LETO m. il 11     PTUJ, 18. MARCA 1993      CENA 50 TOLARJEM
1t-ČLANSKA PTUJSKA OBČINSKA VLADA PO STOTIH SEJAH TUDI NA PRVI STHANI TEDNIKA - Foto: Kosi
Peta številka Panorame
Te dni Je izšla peta Številka Panorame, glasila 730. učnega centra slo-
venske Teritorialne obrambe v Ptuju, ki ga oblikujejo vojaki v svojem
prostem času. V njem takoj /a uvodnikom predstavljajo Koranta. ki je
postal uradni simbol ptujske vojaSnice; poročajo o svečani prisegi 3. ge-
neracije slovenskih vojakov, resno ra/mi?>ljajo o onesnaženosti naših vo-
da, poročajo o aktivnosti svojih radioamaterjev, spominjajo na dogodke
iz druge svetovne vojne, poleg tega pa objavljajo še nekaj literarnih in
zabavnih prispevkov svojih vojakov.
Glasilo so pripravili: glavni urednik Vlado Vindiš. odgovorni urednik
Zdenko Korošec ter Dušan Kovačec. Boštjan Režonja. Albert Gyurica.
Ivan Vidergar in Andrej Pišorn. -OM
Zgodovinski arhiv Ptuj bo predstavil arliivski
inventar urbarjev gospoščine Hrastovec
1555-1848 ter enega največjili in najpopoineje
oliranjenih fondov zemljiških gospoščin
Dne 19.3.1993 bo v prostorih Zgodovinskega arhiva Ptuj predsta-
vitev inventarja Hrastovški urbarji 1555-1848, razstava Arhiv go-
spoščine Hrastovec ter otvoritev prenovljenih arhivskih prostorov.
Arhiv ima v velikem fondu zemljiškega gospostva Ptujski grad -
Herbersteinov arhiv tudi priključno gradivo velikega gospostva
Hrastovec. Pomemben del tega gradiva so urbarji. Obdelanih je
bilo 84 hrastovških urbarjev, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ptuj,
obenem pa so predstavljeni tudi tisti, ki jih hrani Štajerski deželni
arhiv v Gradcu.
Inventar podrobno predstavlja urbarje, ki so pomemben vir za go-
spodarsko in družbeno zgodovino slovenjegoriškega področja. S
to izdajo inventarja smo želeli mlajšim generacijam uporabnikov
približati to zvrst starejšega arhivskega gradiva, ki bi sicer zanje
ostala nedostopna zaradi nepoznavanja jezika, pisave, imen kra-
jev, mer itd. Inventar vsebuje kratek zgodovinski oris zemljiškega
gospostva Hrastovec, krajši historični prikaz razvoja urbarjev in
pravne predpise, ki so jih spreminjali, ter seznam urbarjev, ki jih
hrani ptujski arhiv, in tistih, ki jih hranijo v Gradcu. Prvič so pred-
stavljeni tudi vodni znaki, ki jih najdemo v papirju, na katerem so
urbarji pisani. Izrisal jih je Jaka Mannič. Krajevno kazalo bo dober
pripomoček za vse tiste, ki se ukvarjajo s historično topografijo.
Razstava Arhiv gospostva Hrastovec pa prikazuje arhivsko gradi-
vo gospoščine. način, kako je gradivo urejeno in njegovo zgodo-
vinsko vrednost. Predstavljeni bodo orginali in fotografije, ki jih je
izdal Bine Kovačič. Vabimo vse, še posebno pa šole, da si razsta-
vo ogledajo.
Na ta dan pa bo arhiv svojim obiskovalcem predstavil tudi lepo
adaptirane prostore v; kleti dominikanskega samostana in nov
večnamenski prostor, ki bo služil kot večja čitalnica, prostor za
sprejem strank in kot manjši razstavni prostor.
T~7~\ Marija Hernja Masten
ZOOPOViNSKO DRUŠTVO PTU4
Občni zbor Zgodovinskega
društva Ptuj. kije bil v petek. 12.
marca, v ptujskem dijaškem do-
mu, je potekal v znamenju 100-
letnice. ki ga društvo praznuje v
letošnjem letu. To je potrdila tudi
udeležba, saj Je prišlo na zbor za
tretjino več članov, kot je sklica-
telj predvideval. V dijaškem do-
mu pa so tudi imeli dovolj rezer-
vnih stolov, da nobenemu ude-
ležencu ni bilo treba stati. Tudi
zmogljivosti kuhinje so bile za-
dostne, da so lahko po zboru vse
udeležence pogostili z okusno
večerjo, zato se je večina ude-
ležencev Se precej časa zadržala v
prijateljskih pomenkih v okviru
družabnega večera.
Zbor je potekal po ustaljenem
redu. Poročilo o delu v letu
1992: ogled več razstav v Ptuju
in Mariboru pod strokovnim
vodstvom, poučen majski izlet
na avstrijsko Koroško, jesenski
izlet po severnem delu Sloveni-
je, skupne akcije s Planinskim
društvom Ptuj. povezovanje z
drugimi zgodovinskimi društvi,
sodelovanje v informativnem ti-
sku in v strokovnih publikacijah
ild. V finančnem poročilu Je bi-
lo prikazano, da je vse potekalo
po načelu dobrega gospodarja
in sklepni račun izkazuje pozi-
tivno bilanco. Poročilo nadzor-
nega odbora pa je članom zago-
tovilo, da Je vse poslovanje po-
tekalo pravilno in v skladu s
predpisi. Prav zato člani niso
imeli pripomb in so poročila
sprejeli — ne z dviganjem rok,
temveč s ploskanjem.
Na enak način so opravili tudi
volitve. Predsedniku in članom
izvršnega in nadzornega odbora
Je namreč potekel 4-letni man-
dat. Člani so menili, da sredi
priprav na prireditve ob 100-let-
nici društva ne bi bilo pametno
menjavati vodstvo, ki je z dose-
danjim delom pokazalo sposob-
nost in pripravljenost. Zato so z
aplavzem izvolili Bojana Terbu-
ca. profesorja zgodovine, za
predsednika društva še za 4 le-
ta, prav tako pa tudi člane izvrš-
nega in nadzornega odbora.
Razprava se je razvila šele ob
predlogu programa dela za le-
tošnje jubilejno leto ter se na-
našala predvsem na dopolnitve
programa. Program bo obsegal
predvsem naslednje naloge:
1. Aktivnosti ob 100-letnici
društva: ponatis starih ptujskih
razglednic, spominski žig ob
100-letnici, izvedba kviza za
srednješolce, slavnostna skup-
ščina ob 100-letnici.
2. Strokovne ekskurzije: na
Gradiščansko v Avstriji, skupaj
s planinci na Gorenjsko in v Je-
seni še v Novo mesto in Belo
krajino.
.3. Strokovna predavanja in
razstave: ogled razstav, ki bodo
organizirane v okviru 100-letni-
ce. pohod po arheološki poti po
Ptuju in strokovna predavanja.
4. .Sodelovanje z drugimi dru-
štvi: predvsem z Zvezo zgodovin-
skih društev .Slovenije, s ptuj.skim
planinskim društvom in turistično
zvezo. Vsem članom bo društvo
izdalo nove izkaznice, uredilo bo
društveni arhiv in začelo pripra-
vljali nov statut.
Zborovale! so soglašali tudi s
predlogom, da bi znašala letna
članarina 300 SIT po članu. Pre-
dlagali so. da naj bi z raznimi de-
javnostmi po šolah poskušali
vključiti v društvo čim več mladih
ter spodbujati raziskovalne naloge
s področja zgodovine in podobno.
Ob koncu Je predsednik prof.
Bojan Terbuc predstavil še Kroni-
ko, časopis za slovensko krajevno
zgodovino, ki v svoji 3. številki
namenja ves prostor ptujskemu
območju. V njej Je 19 avtorjev,
strokovnih delavcev iz Ptuja, obja-
vilo zanimive prispevke.
F. Fideršek
KDiia BH 2:ftll¥EL PTUJSKI IV PROSBiUli?
Zaenkrat je vse nezakonito
Kljub temu, da si vsak drugi te-
den lahko ogledamo po pol ure
informativnega ptujskega TV
programa, le-ta ne more prerasli
v normalen lokalni program. Že
dobro leto namieč poteka posku-
sno, saj ni nikogar, ki bi pravico
do predvajanja takšnega progra-
ma sploh lahko podelil. Zaenki-at
obstaja le gradbeni odbor, katere-
ga namen in naloga je bila napel-
jati kabelski sistem in mu pri-
skrbeti uporabno dovoljenje. Le-
tega doslej še ni pridobil in tu so
se ustavile tudi vse nadaljnje
možnosti. Po pridobitvi tega do-
voljenja bi po sporazumu, podpi-
sanem že leta 1986, prevzel upra-
vljanje upravni odbor, imenovan
pri Radio-Tedniku. Ta bi delal na-
prej v soglasju z lastniki omrežja.
Sedaj preprosto ni pravne
osebe, s katero bi lahko more-
bitni producent sklenil pogodbo
o najemu kanala, prihranjenega
za lokalni program, in tako Je
zaenkrat vsako oddajanje spor-
no. Gradbeni odbor, ki je opra-
vil pionirsko delo s tem, ko je
sistem postavil, je tako potis-
njen v vlogo najemodajalca, uk-
varja pa se tudi z oddajanjem
ekonomskih sporočil. Tako eno
kot drugo je nezakonito. In če
bi šli v skrajnost, bi distribucijo
TV programov nasploh lahko
prepovedali tudi inšpektorji, saj
brez uporabnega dovoljenja pač
nobena reč ne sme obratovati.
To bi seveda mejilo na absurd,
saj bi tako ostalo v mestu brez
TV približno 4500 gospodinj-
.stev ...________________Več na strani 4
Zeleni pozdrav pomladi
Tudi letos bodo Zeleni Ptuja pozdravili prihod pomladi ^
razdelitvijo nekaj tisoč drevesnih sadik in tako prispevali M
dodatni ozelenitvi ptujske občine. Akcija Zelenih že nek;i|
let vzbuja med občani veliko zanimanje, j^otovo bodo sadi;|
kc kmalu pošle tudi letos, ko jih bodo začeli deliti v sobot«;
ob 10. uri na običajnem »nestu pred biaj^ovnico. .Jll
PTUJ     POSVET O SANACIJI
POSLEDIC LANSKOLETNE SUŠE
KatasMlne posledice lanske suše
Minulo sredo je slovensko ministrstvo za kmetijstvo in j^oz-
darstvo pripravilo v Ptuju posvet o sanaciji posledic lanske
su.še, ki je prizadejala območje celotne Slovenije, še posbeje kri-
tično je bilo v Pomurju in nekarih občinah Podravja. Tako je
suša samo v ptujski občini prizadejala 7.996 kmetovalcev.
Da gre za resnično katastrofo, po-
ve podatek, da znaša izpad pridel-
kov v kmetijstvu 40 odstotkov, ce-
lotno Škodo pa ocenjujejo na 17,5
milijard tolarjev. Prizadete občine
so do sedaj prejele 1.7 milijarde to-
larjev, kar pa Je .samo 7,2 odstotka
sredstev od ocenjene škode.
Predstavniki 25 občin iz P(xlravja,
Pomurja. celjske ter koroške regije so
povedali, da rejiubliška sredstva ne
zadoščajo za celotno sanacijo Škode,
in da morajo povsod dodajati še svoja
sredstva, ki jih imajo po občinah re-
zervirana za takšne namene.
Kot Je na tiskovni konferenci, ki
je bila po končanem posvetu j^ve-
dal .Jože Dular, pomočnik ministra
za kmetijstvo in gozdarstvo, je
vlada storila vse. da bi ublažila po-
sledice lanskoletne suše. Ob tem pa
ugotavlja, da je zaradi velikega Šte-
vila prizadetih kmetovalcev lo delo
po posameznih ohčmah težko izved-
ljivo. Vendar, tako meni jiomočnik
republiškega ministra za kmetijstvo
in gozdarstvo, so se po občinah
kljub vsemu zelo potrudili, da bi te
reči opravili po najboljših močeh,
tudi v zadovoljstvo prizadetih. Vla-
da pa se je trudila, da bi s koruzo,
kot dodatno krmo na najbolj jiriza-
detih območjih ohranili govejo čre-
do. Sprejela je še ukrejie za 80 txl-
stotno znižanje uvoznih dajatev pri
uvozu rcpromaterijala. kot so krmi-
la, zaščitna sredstva, mineralna gno-
jila in razni dodatki za proizvixinjo
močnaiih krmil. Vse to pa 1» ugtxl-
no vplivalo tudi na realizacijo
spomladanske setve.
