, ftaU pniamasizi atamovrnai«. Ponudbc pod ff«ttjak StOf^na uprav. »Slov. Naroda«. 3609 Stanovanje. Mi ma stranka brez otrok UĆ6 stanovanje za 1 februar obstoječe z 2 malimi ali z 1 večjo sobo in kuhinjo v mesta ali Izvcn tnesta. — Cenjene ponudbe nssj se pošiljajo uDrav »SI. Nar.» pod aJaUnia siranka L. BL 1017 S59t"._____________________35% Stenografa (kaadidata), ki razume mali koncept ia manipnladlo &tg~ lite notar Baš v Celju« 3594 Zamahe nove in stare, knel TSaka BaaeilBO , tvrdka „Ltabllanaka indastrlja probkoTtti saaaaškav JBLAtlU A Ko. Mobilan*- 2925 (IflTNA za lju81'w imai° VUaVlIU sanuiBike i IMd! Kdor hoće stopiti s svoji mi sorodniki v Ameriki v dotiko radi denaraih pod por in pišem, naj napiše kratko pismo v nemŠkem jezika, tičoče se samo rodbinskih razmer, ki ne srne obeegati nič političoega ali kar vojno zadeva. Naslov svojih sorodnikov naj napiše na kuverto, v drugo kuverto naj vtakne svoje pismo in nanjo napiše natančen naslov in ime odpošfljatelja ter vse kup odpošlje na sledečo adreso: Hdzirj C. Saro, baaklr par Ađreaaa Drea-deaar BaaA, Barllav W. S. 3381 Pri ponaillanln iika! Sutli taj mm U je osjfeolj zdrava Ia tuli itjceaefša JZ- tama za dojenčke. S ateateam ■« ■ lahkoto odpomor« po-maajkaij« atfeka ia tladk«^ psi »jeceri apatmbl •> aiant prihranim «*• aCJaii mfta« !a «o» tretjina almdkofj«. — Od Maogm prienanj tn samo ^h^k^ n nm ri ^ VAa^^^a^ ^aB ^VaaakaW^a^Bavaa> aaaaVaBaaaaaBBBBBBBBB^ hm covp« aaM pw t^mots^ t iaaasvBB|VW —agf v liadca t Ljnbi »vak I Hotam Ti »>o> ročiti, da dajemo Eliinema maicara SladOa (timđaA čaj) in da •« izborno nsvijm, ▼*!«( Cesar m SUdia lahko najtoplej* pripor»*»- Dobi ae pri lekataari« T|rt«fj|li v *|a%» l|aai aravaB llltuil« Gladna aalogc: Ma Dn^t ttUtcntrassc 35, foicizfcTplaiz 4; t trttfts: Stefc- stmm« 4. 2449 i8S&*4f/ salon = -w?* = ^K?////? #//M __-^- Sufoaska unca si. 8 ^ , w /^ .. ... ,, oa>rto 9kMme tunproti štev. 7 ^^.^i^...^.^—».^— odtprfo skladište nasprott štev. 7 frifoeoia •emfetum dmmmm m ^fioam tvojo bogato i*berc nmjekutntje nakitmih Mobukov, vedtto novih dtmmjtkik modthv, prammk oiiik prmnrUmh tovar* in najmodenujšegm nakita. VtKha izbera v velour khbukik. Žalm Mobuki vedno v zalogi. HBMBMBHiBaHB« Zumanfa naročUa obtmtom mnV. —■»■■■—^"" Popravila po ielji. FriztMme mjmvfe cmel