Kol so ugotovili na jiosvelu. je la
čas Še \c(ino ilokajšnja j-KMreba po ckv
datnih količinah koru/e in kinie. zato
so jxxlprli nadaljni interventni uvoz
koruze ter (udi regresiranje trsnih ce-
pljenk in nakup siulnih siuiik. ki so bi-
le v lanski suši jirizadcte.
Vida Topolovec  ■
^ ^ ŠPORT VABI ★ *
* Danes ob 13.uri se prične
v dvorani Mladika občinsko
prvenstvo v atletiki za učence
in učenke 5. in 6. razredov.
* V petek bo od 10. do 17.
ure v .Vliheličevi jialeriji pred-
stavitev športne naprave LOK-
vv[;n i.askr SHOoTiNc;.
* V soboto bo v centru ob-
činsko prvenstvo v rokometu
za učenke in učence 7. in 8. ra-
zredov.
* V soboto bodo v .Mladiki
odločilne tekme zadnjega kola v
namiznem tenisu. Prvoliga.šice,
članice NTK Poetovio, se bodo
pomerile s Sampiunko iz Vrtoj-
be ob 16. uri. Ob isti uri bo v
Mladiki tudi tekma članov, dru-
goligašev Poetovie in Sampion-
ke. Ptujski fantje se bodo pome-
rili z Gorico ob 10. uri.
2 ~~ DOMA IN PO SVET0
•....................v.v.-^
18. MAREC 1993     TEDNIK

IZ LENARŠKIH POLICIJSKIH ARHIVOV
Kol nam je povedal komandir lenarSke pt)lici)ske postaje. Drago Peklar,
so v lelu 1992 obravnavali 343 prekrškov različnih predpisov, ki obsegajo
predvsem varnost ljudi in premo?x>nja. prekrške s področja javnega reda in
miru, evidenco o javnih shodih, nastanitvah in o noSenju orožja ter prever-
janje osebnih izkaznic.
V 30.S primerih so podali predlog sodniku za prekrSke o javnem redu in
miru, pri čemer zlasti izstopa kaljenje javnega reda in miru na javnih krajih.
Ugotavljajo, da k temu v največji meri prisjK^va alkt)hol.
Lansko leto je bilo v občini kar 96 javnih shodov in prireditev. Med njimi
je tudi žalosten primer, saj so ravno na političnem shodu ubili predsedniške-
ga kandidata Ivana KramlxTgerja. Ostali javni shodi in prireditve, tudi v
času volitev, so potekali dokaj mirno.
I.ani je na lenarškem področju bilo storjenih 306 kaznivih dejanj, teh je za
85 več kot predlani. Od lega so raziskali 76 odstotkov kaznivih dejanj. Ko-
mandir poscbasj omenja umor Ivana Krambergerja v .lurovskem Dolu, kate-
rega morilca jim je usix?lo dokaj hitro odkriti. Še vedno pa je ostalo nepoja-
snjenih nekaj težjih primerov.
Na pcKliočju gospcxlarskega kriminala so ugotovili 14 kazenskih dejanj.
Drugače kot drugod jia je bilo vse manj primerov, kjer so storilct kaznivih
dejanj otroci in mladoletniki. V zadnjem času seje povečalo število vlomov
v zasebne hiše, predvsem na področju Zavrha, Selc in v Fartinju. Va.ščani še
premalo skrbijo za varnost svojega premoženja. Tudi sosedje so premalo po-
zorni na neznace. ki hodijo po vaseh.
Na področju Lenarta so v lanskem lelu zalx;ležili 7 prometnih nesreč s
hudimi telesnimi poškodbami. 30 ljudi je bilo v prometnih nesrečah lažje
poškodovanih, pri 396 promelnih nezgodah pa je bila povzročena manjša
premoženjska škoda. Povečalo se je število nezgod, kjer so storilci iiolx-gni-
li. Cilavni vzrok za prometne nesreče je prekomerna hitrost. Vozniki kljub
temu. da vozijo tehnično in konstrukcijsko zelo slaba vozila, neusmiljeno
pritiskajo na plin. Zalo bodo tudi letos potekale preventivne akcije ter radar-
ske in tahografske kontrole.
V letu 1992 so v lenarški občini podali 2199 predlogov sodniku za
prekrške, od tega je 253 voznikov vi)zilo pod vplivom alkohola.
Tudi stanje nekaterih cest je zelo slabo, trenutno vodi edinapot od mejne-
ga prehoda Dolga vas proti Italiji po magistralni cesti, ki ne ustreza trenutni
kapaciteti prometa. Tudi promet v križišču na Trgu osvoboditve bi morali
uredili in namestiti semaforje.
Drago Peklar
SOKOLSKI DOM BO POTREBNO OBNOVITI
Gradnja telovadnice v Lenartu, ki jo gradijo s sredstvi i/ občinskega sa-
moprispevka, jioteka po načrtu. Kot nam je povedal predsednik gradbenega
odbora Jože Šuiiian, nameravajo telovadnico dokončati junija letos. Iščejo
pa sredstva, da bi obnovili tudi nekdanji Sokolski dom, ki stoji ob novi telo-
vadnici in je v slalom stanju. V njem naj bi uredili delavnice in Šivalnico za
učence s prilagojenim programom. Inge Markoli. ravnateljica lenarške
osnovne Šole. je dodala, da bi v njem lahko našli prostore za orodno telovad-
bo. Za obnovo doma bo nekaj denarja namenila tudi šola, ker je v njem
hišnikovo stanovanje.
Sokolski dom čaka na obnovo.
UREDITEV ULIČNEGA SISTEMA PRI SVETI TROJICI
Lani so prebivalci na referendumu preimenovali Gradišče v Slovenskih
goricah nazaj v .Sveto Trojico, Ker bodo morali prebivalci Svete Trojice
spremeniti na svojih dokumentih ime bivalšča, sta Odbor za poimenovanje
ulic in Geodetska uprava iz Maribora pripravila predlog za ureditev uličnega
sistema. Do 15. marca so potekale javne razprave. Predlog za nova imena
ulic in trgov so pripravili že julija lani. llice naj bi poimenovali po nekate-
rih znanih osebah iz literarne in druge zgodovine, ki so živele in ustvarjale
predvsem v tem slovenjegoriškem kraju. Prizadevajo si. da bi se njihov kraj
z bogato naravno in kulturno dediščino tudi turistično bolj uveljavil.
Marija Slodnjak
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša
Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor
Odiočitev O Prešernovi
Vsaka odločitev o bodočem videzu mesta je zgodovinska — do naslednjega razkopa,
bi lahko z malo cinizma pristavili. Vendar odjjovorni v občini tokrat pripravljajo dolgo-
ročno podobo najprej Prešernove ulice, v naslednjih letih pa za vso staro mestno jedro.
Po sedanjih zagotovilih bo tokratni razkop Pre.šernove dokončen — za vsaj nekaj deset-
letij. Vendar datum začetka del za napeljavo plinovoda še ni določen. Jasna pa je zahte-
va predsednika ptujskega izvršnega sveta, da ulica ne sme biti razkopana v glavni turi-
stični sezoni.
Med tremi možnostmi za
goinji ustroj Prešernove ulice
so pristojni občinski možje iz-
brali cenovno srednjo rešitev,
ki predvideva asfaltno preo-
bleko za cestišče in porfirne
plošče za pločnike, ki bodo
imeli kot sedaj granitne robo-
ve. S tem so se odrekli tlaku
po cestišču, kot je predvideva-
la najdražja možnost, prav ta-
ko pa najcenejšemu asfaltu po
vseh površinah, ki eminentni
ulici ne bi dal potrebnega vi-
deza. Izbrana preobleka Pre-
šernove bo zahtevala približno
15 milijonov tolarjev in bo
omogočala morebitna popravi-
la v notranjosti ulice brez več-
jih težav.
Na sestanku so se pogovar-
jali še o ureditvi Minoritskega
trga, o ureditvi okolja ob
gradnji podvoza, o projektu za
Obdravsko, Jadransko in Voš-
njakovo ulico. Z obnovo Ma-
lega gradu se je pričela odvi-
jati "ptujska trojka", h kateri
spadata še preselitev pošte in
obnova minoritske cerkve.
Minoriti so ponudili v zameno
za današnje prostore pošte vo-
galno stavbo na nasprotni stra-
ni ulice, ki jim bo najbrž vr-
njena po denacionalizacijskih
postopkih. Na tokratnem se-
stanku, ki ga je sklicala Pro-
jekta inženiring, niso odgo-
vorni občinski možje skupaj z
Janezom Mikužem, predstav-
nikom Zavoda za varstvo kul-
turne dediščine, med točkami
uradnega dnevnega reda nobe-
ne rešitve dorekli dokončno,
saj vsaka poteza, ki bo spre-
menila mesto, zahteva temeljit
razmislek. McZ
Vsak dogovor za Ptuj — mesto muzej je zgodovinski.

Društvo izobražencev Vikto-
rina Ptujskega, ki smo ga usta-
novili 26.2.1993, začenja
uresničevati svoj program de-
lovanja. Kulturne in duhovne
prireditve bodo pod skupnim
imenom Viktorinovi večeri, ki
jih bomo organizirali v mino-
ritskem rcfektoriju na Ptuju.
Vabili bomo ugledne goste, ki
so s svojim delom in življen-
jem pokazali duhovno in kul-
turno širino.
Društvo izobražencev bo
skrbelo za duhovno in kultur-
no rast svojih članov in vseh
tistih, katerih vrednote temel-
jijo na krščanskem etosu.
Živimo v času, ko se v svetu
in pri nas oblikuje nov druž-
beni in duhovni red, ki temelji
na spoznanjih napak moderne-
ga sveta. Izobraženci smo po-
klicani, da te spremembe
spremljamo in v društvu ak-
tivno sodelujemo.
Na prvem Viktorinovem ve-
čeru 26.3.1993 ob 19. uri bo
gost našega Društva pisatelj iz
Trsta prof. Alojz Rebula. Pro-
gram bo obsegal predavanje in
pogovor s pisateljem, zapel bo
tudi zbor sv. Viktorina iz Ptuja.
V mesecu aprilu bomo gostili
oktet Teološke fakultete iz Ljub-
ljane, v mesecu maju pa letoš-
njega Prešernovega nagrajenca
pisatelja Draga Jančarja.
Na Viktorinovc večere vabi-
mo vse člane Društva in vse
tiste, ki sta vam duhovnost in
kultura blizu.
Za Društvo izobražencev
Viktorina Ptujskega
slov£s$Kii mmm —< mtm mm slomske imm mmu
v času kmečkega štrajka bo
proizvodnja tekla nemoteno
"Volja slovenskega kmeta je trdna in njegove korenine so globoke. Zato ne pustimo, da
nas omajajo, kajti vsak vihar slabi rast in pri tem trpijo njegove korenine. Ne bomo se
pustili omajati, kajti preveč smo vrasli v to našo slovensko zemljo, ki nam daje kruh, za-
to moramo te naše korenine očuvati," je povedal v svojem poročilu Milan Rigler, pred-
sednik SLS — podružnice Slovenska Bistrica na njenem občnem zboru minulo nedeljo.
Kot je pri Slovenjebistriča-
nih lepa navada, so svoje delo
pričeli s prijetnim kulturnim
programom. Igrala je fraj-
hajmska godba na pihala, peli
so Vaberški fantje iz Kovače
vasi, Minatlijeve pesmi pa je
recitiral Milan Sajako.
V svojem letnem poročilu se je
Milan Rigler dotaknil tudi nekon-
troluanega uvoza hrane dvomlji-
ve kakovosti, ob katerem pa
država dopušča bogatenje tistih,
ki to hrano preprodajajo.
"Tako bo uničeno naše slo-
vensko kmetijstvo, s tem pa tudi
naše podeželje. Pri nas najbrž
pozabljamo na pregovor:
Kakršen kmet. takšna država.
Čeprav je naše osnovno delo
kmetovanje, bomo zahtevali
naše pravice. To smo zmogli že
v preteklosti, ob tem našem bo-
ju pa moramo biti složni in ne
smemo dopustiti, da nas nekdo
ob zunaj spre med sabo," še po-
ve predsednik bistriške po-
družnice SLS.
Dotaknil se je tudi lanskih
parlamentarnih volitev, s kateri-
mi pa SLS predvsem v do-
mačem primeru ni ravno najbolj
zadovoljna. Tako bo veliko več
dela, truda in organiziranosti
potrebno vložili v bližnje lokal-
ne volitve.
V razpravo se je vključil tudi
gost dr. Stanko Buser, predsed-
niški kandidat SLS, ki je v prvi
vrsti pohvalil kulturni program
in ob tem omenil, da Pohorci
nimajo samo svojih korenin v
zemlji, temveč tudi v kulturi.
"V naši stranki smo se zavestno
odločili za opozicijo, ker s temi,
ki so v preteklosti delali veliko
reči narobe, nočemo biti sku-
paj." V nadaljevanju se je do-
taknil tudi preimenovanja SKZ
v SLS. kar se je dogodilo pred
približno letom dni in ko je lju-
di skrbelo, kaj se bo s stranko v
prihodnje dogajalo. "Prav je. da
se združujemo tudi z drugimi
skupinami in zvezami, prav pa
je tudi. da so med nami ljudje,
ki znajo še kaj drugega, kot sa-
mo kmetovati. Ne smemo poza-
biti, da je znotraj SLS ustano-
vljena tudi Ženska zveza, saj so
žene tiste, ki nosijo breme treh
hišnih vogalov, pa še čedalje
bolj aktivne postajajo." Govoril
je tudi o zakonu o zamrznitvi
plač. ki po njegovem ni bil
sprejet v pravem času. S tem pa
so prikrajšani ne samo delavci z
najnižjimi plačami in upokojen-
ci, temveč tudi kmetje, ki svojih
proizvodov ne bodo mogli pro-
dajati.
Ivan Pučnik, bistriški župan
in podpredsednik SLS. je ome-
nil, da nobenemu dosedanjemu
slovenskemu parlamentu, pa naj
ga kritizirajo tako ali drugače,
niso bile dane tako pomembne
odločitve za slovenski narod kot
ravno zadnjemu, čeprav so veli-
ko pomembnih odločitev za slo-
venski narod izglasovali z zelo
tesno odločitvijo.
Govora je bilo tudi o poveza-
vi med SLS in SKD. ki sta zara-
di nepovezanosti na zadnjih vo-
litvah dobili skupno kar za 3,35
odstotkov manj glasov kot na
prvih.
V razpravi so člani SLS govo-
rili tudi o kmečkem štrajku kot
obliki protesta proti vladni poli-
tiki, ki ni v prid kmečkemu
življu, ter o povezavi med SKD
in SLS, kar pa mnogi člani SLS
ne pozdravljajo najbolj nav-
dušeno. S skibjo pa gledajo na
propadanje kmetijskega kombi-
nata. Še posebej jih skrbi, kako
bo v .prihodnje z vinogradi,
kletjo in znamko Ritoznojčan,
ki ne predstavlja samo imena
vina, temveč tudi imidž občine
Slovenska Bistrica.
Na nedeljskem občnem zboru
so izvolili novo vodstvo po-
družnice SLS. Še naprej jim bo
predsedoval Milan Rigler. Zno-
traj bistriške podružnice pa so
med drugim potrdili tudi usta-
novitev kmečke in gospodarske
zveze. Vida Topolovec
SLOVENIJA — HRVAŠKA:
V ponedeljek in torek je v Zagre-
bu zasedala mešana, hrvaško-slo-
venska delovna .skupina za do-
ločitev in označitev meje med
državama. Na sestanku so stro-
kovnjaki že pričeli določati mej-
no črto. Obe strani sta pred
srečanjem morali pripraviti karto-
grafske podlage. Slovenska, na
primer, v vseh sdemnajstih obči-
nah, ki mejijo s Hrvaško, Mejo
bodo razdelili na 11 delovnih
sektorjev, postaviti pa bodo mo-
rali kar 10 tisoč mejnikov.
— • —
BOSNA IN HKRCKGOVI-
NA: Unprofor in srbske sile se
vse bolj zapletajo v nesporazu-
me in delne spopade. Poveljnik
enot OZN na ozemlju BiH. Phi-
lippe Morillon, je v začetku ted-
na prisegel, da ne bo odšel iz
Srebrenice, dokler Srbi ne bodo
tja spustili konvoja s človekol-
jubno pomočjo in pustili, da si-
le OZN evakuirajo ranjence.
Poslanci bosansko-hercegov-
skega parlamenta, ki se niso
mogli prebili v Sarajevo, so se
sestali kar v Zenici in podprli
prizadevanja predsednika Alije
Izclbegoviča o spremembi mi-
rovnega načrta za BiH in mu
dali proste roke za pogajanja o
razdelitvi Bosen. ki bodo v New
Yorku. Zdaj svetovna javnost ča-
ka, kako se bodo odločili Srbi.
— • —
KITA,ISKA: V ponedeljek se
je v Pekingu pričela generalna
skupščina ljudskega kongresa.
Zasedanje bo trajalo kar 17 dni,
udeležuje pa se ga blizu 3 tisoč
poslancev. Na uvodnem plenar-
nem zasedanju jc kitajski pre-
mier Li Peng Kitajce pozval,
naj si prizadevajo za pospeše-
vanje gospodarskih reform in
vsesplošno posodabljanje te
ogromne države. Letno stopnjo
gospodarske rasti naj bi s šest
povečali na osem do devet od-
stotkov. Na zasedanju bodo ob-
ravnavali državni proračun, v
ustavi pa naj bi namesto sedan-
jega planskega gospodarstva
utemeljili socialistično tržno
gospodarstvo.
— • —
ITALIJA: 18. aprila se bodo
prebivalci Italije na referendu-
mu odločali o uvedbi nekoliko
popravljenega večinskega volil-
nega načela za volitve v državni
senat. Ta način naj bi bil samo
začetek prihajajočih reform ce-
lotnega volilnega sistema.
Vendar so mnenja pred refe-
rendumom zelo deljena, volici
pa nekoliko zmedeni. Vprašnje.
o katerem bodo odločali na re-
ferendumu, naj bi bilo po mnen-
ju opazovelcev preveč strokov-
no oz. tehnično, da bi lahko za-
nimalo množice volicev. Kakor-
koli bodo že odločili, dejstvo je.
da je po vseh škandalih, ki so
pretresali italijansko družbo v
zadnjem letu dni, temeljita re-
forma volilnega sistema edina
možnost za rešitev iz krize.
■— • —
ZDA: V viharjih, zametih in
orkanih, ki so tri dni pustošili
po Floridi, pa tudi v Mehiškem
zalivu, na Kubi in v Kanadi, je
samo v 7,DA umrlo 100 ljudi.
Tri žrtve je neurje zahtevalo še
na Kubi in štiri v Kanadi.
Ameriški predsednik Bili
Clinton je prizadetim območjem
že ponudil pomoč, v kar 11
ameriških državah pa so zaradi
nevarnosti razglasili izredno
stanje. Zanimivo je. da je naj-
več snega — 90 centimetrov —
zapadlo v New Yorku in da vre-
menoslovci podoben val napo-
vedujejo za konec tega tedna tu-
di v Veliki Britaniji.
^   — • —
NEMČIJA: V zadnjem času
se je tam pripetilo precej nez-
god v kemijskih tovarnah ra-
zličnih koncernov. Po februar-
skem razlitju strupenega in ra-
kotvornega nitroanizola se je v
pičlih treh tednih zgodilo še pet
nesreč. Najhujša med vsemi je
tista, ki se je pripetila v pone-
deljek, ko je v frankfurtski to-
varni prišlo do eksplozije, v ka-
teri je v ozračje ušel strupen
metanol. Nesreče se dogajajo
zlasti v koncernu Hoechst. ki ga
javnost že obsoja..njegovi stro-
kovnjaki pa iščejo možnosti, da
bi povečali varnost v preostalih
obratih. Pripravila: dlž

POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Izvedeli smo
Skupščina bo 23. marca
Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je na seji prejšnji četrtek do-
ločib dnevni red 34. skupnega zasedanja zborov, ki bo 23 marca ob
12. uri. Na njem se bodo seznanili z razmerami v ptujskem gospodar-
stvu, potrdili razvojne usmeritve podjetništva in obrti do leta 2000 in
ponovno razpravljali o predlogu odloka o spremembi odloka o nado-
mestilih za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ptuj. Po končani 34.
seji pa naj bi nadaljevali skupno zasedanje z obravnavo nekaterih točk
dnevnega reda nedokončane 30. in 32. skupne seje. o katerih še jim ni
uspelo razpravljati. Gre za uresničevanje socialnega programa v občini
Ptuj. sklepe s posveta Ptuj včeraj - danes, jutri, izkoriščanje gramoza v
občini Ptuj in za nekatera druga vprašanja.
Jutri tiskovna konferenca
Službe družbenega knjigovodstva
V sejni sobi Službe družbenega knjigovodstva — podružnice Ptuj
bo jutri ob 12. uri tiskovna konlerenca. na kateri bodo predstavili re-
zultate poslovanja ptujskega in ormoškega gospodarstva in negospo-
darstva v 1992. letu s poudarkom na blokadah, stečajih, številu neza-
poslenih in lastninskem preoblikovanju podjetij. Ob tej priložnosti bo-
do predstavili tudi novega direktorja - Ivana Tementa. i)osedanji Franc
Visenjak seje zaposlil v Ljubljanski banki, vodil bo njeno ptujsko po-
družnico, ki jo bodo sredi aprila odprli v hotelu Mitra.
Napovedi o doliodnini za 1992. leto po kapljicah
31. marca poteče rok za oddajo napovedi o dohodnini za 1992. leto.
V ptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke jih pričakujejo
okrog 40 tisoč. Do ponedeljka so jih prejeli le 2896 ali okrog osem od-
stotkov vseh. V izpostavi pričakujejo, da bodo občani v prihodnjih
dneh oddali večino napovedi, saj časa ni veliko. Ne splača pa se čakati
na zadnje dni, saj bo takrat gneča prevelika.
V izpostavi so lani dobro delali
V ptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke so v
prejšnjem letu dobro delali. Dosegli so 83,2- odstotno realizacijo
izterjave. V drugih občinah so bili manj uspešni, saj so dosegli le
nekaj nad 70-odstotno izterjavo. Skupni promet je lani znašal
enajst milijonov tristo tisoč DM.
Veliko zanimanje za nakup
lokalov in počitniških stanovanj
Terme Ptuj so pred dobrima dvema tednoma pričele prodajati no-
vozgrajene zmogljivosti - poslovne lokale, počitniška stanovanja in
apartmaje. Lokali bodo zgrajeni do četrte gradbene etape, počit-
niška stanovanja pa bodo opremljena v celoti. Zanimanje za nakup
oziroma dolgoročni zakup poslovnih lokalov in počitniških stano-
vanj je veliko.
Tudi letos tekmovanje
za najbolj urejene turistične kraje
Slovenski turistični kraji bodo tudi letos tekmovali za naslove
najbolj urejenih turističnih krajev. Turistična zveza Slovenije ugo-
tavlja, da je bila lanska zamisel o razdelitvi krajev na trinajst ob-
močij pravilna, saj se je v tekmovanje vključilo veliko več krajev,
pri čemer so imele pomembno vlogo tudi občinske komisije. Na re-
publiški ravni pa so kraji tekmovali v petih kategorijah: v kategoriji
izrazito turističnih krajev, izletniških in tranzitnih krajev, turi-
stičnih krajev, manjših krajev in večjih mest. Ptuj je bil lani med
turističnimi kraji prvi. kar mu v letošnjem tekmovanju nalaga še
dodatno obveznost.
V okviru Turistične zveze Slovenije bodo potekale tudi druge ak-
cije, s katerimi naj bi v letu turizma izboljšali videz in ponudbo
dežele. Gre za akcije Očistimo Slovenijo. Poženimo korenine v do-
mačem kraju in Turistično patruljo. Sekcija turističnih novinarjev
Slovenije pa bo pokrovitelj akcije izbora najboljših hotelov. Akcija
Moja dežela - urejena in bolj čisla pa se bo letos pričela že sredi
maja in končala sredi septembra.
V ptujski bolnišnici montirajo novo opremo
V ponedeljek so na internem oddelku ptujske bolnišnice namesti-!
li novo opremo za srčno diagnostiko nemške firme Schiller. S poso-j
dobitvijo opreme v celotni bolnišnici in z vlaganji v kader želijo^
povečati raven svojih storitev. 1
Ptujska bolnišnica toži novinarja Miroslava Slano j
Zaradi žaljivega pisanja mariborskega novinarja Miroslava Slana;
o ptujski bolnišnici (primer zakoncev Skol iz Kanade) seje slednja
odločila za sodišče. Pred tem pa je pridobila mnenje republiške
nadzorne komisije, kije ugotovila, da so bili vsi postopki v okviru
zdravljenja izvedeni v skladu z zahtevami sodobne medicine. Prva
razprava je bila 10. marca in seje tožena stranka ni udeležila. Zato
je sodnik razpravo preložil za nedoločen čas.
Priprave na kurentovanje '94
V turističnoinformativncm centru v Ptuju je bil 9. marca sestanek
vseh. ki naj bi sodelovali pri organizaciji kurentovanja /94. Ugoto-
vili so. daje ena od največjih pomanjkljivosti ptujske pustne prire-
ditve pobiranje vstopnic in da bo potrebno sestaviti ekipo, ki bo
sposobna prireditev izpeljati v vsebinskem, organizacijskem in fi-
nančnem pogledu. Podrobneje se bodo o tem pogovorili 31. marca,
ko naj bi tudi že sprejeli organizacijsko shemo prireditve.
Akcija Čisti in zeleni Ptuj se bo kmalu pričela
Na včerajšnjem sestanku direkcije za gospodarsko infrastrukturo
občine Ptuj. ki so seje udeležili vsi, ki so na kakršnikoli način po-
vezani z okoljem, so imenovali štab letošnje akcije Čisti in zeleni
Ptuj in se dogovorili za potek spomladanske akcije čiščenja Ptuja.
Kidričevega in Majšperka. Letos jo Turistična zveza Slovenije or-
ganizira v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. V
občinah pa naj bi jo vodili \- cikviru i/vršnih svetov.
Grof Christof Herberstein obiskal Ptuj
Vodstvo ptujske občine je prejšnji četrtek obiskal grof Christof Her-
berstein z Dunaja s pravno zastopnico. Seznanil jih je. da je na repu-
bliško ministrstvo za kulturo vložil zahtevek za ničnost postopka za
zaplembo premoženja v Sloveniji, ki zajema premičnine in nepre-
mičnine. Denacionalizacijskih zahtevkov pa za zilaj ni vlagal.
Pripravila MG
Izvedeli smo

Bivši Agisovi delavci
ttBilo poilietle tožili
Trideset nekdanjih delavcev .\j»isa se je v ponedeljek se-
stalo /, novim direktorjem Agisa — vršilcem dolžnosti direk-
torja mag. Antonom Ilccm. Do sestanka je prišlo spontano.
Bivši delavci so ogorčeni zaradi tega, ker jim nekdanje pod-
jetje ponuja "sporazum o višini in načinu odpravnine", s
katerim naj bi se jim prvotno izračunane odpravnine ob
prenehanju delovnega razmerja, sedaj "spora/umno"
/nižale na 36,36 odstotka celotnega zneska odpravnine.
Izplačilo naj bi bilo obroč-
no, prvi obrok naj bi dobili do
konca marca v višini tolarske
protivrednosti najmanj 600
nemških mark po srednjem
tečaju Banke Slovenije na dan
izplačila, preostanek pa naj-
več v devetih mesecih oziro-
ma najkasneje do konca 1993.
leta z upoštevanjem devizne
klavzule. Direktor mag. Ilec je
delavcem povedal, da jiin v
danih razmerah lahko ponudi-
jo največ to, kar so napisali
tudi v sporazumu. Če ne so-
glašajo, pa lahko tožijo.
Z odločitvijo upravnega od-
bora je prizadetih okrog 160
delavcev, ki jim je prenehalo
delovno razmerje kot trajno
presežnim delavcem v maju,
juniju in scptetnbru prejšnjega
leta. Ugotovili so, da nimajo
nobenih možnosti, da bi jim
odpravnine izplačali iz redne-
ga poslovanja, saj podjetje s
težavo financira stroške proiz-
vodnje in rednih plač. Zato je
upravni odbor sklenil, da se
odpravnine izplačajo iz sred-
stev prodaje poslovno nepo-
trebnega premoženja (obrat
družbene prehrane) v višini
36,36 odstotka od zakonsko
izračunane odpravnine in to v
obrokih. Če delavci podpišejo
že omenjeni sporazum o višini
in načinu plačila odpravnine,
se obenem odpovedo preo-
stanku le-te, se pravi vsemu,
kar je več kot 36,36 odstotka.
Če sporazuma delavci ne pod-
pišejo, se jim odpravnina ne
bo pričela izplačevati, lahko
pa se odločijo za sodno izter-
javo. Ponudba za izplačilo od-
pravnine v višini 36,36 odstot-
ka od zakonsko izračunane naj
bi bila tudi najvi.šja, ki jo pod-
jetje lahko ponudi.
Skupina 30 delavcev, ki se
je v ponedeljek pogovarjala z
direktorjem licem, je tega dne
obiskala tudi občinski svet
Svobodnih sindikatov v Ptuju.
Njihov pravnik jih je seznanil
z vsemi posledicami v prime-
ru, če bo podjetje šlo v stečaj.
Če pa se bodo odločili za tož-
bo, jih bo zastopal na sodišču.
Ponovno se bodo sestali v po-
nedeljek, 22. marca ob devetih
pred delavskim domom Fran-
ca Krambergerja. Želijo, da bi
se jim pridružili tudi drugi
prizadeti bivši delavci.     MG
Govori se...
...DA .se v času štrajkov in
nezadovoljstev zaradi omeje-
nih plač najde v ptujski
občini neverjeten kolektiv
žensk, ki se prepirajo in celo
fizično borijo za delo. In to
za šestnajturno delo v 24
urah. Neverjetno a resnično.
Omejitev plač s strani vlade
in parlamenta pa sploh ni nji-
hov problem, saj ni kaj ome-
jevati.
...DA so predprejšnji teden
slovenski učitelji množično
romali na evropski šolski se-
jem. Poznejšega, slovenske-
ga v Ljubljani, so se ude-
ležili v mnogo manjšem šte-
vilu. Razlika je očitna:
"Evropa zdaj" tudi v šolstvu
in samopodcenjevalni zgled
učencem. Sicer pa. kaj bi
lahko v slovenski Ljubljani
ekskluzivnega kupili?
...DA so v Mezgovi vasi
prejšnji teden dobili novo
mesnico. Lepo in prav. Slu-
čajno je v istem objektu tudi
fotoatelje. Pa se šušlja:
"Kdor ima denar, si lahko
privošči meso. sicer pa .se
lahko samo slika!"
...DA so se delavci na so-
cialnem naenkrat počutili so-
cialno ogrožene in so začeli
izražati svoj protest. Čaka-
joče stranke pa so ob bedi
sociale oblile solze.
...DA se je končno tudi
prvi zobozdravnik pogumno
podal na pol privatništva. Se-
daj je vprašanje, kako bo kot
davkoplačevalec gledal na
svoje fušarske kolege.
...DA so za obstoj sveta ne-
koč, pred tisočletjem, govori-
li: tisoč in nikdar dva tisoč.
Danes se govori o seji ptuj-
ske občinske vlade: stota seja
da, dvestota nikdar. Izkušenj
s koncem sveta in s koncem
vlade pa seveda nima nihče.
...DA smo občani ptujske
občine končno spoznali, ko-
liko smo vredni. Za življenja
nič! Vredno tržno blago po-
stanemo šele po smrti. Takrat
nas začneta ceniti obe po-
grebni podjetji.
LOVRKNC NA DRAVSKEM POL,IU: Ob materinskem dnevu
bosta v kraju dve prireditvi. Prva bo v četrtek. 25. marca, v prosto-
rih Društva upokojencev, kjer bodo ob 13.30 pripravili slovesnost
za vse članice društva. Drugo prireditev pa pripravlja lovrenško
Prosvetno društvo. Srečanje vseh žena in mater bo v nedeljo, 28.
marca, ob 15. uri v dvorani krajevne skupnosti. Program pripravlja-
jo otroci iz lovrenške osnovne šole. ljudske pevke, samostojni an-
sambel Joco in harnmonikar Simon. Vsi sodelujoči so Lovrenčani
in se na nastop že vneto pripravljajo.
Omeniti velja še, da se podoba Lovernca na Dravskem polju po-
lepšuje. Te dni so postavili zidarske odre ob tamkajšnjo cerkev, ki
se ji obeta nova preobleka.
TEDNIK
ZAVRC: Minulo nedeljo so prebivalci Zavrča izglasovali krajev-
ni samoprispevek za obdobje prihodnjih petih let. Akcija za ta sa-
moprispevek je bila gotovo najuspešnejša v zadnjih letih. Udeležba
je bila kar 81,82-odstotna, za uvedbo samopripsevka pa je glasova-
lo 72,29 odstotka kiajank in krajanov. Prvi naložbi, ki se ju bodo
lotili, sta gradnja vodovoda in ureditev novih tefonskih priključkov.
dlž
Kupec icralj!?
v ponedeljek, 15. marca, je bil svetovni dan potrošni-
kov. Leta 1962 je namreč Mednarodna organizacija po-
trošniških zvez sprejela deklaracijo o temeljnih pravicah
potrošnikov, ki jih je vključila v varstvo potrošnikov tudi
Organizacija združenih narodov.
Koliko se potrošniki zavedamo teh svojih pravic, pa je
seveda druga zgodba. Potrošnik ima pravico dobiti za
svoj denar najboljše, ima pravico do izbire, do ob-
veščenosti o dobrinah in storitvah, ima pravico do varno-
sti, da izdelki, ki jih kupuje, ne ogrožajo tijegovega
zdravja, in pravico, da pri nakupu ni oguljufan, se lahko
pritoži in odloča o nakupu.
Še ne dolgo tega smo vsi vzdihovali po privatnih trgo-
vinah in se spogledovali s tujino, češ konkurenca je tisto
ta pravo, če bi imeli privatne trgovine, privatne storitvene
dejavnosti ...
Zdaj jih imamo, zasebne trgovine in obratovalnice rastejo
kot gobe po dežju. Pa je res to zdaj tisli "potrošniški raj"?
Še zdaleč ne, zakaj še vedno je več tistih novopečenih
trgovcev, ki menijo, da je dovolj, da na police postavijo
blago, na vrata napišejo obratovalni čas in za blagajno
postavijo blagajničarko, napišejo reklamo za izdelek,
dva, da so ti pri njih najcenejši in posel gre ... Je to do-
volj? Pri takem trgovcu se vam lahko zgodi, da se boste
danes dogovorili za nakup na kredit in za pogoje, jutri, ko
boste prinesli potrjene kreditne pole, pa s poslom ne bo
nič, ker se računovodja ne strinja s prodajnimi pogoji.
Lahko se vam zgodi, da si boste izbrali čevlje za otroka
in prosili, če se lahko čez uro, dve vrnete z otrokotii, saj
ne samo, da so vam čevlji všeč, všeč vam je tudi cena, le
otrok jih mora pomeriti. Ko se boste zares vrnili, bodo
čevlji res isti, ista pa ne bo prodajalka, kar bi ne bilo nič
narobe, če bi vedela za ceno. Opravičilo, da je kolegica
na malici, in če hoče stranka počakati, da se vrne in pove
ceno, je to lahko le povod za prijavo tržnemu inšpektoiju,
saj blago na polici mora iineti ceno.
Takih in podobnih priinerov bi vam lahko našteli še
več, ob tem pa bi tudi težko verjeli, da se kaj takega lah-
ko zgodi v družbenem sektorju.
Očitno je, da gre veliki večini še preveč dobro, saj
množica prodajaln ni prinesla potrošnikom tiste kakovo-
sti ponudbe in postrežbe, ki bi jo po vseh ekonomskih za-
konitostih lahko pričakovali in do katere itnajo pravico.
Pač, nekaj je dobro (če se res splača, vedo trgovci sami),
v nedeljo in ob praznikih imamo za vsakim vogalom od-
prto trgovino. Tudi trgovcem ni nič več sveto, kupec pa
še najmanj. Nataša Vodušek
4 — NAŠI KRAJI IN LJUDjil
m MAR   1993 ^ TEDNIK
KDAJ BO ZAŽIVEL PTUJSilllll PBOOBAII
^enkpat Je vse nezakonito
Ze nekaj let gledajo Ptujčani televizijske programe brez individualnih anten, saj so doslej že pri-
bližno 4500 gospodinjstev priključili na kabelski sistem. Poleg KS Borisa Ziherla, Franca Osojnika,
Jožeta Potrča in Dušana Kvcdra, katerih stanovalci so kreditirali tudi izgradnjo primarnih delov in
naprav, so se kasneje priključili tudi krajani Koj^o/.nice, KS Bratov Keš, jjradbeni odbor pa načrtuje
tudi izgradnjo v KS Ivana Spolenaka, Budini in Brstju, s čimer se bo število priklopov povečalo za
približno 1000. Hkrati gradijo manjše sisteme tudi zunaj mesta. Tako gledajo preko kabelskega siste-
ma distribuirane projjrame v (Jerečji vasi, Hajdo.š;ih, Slovenji vasi, na Vidmu, Turniščah, Njivercah,
Kidričevem, v Cirkovcah, načrtujejo pa ga tudi v Skorbi, Apačah, Lovrencu, Majšperku...Vse te .si-
steme bi bilo mogoče med seboj povezati, kar bi odprlo nove možnosti.
V KRATKEM
26 PROGRAMOV
IN LJUBLJANSKA
RAZISKAVA
Za napeljavo kabelskega tele-
vizijskega omrežja po Ptuju se
morajo Ptujčani vsekakor zah-
valiti že leta 1986 imenovane-
mu gradbenemu odboru, ki po-
žrtvovalno dela polnih šest let.
Po napeljavi kabelskega televi-
zijskega sistema skrbi za teh-
nično vzdrževanje le-tega. Za
letošnje leto načrtuje razširitev
postaje, tako da bi lahko spreje-
mala spored po 26 kanalih, pri-
ključiti namerava nove odjemni-
ke. pristopil je k Združenju ka-
belskih sistemov Slovenije, ki
je ustanovljeno januarja letos in
ima namen povezovati vse večje
kabelske sisteme v državi. Tako
bi le-ti enotno nastopali do po-
šte, države, ugotovili naj bi naj-
primernejši način lastninjenja
sistemov, dobili naj bi enotne
dekoderje... Kot je povedal
predsednik gradbenega odbo-
ra Janez Belšak, načrtujejo v
zelo kratkem času tudi raziska-
vo tržišča. Tako bodo ljubljan-
ski strokovnjaki podjetja Davi-
jan ugotovili, kaj si želi in po-
trebuje ptujski gledalec. Na po-
dlagi te raziskave bo razpisal
ponudbo za produkcijo lokalne-
ga kabelskega programa oziro-
ma za najem kanala, ki je pred-
viden za lokalno oddajanje.
KDO LAHKO IZBIRA
PRODUCENTA
Gradbeni odbor gotovo ni ti-
sti, ki lahko izbira producenta.
čeprav si to funkcijo nalaga na
lastna ramena. Kdo pravzaprav
je gradbeni odbor?
Vanj so bili leta 1986 vklju-
čeni predstavnik občine. SZDL-
ja. Stanovanjske skupnosti. Za-
voda Radio Tednik in štirih me-
stnih krajevnih skupnosti. Nje-
gova naloga je bila. kot smo že
zapisali, izgraditi kabelski si-
stem in pridobiti zanj uradno
dovoljenje. Tega gradbeni odbor
ni pridobil, pač pa se ukvarja z
dejavnostmi, za katere ni bil niti
ustanovljen, ne pooblaščen in
za nje tudi nima nobene pravne
osnove, saj je le odbor, ki so ga
ustanovile štiri KS in za katere-
ga opravljajo administrativna in
tehnična opravila Skupne služ-
be krajevnih skupnosti ptujske
občine. Tako je zapisano v Spo-
razumu iz leta 1986. Tu so na-
sploh opredeljene naloge grad-
benega odbora in tudi to. da "se
po uspešno opravljenem teh-
ničnem pregledu zgrajenega
CATV prenese upravljanje s
sistemom CATV na Radio in
Tednik Ptuj, ki ustanovi za to
poseben odbor za gospodar-
jenjem s sistemom CATV..."
Kaže. da tiči v tem grmu zajec,
ki strahotno zavlačuje pridobi-
tev uporabnega dovoljenja. S
tem bi namreč gradbeni odbor
izgubil možnost upravljanja s
sistemom. To mu sedaj pač še
pripada, saj je sistem formalno
še nedograjen. In gradbeni od-
bor postopa seveda naprej. V
čigavem imenu?
V ČIGAVEM IMENU
NASTOPA GRADBENI
ODBOR?
Na žiro račun krajevnih skup-
nosti se od kabelske televizije
mesečno steka 16.5 SIT vzdrže-
valnine po priključenem stano-
vanju ali približno 11.000
DEM. Letno približno 132.000
DEM. Ni misliti, da imajo posa-
mezni odborniki kakšne osebne
koristi od tega denarja, saj jih
kontrolirajo sveli KS. Prav tako
ni misliti, da se porabi ta denar
za kakšne druge potrebe krajev-
nih skupnosti, saj vsi vemo, da
so stroški vzdrževanja in širitve
sistema ogromni. Ali pa zaen-
krat še ne, bodo pa gotovo nara-
sli, ko sistem ne bo več nov. In
vendar — zakaj gradbeni odbor
ne omogoči prenosa upravljanja
v roke upravnemu odboru pri
pravni osebi. Radio Tedniku,
kot je bilo podpisano leta 1986?
Zakaj ne omogoči, da bi lahko
sistem legalno zaživel in razvil
tudi lasten TV programa, za ka-
terega bi lahko izbirali produ-
centa ali producente lastniki si-
stema? To pa bo seveda nasled-
nje jabolko spora.
KDO JE LASTNIK CATV
V splošni evforiji lastninjenja
in hkratnem strahu pred odto-
kom družbene lastnine v zaseb-
ne roke. dobiva tudi imenovanja
lastnika CATV strah jn dvom
vzbujajoče vsebine. Če ne bi
upoštevali morebitnih dejanskih
načrtov kogarkoliže v zvezi z
lastninjenjem kabelske televizi-
je, za katere seveda ne vemo, je
vprašanje mnogo bolj enostav-
no in hkrati zapleteno: kdo je
lastnik pravkar izgrajenega om-
režja? Če zaupamo občinski
pravni službi, in nobenega ra-
zloga proti zaupanju pač ne vi-
dimo, moramo upoštevati tudi
njeno mnenje iz septembra v le-
tu 1991. Tako so bile takratne
ugotovitve, pripravljene za iz-
vršni svet. naslednje: Sredstva
CATV sistema Ptuj, s kateri-
mi upravlja Odbor za izgrad-
njo CATV, so v lasti krajevnih
skupnosti Borisa Ziherla, Jo-
žeta Potrča, Franca Osojnika
in Dušana Kvedra, izvršni
svet, v upravljanje katerega
.so prešla sredstva bivše Sa-
moupravne stanovanjske skup-
nosti, in zasebni lastniki, to so
la.stniki etažnih stanovanj (ne
novi lastniki prej družbenih
stanovanj, op. av.) in stanovan-
jskih hiš. (Ti lastniki bi seveda
sodelovali tudi v upravnem od-
boru, op. av.) Takrat naj bi IS
tudi zahteval, da se čim prej
omogoči tehnični pregled zgra-
jenega sistema in prenos na po-
seben Odbor za gospodarjenje s
CATV sistemom pri Zavodu Ra-
dio Tednik Ptuj. Tako bi namreč
omogočili tudi nadaljnji razvoj
lokalnega programa... Predlog
je bil na IS odložen v nadaljnjo
proučitev. Zakaj le?
ZAENKRAT JE ŠE VSE
NEZAKONITO
In razvoj je šel v popolnoma
drugo smer. Z ogromno dobre
volje in brez kakršnegakoli za-
gotovila za to. kako dolgo bo
lahko program pripravljal, se
res požrtvovalno trudi Tinček
Ivanuša, ki smo ga dolga leta
poznali kot izvrstnega mehani-
ka za popravljanje radijskih in
televizijskih sprejemnikov, v
zadnjem času pa tudi kot dobit-
nika vrste domačih in medna-
rodnih priznanj za amaterske vi-
deo stvaritve. Tako si lahko po-
lurno informativno oddajo, pri
kateri sodelujejo tudi posamez-
ni domači novinarji, ogledamo
dvakrat mesečno. Nenehno pa
oddaja tudi "operater" gradbe-
nega odbora ekonomska spo-
ročila v obliki video strani. Ta
imajo sicer velikokrat vprašlji-
vo vrednost, saj napovedujejo
tudi dogodke, ki so že minili,
vendar je vse skupaj razumljivo,
saj enostavno ni tistega, ki bi se
lahko dovolj strokovno ukvarjal
s to dejavnostjo. O tem raz-
mišljajo tudi v gradbenem od-
boru, saj je Janez BeLšak pove-
dal, da so naročili raziskavo za
raziskavo tržišča, na podlagi ka-
tere bodo napravili razpis za
producente lokalnih programov.
Po njegovem mnenju bi bilo do-
bro, če bi bilo teh programov
več, da bi bila večja konkurenca
in s tem boljši program. Vpra-
šanje je samo, ali trg, torej že
letos dobrih 5000 naročnikov z
družinami, prenese tolikšne
stroške. To bodo seveda morali
ugotoviti sami producenti.
Zaenkrat se za to dejavnost
poleg Tinčka Ivanuša zanimata
še dva ponudnika — Radio Ted-
nik in zasebna Sligma. Morda
se bo pojavil po razpisu še kdo.
Nedvomno verjamemo predsed-
niku Janezu Belšaku, da želi
gradbeni odbor svojemu kabel-
skemu otročičku vse najbolje.
Le z zakoni in dovoljenji se bo
moral še pobotati.
Milena Zupanič
DENAOlONAUZACIJA V ORMOŠKi OBČINI
Občinski iioinisijl za vračanie odvzetega
prenHBenja imata potne rolie dela
Do vključno 10. marca sta občinski upravi, pristojni /a odločanje pri zahtevkih o dena-
cionalizaciji v občini Ormož prejeli skupno 393 vlog za vrnitev po vojni razlaščenega
premoženja. Največ jih je prišlo na naslov Komisije za vrnitev kmetijskih zemljišč, goz-
dov in kmetijskih gospodarstev ter zasebnih podjetij, in to 369, precej manj, le 22, pa jih
je prispelo na Komisijo za vrnitev stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslov-
nih prostorov in stavbnih zemljišč. Vložena sta tudi dva zahtevka za vrnitev kulturnoz-
godovinskih spomenikov, kar pa rešuje resorni državni organ pri Ministrstvu za kulturo.
Ker poteče rok za oddajo zahtevkov po vračanju razlaščenega premoženja konec junija
1993, predvidevajo, da bo število zahtevkov za vračilo naraslo krepko preko 400.
Od 393 zahtevkov za vračan-
je razlaščenega premoženja jih
je še vedno 20 nepopolnih, v
desetih primerih pa je bil Se-
kretariatu za notranje zadeve
podan zahtevek za ugotavljanje
državljanstva, ker upravičenci
niso vpisani v evidenco držav-
ljanov SFRJ in SRS.
Obe občinski komisiji za
vračanje premoženja sta opra-
vili 109 ustnih obravnav, izda-
nih pa je bilo 56 poročil o de-
janskem in pravnem stanju.
Do 10. marca so v obeh ko-
misijah izdali 45 odločb o
vrnitvi razlaščenega pre-
moženja, od tega je bilo 41
zahtevkov pozitivno rešenih,
eden je bila zavrnjen, v treh
primerih pa je bila izdana
odločba s sklepom, po kate-
rem je bil zahtevek zavržen.
Denacionalizacijskim upra-
vičencem je bilo do 10. marca
letos vrnjeno 116 ha kmetij-
skih zemljišč in gozdov.
V pritožbenem postopku je
trenutno pet zadev, pet zahtev-
kov pa je bilo odstopljeno pri-
stojnim občinskim upravnim
organom.
Ker me je zanimalo, zakaj
razlika med številom izvede-
nih ustnih obravnav in izdanih
poročil, je Janez Zadravec,
predsednik Komisije za vrni-
tev kmetijskih zemljišč, goz-
dov, kmetijskih gospodarstev
in zasebnih gospodarskih pod-
jetij, povedal, da je razlika na-
stala zaradi tega, ker so v
začetku reševali zahtevke po
vrstnem redu, kakor so ti pri-
hajali na pristojni občinski
upravni organ, ne glede na to,
ali je bilo razlaščeno pre-
moženje v družbeni ali zaseb-
ni lasti. Pričakovali pa so tudi,
da bodo ustrezni podzakonski
akti sprejeti v roku, kot ga do-
loča zakon. Vemo pa, da
odškodnin za nepremičnine, ki
so v zasebni lasti, sedaj še ni
mogoče izplačati.
Razlika med številom izve-
denih ustnih obravnav in izda-
nih poročil pa je nastala tudi
zaradi postopkov pri uskladit-
vi dejanskega stanja in stanja
v zemljiški knjigi ter zaradi
sprememb namembnosti par-
cel in slabih vremenskih raz-
mer pri opravljanju meritev.
To razliko lahko deloma pri-
pišemo tudi počasnemu prido-
bivanju izvedenskih mnenj ter
ugovorov na njihova mnenja,
ki nastajajo zaradi neusklaje-
nosti med upravičenci in zave-
zanci pri dogovarjanju za na-
domestna zemljišča in zaradi
zadev, pri katerih je bilo po-
trebno izvesti dve ustni obrav-
navi. V nekaj primerih še ni
rešenih več predhodnih vpra-
šanj v zvezi s pridobitvijo po-
trdil o državljanstvu, čeprav
so bile ustne obravnave izpel-
jane. Poročilo pa ni bilo izda-
no, ker je vsa stvar bila odsto-
pljena drugemu pristojnemu
upravnemu organu.
Predsednik Komisije za vrni-
tev kmetijskih zemljišč, goz-
dov, kmetijskih gospodarstev^
in zasebnih kmetijskih podjetij
v občini Ormož Janez Zadra-
vec je še povedal, da je med
393 zahtevki največ takih, ki
so jih vložili zasebni lastniki.
Cerkev je do tega datuma
vložila 13 zahtevkov za vra-
čanje odvzetega premoženja po
posameznih krajevnih skup-
nostih, nekaj pa jih je tudi izven
območja omioške občine. Tako
so dali zahtevke Rimokatoliško
župnijstvo Ormož, Župnijski
urad Tomaž pri Omiožu, in to
dva različna zahtevka, Župnij-
ski urad Velika Nedelja, Sestre
katoliškega reda iz Ormoža,
Kongregacija šolskih sester iz
Ljubljane, Rimokatoli.ško žup-
nijstvo Veržej, Župnijski urad
Cezanjevci, Rimokatoliško žup-
nijstvo Ljutomer, Konvent druž-
be salezijancev v Veržcju, Ri-
mokatoliško župnijstvo Kog,
Župnijski urad sv. Lenarta v
Podgorcih, Župnijski urad sv.
Marjete v Gorišnici ter Župnij-
ski urad Kiiževci pri Ljutomeru.
Med vlogami, ki so minuli
teden prispele na občinsko ko-
misijo za denacionalizacijo, je
ena najzajetnejših vloga nem-
škega viteškega oziroma križ-
ni,škega reda iz Ljubljane. Ta
je imel na območju ormoške
občine največja posestva, ki
so obsegala okoli 700 ha, in
veliko raznih zgradb. Z odloč-
bo Okrožnega ljudskega odbo-
ra Ljubljana — Poverjeništva
za kmetijstvo — odseka za
agrarno reformo z 26. novem-
bra 1948, po sklepu Okraj-
nega sodišča v Ptuju z 10. ju-
lija 1952 in Okrajnega sodišča
v Ljutomeru z 21. septembra
1948 je njihovo premoženje
postalo družbena lastnina.
Med vlogami za vračanje
zemljiške posesti so tudi trije
zahtevki agrarnih skupnosti iz
Frankovcev, Središča in Puši-
nec ter deležniške skupnosti iz
Obreza, kar je do neke mere
posebnost ormoške občine. Tod
je imelo več lastnikov skupna
zemljišča, ki so jih hasnovali v
določenem deležu. O njih bomo
podrobneje pisali v eni izmed
prihodnjih številk.
Do 10. marca na občinsko
komisijo za denacionalizacijo
še ni prispel noben zahtevek
za vračanje ali za odškodnino
grajske zemlje, ki je je v or-
moški občini kar precej.
"Za vrnitev zasebnih gospo-
darskih podjetij smo do tega
trenutka prejeli 8 vlog. Od te-
ga zahtevajo bivši lastniki
vrnitev Drogine odkupne po-
staje v Središču ob Dravi, ki
je v nekdanjem Zadravčevem
mlinu, v Ormožu pa nekdanjo
Kuharičevo žago in vse ostale
objekte, ki k temu sodijo, ven-
dar bosta ta dva primera
reševali komisiji za denacio-
nalizacijo v Piranu in Ljuto-
meru. Tu je še nekaj vlog
manjših lastnikov, kot je Oz-
mečevina, potem tako imeno-
vana Žajfarija in še kakšna,"
je o vračanju zasebnih podjetij
povedal Janez Zadravec.
Zanimivo je tudi, da je med
vlogami za vračanje premožen-
ja tudi zahtevek enega izmed
nečakov dr. Majeriča. Ostalih
zahtevkov za vračanje ra-
zlaščenega premoženja v mestu
Ormožu pa je sorazmerno ma-
lo. Vendar je med njimi nekaj
razlaščencev celo iz Avstrije in
Nemčije, pa tudi iz ostalih re-
publik bivše Jugoslavije.
Po besedah Janeza Zadravca
je najmanj problemov pri
vračanju gozdov, kjer je glav-
ni zavezanec za vračilo Gozd-
no gospodarstvo, ki je bilo do
tega trenutka lastnik in tudi
upravljalec teh površin. Nekaj
problemov je sicer pri gozdo-
vih na Hardeku, ki so bili
predvideni za izkoriščanje gli-
ne na tem območju, ki je tod
pomembno rudno bogastvo.
Mercator — Ograd, lastnik or-
moške opekarne, trdi, da teh
gozdov ne bi bilo potrebno
vračati. V lanskem poletju je
prišlo v teh gozdovih, ki naj
bi bili predmet vračanja, do
velikih posek, za kar bo oško-
dovanec dobil odškodnino v
obliki, za kakršno se bodo pač
dogovorili.
Kot sem izvedela pri
občinski komisiji za dena-
cionalizacijo, prihaja do pro-
blemov ludi pri mnogih par-
celah, ki so jih ljudje po leh
vinorodnih gričih jeruzalcin-
sko-orinoških goric kupili od
Kmetijskega kombinata, ker
niso, predvsem tam, kjer so
.se ljudje zanesli na besedo
kombinatovih uslužbencev,
vpisane v zemljiško knjigo.
V lakih primerih imajo ljud-
je v rokah kot dokument sa-
mo blagajniško potrdilo, da
so zemljo plačali, sedaj pa
bo postala ta zemlja v veliko
primerih predmet denaciona-
lizacije.
Prihodnjič bo govora o
agrarnih in deležniških skup-
nosti v Pušencih, Frankov-
cih, Loperšicah, Obrežu,
Grabah in v Središču ob
Dravi. Vida Topolovec
Nekdanja Kuharičeva žaga v Ormožu, ki pa je sedaj last ljutomerskega
podjetja Murales. (Foto: Š. Hozyan)
18. MAREC 1993
KULTLRA, IZOBRAŽEVANJE ~~ 5
Piše: Tjaša
IVIrgole-Jukič
(26)
PIRAMIDE
Kakor fc poznava iz egiptovske
mitologije, zaključi sonce v svojem
Čolnu vsakodnevno pot na ziihodu in
nadaljuje pot na drugo stran, tja v
večno življenje. Zjutrai vzide na
našem vzhodu ...
Tudi življenje konča na zahodu,
na zahodni strani Egipta, tam. kjer
za Tebanskim gorovjem zahaja son-
ce. To je kraj, ki jc najbližji kraju
posmrtnega življenja in prav lam so
faraoni zgradili pokopališče. Ta kraj
imenujemo danes DOLINA KRA-
LJEV. To pokopališče (nekateri ga
imenujejo meslo mrtvih) ni prav nič
podobno današnjim pokopališčem.
Religija in vera sla narekovli takšno
gradnjo posmrtnih spt)mcnikov. da
Še ti danes veljajo za največje stav-
be sveta.
Zakaj pa so tako velike? Faraon je
rekel: "Zgradite mi grob, velik ka-
kor gora." In dobil ga je. Zgradili so
mu PIRAMIDO. Piramida pomeni
Še iz starih verstev grič. po egiptov-
ski mitologiji pragrič. ki je i/rastel
iz vode (Nila) in na katerem so se
pojavili prvi bogovi.
Okoli leta 1685 pr. n. Št. so imeli
Egipčani zadostno tehnično znanje
in dovolj^prebivalstva. da so za fa-
raona DŽOSER,JA lahko zgradili
prvo piramido. Piramida jc še stop-
ničasta in nas prav zavoljo t<.'ga spo-
minja na svetišča Sumercev, Babi-
lonccv. Majev v .Srednji Ameriki in
na budistične templje v jugovzhodni
Aziji.
Gradnjo piramid srečamo po
vsem svetu, vendar drugod niso bile
tako velike in tudi niso služile kot
grobovi, temveč kot svetišča.
Kasneje so egiptovske piramide
prevlckli z apnenčastim kremenom
tako. da so bile stene gladke in so se
piramide lesketale v soncu. Danes
apnenčastih prevlek ne vidimo več.
ZGODOVINA mmt ZA nUDE
Džoserjeva piramida
ker so se iKiluŠčile ali pa so jih upo-
rabili za potrebe drugih gradenj.
Poglejva, kako so se lotili gradnje
take piramide. Nič ni bilo pre-
puščeno slučajnosti, prav vse je bilo
točno določeno. Tako so stranice pi-
ramide postavljene ločno po straneh
neba (vzhod, zahod, sever, jug).
Vrata v piramido pa so bila skrita
in skrivnost, zmeraj so bila na se-
verni strani. .Skozi vrata je vodil
hodnik v osrčje piramide, kjer se je
nahajala soba s sarkofagom, v njem
pa mumija. Iz tega prostora sta vodi-
la na prosto dva jaška. Zakaj pa to.
me boš vprašal. Vrniva se k zgodbi
o verovanju v posmrtno življenje.
Ob smrti duša Ka zapusti telo. Telo
v piramidi čaka. da se Ka v obliki
ptice vrne v telo. le tako bo ponovno
oživelo. In kako naj pride do telesa,
te vprašam? Seveda tako. da že od
daleč vidi svetlikajočo se piramido,
vanjo pa pride skozi jašek.
Vladarji so začeli z gradnjo po-
srmtnega bivališča v času svojega
življenja. Bogatejši faraoni so si
gradili večje piramide, posebne,
manjše pa so postavljali za žene. Ali
veš, katera je največja med vsemi
67 piramidami? Keopsova, saj je vi-
soka kar 137 metrov.
To, da so tako piramido gradili
več let. ti mora biti jasno. Da so gra-
dili iz kamna in zakaj iz tega mate-
riala, tudi veš. Ali veš tudi, kako jim
je uspelo zgraditi piramido? Hero-
dot je zapisal, da je Keopsovo pira-
mido dve leti gradilo 100.000 ljudi.
Danes domnevajo, da so te številke
kar točne.
Ali si predstavljaš gradnjo tako ve-
likega objekta brez strojev, dvigal, to-
vornjakov — težko, kaj?
Ali si kdaj videl kakšno razgled-
nico ali sliko iz Egipta? Skoraj sta-
vila bi, da so bili na njej pesek, pira-
mida, pred njo kamela, v ozadju pa
modro nebo. Res je, to so značilno-
sti te dežele. Pri tem si gotovo po-
mislil na kamele. Te so uporabljali
pri gradnji piramid. Pomola, pomo-
ta, dragi bralec! Kamelo so udo-
mačili veliko kasneje, Šele okoli leta
1000 pr.n.šl. Tudi vozov, ki so jih
poznali, ter konj in oslov niso upo-
rabljali pri delu. Vse delo, celotno
gradnjo piramide, so opravile samo
človekove roke.
V kamnolomih so lomili velike
kamnite klade z lesenim orodjem
in jih vlekli na deblih po pesku do
Doline faraonov.
Kraljeva grobnica
Notranjost piramide.
Kmm udari turšiio icopito, n\M\
več ne raste travai
Bila sem hčerka >elike sultanine. Vsak meje ubogal, še celo črni evnuh. Obleke sem imela lepe,
košate in pozlačene. Nakita in zlata je bilo na meni toliko, da sem bila za pet kilogramov težja.
Okrog vratu so se mi bleščale prelepe ogliee, okrog zapestja zapestnice in na vsakem prstu sem
imela prstan ... _      _ Darija Furek
Čeravno je razstava Srečanje z
Jutrovim na ptujskem gradu že za-
ključena, so Turki še vedno med
nami. V okviru pedagoških aktiv-
nosti Pokrajinskega muzeja Ptuj
tečeta dve akciji:
Natečaj za najboljše likovno
delo, ki je nastalo ob razstavi ozi-
roma je povezano s turško temati-
ko, smo razpisali za področje cele
Slovenije. K sodelovanju smo po-
vabili vse mlade, ki so nas obiska-
li in si ogledali razstavo.
Univerzitetni profesor Ignacij
Vojc pa je dal pobudo za razisko-
valni projekt Kaj jc v ustnem
izročilu ohranjenega o Turkih?
Kar nekaj ptujskih šol je z de-
lom že pričelo.
Prvi so se predstavili mladi Dor-
navčani. Že njihovi starši so kol
strašni Turki na konjih divjali po
Ptuju v prvih letih ptujskega karne-
vala. Da tudi njihovi potomci niso
od muh. so pokazali v četrtek. 18.
februarja, v Dornavi. Učenci sedmih
in osmih razredov so predstavili
staršem in povabljenim gostom re-
zultate svojega projekta o Turkih.
Oblečeni v turška oblačila v okolju
turškega seraja so obiskovalce nago-
vorili, jim recitirali ter se pokazali
kot mladi janičarji. plesalke, kol sul-
tan z ženami in materjo, veliko sul-
tanino.
Vodja projekta Irena Pravdič.
učitcjica zgodovine, jc povedala, da
so dobili prvo spodbudo za delo že
leta 1990, ko so si ogledali na ptuj-
skem gradu razstavo Marjete Cigle-
nečki "Turqucrije v ptujskem muze-
ju - priprave na razstavo - delovna
skica". Bili so navdušeni, saj razsta-
ve take vrste .še niso videli. To je bi-
lo prvo .srečanje s portreti oriental-
cev in orienlalk. ki so bili takrat še
potrebni popravila.
Čez dve leti so jih na ptujskem
gradu ponovno videli na razstavi
Srečanje z Jutrovim. Navdušilo jih
je bogastvo barv. prečudovitega na-
kita in za evropsko oko nenavadnih
oblačil. S pomočjo delovnih listov
so učenci v šoli poglobili znanje o
Turkih, ki so ga pridobili. Z ž^ljo.
da bi učenci ohranili trajno znanje,
bili ob tem ustvarjalni ter se v to ob-
dobje naše zgodovine čim bolj
vživeli, je začel naslajati projekt
TURKI. Upoštevali so zahteve so-
dobnega pouka ter pričeli delati na
zgodovinskem, literarnem, likovnem
in glasbcno-plesnem področju. Tere-
zija Majcenovič. vodja projekta na
literarnem področju, meni. da je ob
odlomkih literarnih poskusov mla-
dih ustvarjalcev začutiti turško okol-
je in čas.
Postala sem tretja sultanova
žena. Nosila sem najlepše obleke
in najdražji nakit ... V scraju sc
mi Jc prav lepo godilo. Na druge
žene nisem bila prav nič ljubo-
sumna ... Nataša Pihier
Bila .sem ena izmed šestih ra-
dovednih slikarjev in slikark, iz
Kvrope, ki nas je zanimala
Turčija, njeni ljudje, kultura in
drugo ... Izvedeli smo mnogo za-
nimivega, med drugim, da ima
sultan več žena in ljubic, ki živi-
jo v seraju, da Jih ne bi nihče vi-
del ... Ker k njim nismo mogli,
smo si jih zamišljali po svoje in
Jih tudi tako naslikali ...
Helena Zagoršek
Odpotoval sem v čas Turkov.
Ko sem pristal na turških tleh,
me je skoraj zadela sulica.
Skočil sem v zavetje, kjer me je
zgrabila močna roka ... Vrgla
me je v temno Jamo in Jo zaprla.
Potem sem slišal samo še:
"Klink." Dejan Ducman
V različnih likovnih tehnikah in
formatih so učenci osmih razredov
podoživljali turške čase ter z likov-
no govorico izpovedovali svoja
občutja. V okviru rednih ur likovne-
ga pouka in interesne dejavnosti je
otroke vodila Karla znidarič.
V okviiu zgodovinskega raziskovan-
ja s*,! naleteli na zanimive pisne vire. ki
omenjajo Turke in njihovo delovanje v
domačem kraju ter okolici.
V knjižici o zgodovini PoIcnŠaka
so prebrali zgodbo o oddelku turških
janičarjev, ki so zaSli v močvirje,
imenovano Strašna graba. kjer so jih
domačini pobili.
Manjši turški oddelek je bil uni-
čen v Lasigovcih. Pobite Turke so
zmetali v gralx:n. ki so ga potem
imenovali "turški cintcr". Tudi
Turški Vrh ni dobil imena kar tako.
V knjižici o župniji Zavrč je zapi-
sno. da je tam pokopana "babica"
velikega vezirja. Na grob so ji po-
stavili kamen, ki je Še danes ohran-
jen. Učenci so zbrali tudi nekaj pre-
govorov o Turkih, poiskali sloven-
sko literaturo na to temo in ustvarili
množico turških portretov.
Ob tej priložnosti vabimo tudi
ostale šole ptujskega in ormoške-
ga področja, da se našim akcijam
pridružijo.
Mentorstvo akcije "Kaj je v ust-
nem izročilu ohranjenega o Tur-
kih?" je prevzel univerzitetni pro-
fesor Ignacij Voje. vrhunski stro-
kovnjak za to področje zgodovine
pri nas. To je vsekakor priložnost
za ambiciozne učitelje in radoved-
ne učence. Prvo srečanje je že za
nami. Profesor Voje je navdušen
in pravi, da se bo z veseljem vrnil
ter pomagal pri nadaljnjem delu.
Trenutno so se raziskovalnemu
projektu priključUe štiri šole, čas
pa je tudi še za druge.
Likovni natečaj bomo zaklju-
čili v začetku aprila. Razstavo
najboljših del. predstavitev iz-
sledkov raziskovalnega projekta
Turki, šaljivi kviz "Turki so še
vedno med nami — kdo ve več o
Turkih?" ter predstavhev peda-
goškega koncepta ob razstavi
Srečanje z Jutrovim na ptujskem
gradu bomo izpeljali 18. maja. na
svetovni dan muzejev.
Z otroškim živžavom se bomo
oddolžili vsem mladim obiskoval-
cem, ki jih še nikoli ni bUo toliko
v našem muzeju kot na razstavi
Srečanje z Jutrovim.
Muzejski pedagog
Majda Grah Fridl
NADALJEVANJE ŠOLANJA NA
SREDNJEŠOLSKEM CENTRU V PTUJU
Kam po osnovni šoli
Informativni dnevi dobro obiskani • Informativni bilten o pokli-
cih v Strojni in metalurški šoli • Na Gimnaziji tudi tretji tuji jezik
• Poslovni tehnik na Ekonomski šoli • Kmetovalka-gospodinja na
Kmetijski šoli • Do 15. aprila še možnost izbire srednje šole
Učenci, ki končujejo letos
osemletko, so morali prijavnice za
nadaljevanje šolanja na poklicni
ali srednji šoli oddati do 15. mar-
ca. Do 15. aprUa imajo še možnost
prijavnice prenesti na drugo šolo,
po tem datumu pa lahko oddajo
prijavnice le na tiste šole, ki imajo
še prosta mesta. Rok. do katerega
morajo biti učenci obveščeni o
vpisu, pa je 10. julij.
Kmetijska šola je letos poleg
dosedanjih razpisala nov program
kmclovalkc-gospodinje. Gre za
triletno poklicno šolo. ki je po-
membna pridobitev na področju
poklicnega izobraževanja v Ptuju.
Sola je primerna za kmečka dekle-
ta, saj program daje široka znanja
za vodenje in organizacijo kmeč-
kega gospodinjstva z dopolnUmi-
mi dejavnostmi, kot je kmečki tu-
rizem ter pridelava in predelava
pridelkov. Končana šola omogoča
tudi zaplositev v živilski industri-
ji, gostinstvu in sorodnih dejavno-
stih. Šola pa ima enako odprta
vrata za dekleta kot fante.
Nov program izobraževanja pa
ima tudi Ekonomska šola. to je
izobraževanje za poklic poslovne-
ga tajnika. Osnova programa je
italijanski eksperimentalni projekt
poklicnega izobraževanja, uskla-
jen z našimi razmerami. Namen-
jen je za potrebe malih in srednjih
podjetjih, šolanje pa traja tri leta,
po opravljenem zaključnem izpitu,
obstaja tudi možnost nadaljnjega
dveletnega šolanja, s katerim pri-
dobi učenec naziv poslovni tehnik.
Program izobražuje za delo na po-
dročju komerciale, administracije
in računovodstva.
Novost na Strojni in metalurški
šoli je že od lani izobraževanje za
poklic avtomehanika za obrt. Eno-
letne izkušnje so dobre, v razredu
jih je skoraj 30. šolanje traja tri le-
ta s tem. da učenci sklenejo po-
godbo z obrtnikom, pomočniški
izpit pa opravijo po uspešnem šo-
lanju pri obrtniku. Pri njem opra-
vljajo tudi prakso, v prvem letniku
pet tednov, v drugem pol leta in
enako v tretjem letniku.
Na ptujskem Srednješolskem
centru pa se lahko poleg navade-
nih programov učenci vpišejo še v
gimnazijo ter v ostale programe
kmetijske, elektro. ekonomske,
strojne in metalurške šole. Na šoli
pa dela tudi svetovalna služba.
Vse informacije o vpisu in možno-
stih šolanje pa je mogoče dobiti
tudi po tel. 772-441. NaV
BRANE LAMUT     NATAŠA KOtAB
63. Bogovi rimske
Poetovione
Med prvim in četrtim stoletjem je imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivalstvu s« bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in .sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu
precej raznolika. Častili so najrazličnejše
bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi-
mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na
poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič.
MITRAIZEM
(nadaljevanje)
Naslednji spomenik, ki ga
lahko razložimo na podoben na-
čin, je reliefna upodobitev Mi-
trovega rojstva iz skale. Spome-
nik je posvečen bogu sonca, ne-
premagljivemu Mitri, za zdravje
obeh legij. Relief je zasnovan
dvodelno, ima svoj zemeljski in
nebeški del. V spodnjem deluje
prikazana dopasna podoba Mi-
tre. ki se rojeva iz skale. V de-
snici drži bodalo, v levici pa ba-
klo, pomagata mu Kautes in
Kautopatcs. V zgornjem delu
sta upodobljena ležeči Saturn in
Viktorija (?) ali neki genij, ki
mu prinaša sanje. Mit o rojstvu
se v mitraizmu povezuje z dru-
go stopnjo posvetitve in s pre-
hodom iz Marsove v Venerino
planetno sfero. Spomenik je bil
torej postavljen, ko je ena ali več
oseb prešlo s stopnje posvetitve
krokaija (Corax) v stopnjo nim-
fusa, patru (Saturnu) se je verjet-
no sanjalo, daje prišel čas za to.
Med značilnimi spomeniki ini-
treja naj omenimo še tri stranske
oltarne plošče s prikazom Mitro-
vega žrtvovanja bika in polno
plastiko z istim motivom, ki je
posvečena bogu sonca, neprema-
gljivemu Mitri, za zdravje ra-
zličnih uradnikov legij XHI. Ge-
mine in V. Makedonske.
Dva napisna kamna iz sveti-
šča spadata v čas pred priho-
dom legij, morda sta bila prine-
sena v III. mitrej iz kakšnega
starejšega svetišča ali pa so vo-
jaki le obnovili in razširili neko
starejše -svetišče. Prvi kamen je
dal postaviti iz zaobljube nepre-
magljivemu in vzvišanemu (bo-
gu Mitri) cesarjev suženj in
uradnik v davčnem uradu za de-
diščine, od njegovega imena
nam je znana le prva črka — E.
Napis stoji v severozahodnem
delu srednje ladje svetišča, na-
sproti njemu pa je na vzhod-
nem, vzdignjenem podiju po-
svetilni kamen, ki ga je dal po-
staviti soncu, nepremagljivemu
Mitri, avgustal Poetovione (sve-
čenik mesta, zadolžen za ča-
ščenje cesarjevega genija in la-
rov) Sekst Vibij Hermes skupaj
s predstojnikom (patrom) Luci-
jem Vernasijem Heraklido. Na-
pis omenja tudi srebrno zname-
nje (signum argenleum), pri če-
mer je verjetno mišljena srebrna
škatlica, ki je bila pritrjena na
zgornjem delu spomenika, kjer
se še danes vidijo odprtine za
pritrditev. Morda je imela re-
liefno oblikovane stranice ali pa
so bili npr. portreti sonca, lune
in Mitre izrezani, v škatlici pa
je gorela lučka itn. Potein ko sta
legiji odšli konec šestdesetih let
3. stoletja v provinco Dacio No-
vo, je bil mitrej v uporabi še do
časa Konstantina in sinov, na
kar kažejo novci, najdeni v sve-
tišču.
Desni zgornji del glavne oltarne plošče iz III. ptujskega mitreja s prizo-
ri iz mitraičnih mitov. Levo zgoraj je prikazan Sol (ali Heliodromus), ki
sprejema Peržana na četverovprego, desno Mitra (pater) pred Satur-
nom. 60-ta leta 3. stoletja.
ljudska u»ivebza ptuj za 08rasle
Študijski krožki
Izobraževanje odra.slih • Vzgoja tulipanov • Vedeževa-
nje iz kart • Zunanji sodelavci dobrodošli
Andragoški center Slovenije
slupaj z republiškim ministr-
stvom za šolstvo pripravlja pro-
jekt Študijski krožki. Gre za v
svetu že uveljavljeno izobraže-
vanje odraslih. Ljudje, ki jih
druži isti interes, se zbirajo v
neformalne skupine in se skupaj
z mentorjem posvečajo po-
dročju, ki jih zanima: astrono-
miji, zgodovini mesta, vzgoji
tulipanov, francoski književno-
sti, kreativnemu pisanju, astro-
logiji, vedeževanju iz kart ...
V projekt Študijski krožki se
želi vključiti tudi Ljudska uni-
verza Ptuj. Zato vabi k sodelo-
vanju vse. ki sc zanimajo za to
aktivno obliko preživljanja pro-
stega časa. da se oglasijo na se-
dežu Ljudske univerze. Mestni
trg 2. ali pokličejo po telefonu:
771-539 do 2.5. marca.
Če bo Ljudski univerzi uspelo
organizirati krožke in pridobiti
denar še od Ministrstva za šol-
stvo, bo organizirala tudi brez-
plačno usposabljanje mentorjev.
Jeseni pa tudi namerava razširiti
svoj program izobraževanja, za-
to že danes vabi k sodelovanju
vse. ki bi s svojim znajem želeli
sodelovati kot zunanji sodelavci.
NaV
6     IZ NAŠIH KRAJEt
iS. MARE( 1993 ~- TMgHMIK

Izvoz za vsako ceno?
Viilkani/.erstvo Martine in Romana Tomaniča i/ I.ovrenea na
Dravskem polju Je v 1990. letu pridobilo nove poslovne prosto-
re. Se pred preselitvijo v novo delavnic«, še bolj pa po nJcJ, so
smelo začrtali svoj nadaljnji razvoj. Osvajanje tujega trga Je
postala njihova prednostna naloga. V tujini so se želeli dokazati
z uspešnim in kakovostnim delom, sočasno pa povečati proiz-
vodnjo in prodajo na domačem trgu. Načrtovano so pričeli ure-
sničevati že 1990. leta.
OBETAVEN ZAČETEK
V začetku 1991. leta so nave-
zali prve slike z avstrijsko firmo
VKNTRKX iz Gradca", za katero
naj bi izdelovali brezzračne
ventile. Prvo pogodbo o posku-
sni proizvodnji so sklenili aprila
1991 z veljavnostjo šest mese-
cev. Orodje, del opreine in prva
naročila so dobili še pred začet-
kom junijske vojne v Sloveniji.
Izziv je bil velik, osvojiti je bilo
potrebno popolnoma nov in za
naše razmere tehnološko neznan
izdelek. Pogodba je bila sklen-
jena za čiste dodelavne posle.
Prve vzorčne izdelke so izde-
lali že v začetku vojne in jih jc
avstrijski partner potrdil. Redno
poskusno proizvodnjo so začeli
avgusta 1991. Dogovorjena po-
godbena količina je bila v za-
četku sto tisoč ventilov na me-
sec. Kljub nekaterim težavam
so pogodbene obveznosti izpol-
njevali. Zelo hitro pa so ugoto-
vili, da imajo težave predvsem
zaradi slabega osnovnega mate-
riala, ki so ga prejemali od av-
strijskega partnerja. Na to so jih
pričeli vedno bolj opozarjati.
Dokler je bilo potrebno na me-
sec izdelati sto tisoč kosov,
večjih težav ni bilo. Povečale pa
so se. ko je avstrijski partner še
v poskusni proizvodnji začel
povečevati naročila. Konec leta
1991 so tako sklenili drugo po-
godbo, in sicer o kreditnem na-
kupu dveh vulkanizerskih preš,
ki bi omogočile povečanje
proizvodnje od sto tisoč venti-
lov na približno 500 do 600 ti-
soč mesečno. Februarja 1992 pa
so sklenili še tretjo pogodbo, s
katero se jc avstrijska firma za-
vezala, da bo dala za dogovorje-
ni program izdelati šest novih
orodij. Izdelala jih je firma Za-
muda, d.o.o., iz Ptuja. Zatem so
usposobili tudi delovna mesta
in stroj za potrebe razširjene
oziroma povečane proizvodnje.
Sočasno s podpisom tretje po-
godbe so razširili tudi drugi del
proizvodnje, to je montažo iz-
delanih ventilov in pakiranje le-
teh po zahtevah kupcev. Za po-
trebe izvozne proizvodnje je
vulkanizerstvo Tomanič v tem
obdobju že zaposlovalo devet-
najst delavcev. Deset pa jih je
delalo pri standardnem progra-
mu, v okviru katerega so za do-
mače kupce izdelovali avtomo-
bilske izdelke in vse druge vrste
tesnil iz gume. Kljub vsem pri-
zadevanjem pa problema s sla-
bim osnovnim materialom niso
zadovoljivo rešili. Avgusta
prejšnjega leta se je tako zalo-
milo, da so zaradi slabega mate-
riala proizvodnjo v celoti preki-
nili za 30 dni. Avstrijski partner
— firma Ventrex — je po tem
zapletu pričela septembra doba-
vljati material od drugega doba-
vitelja. Z novim materialom pa
so bili v trenutku sposobni me-
sečno izdelati okrog 900 tisoč
ventilov ob enakem številu za-
poslenih. Od tega so jih 400 do
500 tisoč tudi sestavili in spaki-
rali po zahtevah kupca iz Avstri-
je za kupce ventilov s celega
sveta.
VELIKE SERIJE
PRINESLE NOVE
TEŽAVE
Z izdelavo tako velikih serij
pa so se začele nove težave. Av-
strijski kupec je nenadoma ugo-
tovil, da toliko ventilov ne po-
trebuje. Vulkanizerstvo Tomanič
pa je v novembru dalo prvo zah-
tevo, da se jim priznajo višje iz-
delovalne cene. V tem obdobju
so nastali resnejši problemi z
avstrijskim kupcem. Zastoja v
proizvodnji, ki je trajal 30 zara-
di njihove krivde, ko je nastalo
za 290 tisoč avstrijskih šilingov
škode, ni hotel priznati. Avstrij-
ski kupec ne le. da ni priznal
zahteve po povišani ceni, je se-
daj zahteval, da se proizvodnja
zniža in da se odpusti pet delav-
cev, delo pa naj poteka v dveh
izmenah.
USKLAJEVANJE CEN
ZA ZDAJ BREZ USPEHA
vsi ii probiciiu so se prenesli \
letošnje leto. Nekajkrat je vulka-
nizerstvo poskušalo uskladiti ce-
ne, vendar brez uspeha. Ob tem
so ugotovili tudi lo, da je bila
zahtevana cena iz enajstega me-
seca prejšnejga leta celo prenizko
postavljena. Fiima Ventrex jim je
odgovorila, da jim novih cen pred
31. marcem 1993 ne misli prizna-
ti, takrat pa se tudi izteče obsto-
ječa pogodba.
"Glede na to. da z obsto-
ječimi cenami ne moremo po-
kriti niti stroškov neto osebnih
dohodkov delavcev, smo posta-
vljeni pred dejstvo, da program
v celoti ukinemo, devetnajst de-
lavcev pa na žalost odpustimo.
Ker gre za zelo občutljiv prob-
lem, smo se obrnili na občinski
izvršni svet. da nam pomaga po
svojih močeh. Rešitev vidimo
na republiški ravni — pri mini-
strstvu za go.spodarstvo in pri
ministrstvu za delo. Sami smo
še vedno prepričani, da gre za
dober in perspektiven program,
ki bi ga morali ohraniti, kolikor
bo avstrijski partner priznal
naše nove cene. saj daje trenut-
no zaposlitev devetnajstim lju-
dem v naši delavnici, enemu av-
toprevozniku in izvozniku, ki je
posrednik pri našem poslu. Po-
leg tega ima posel občasno tudi
orodjar, ki popravlja orodja.
Ob tem bi rad povedal, da
sem celotno osvajanje novega
programa v celoti sam financi-
ral. Tu mislim tudi na osebne
dohodke delavcev v času šolan-
ja. Občina mi je pomagala s
kreditom za povečanje števila
delovnih mest. prvič za šest lju-
di, drugič še za deset. Dobil
sem tudi denar iz republike v
okviru akcije "Tisoč novih de-
lovnih mest", ki jo je z dvajset
tisoč tolarji po vsakem delavcu
podprla tudi občina Ptuj."
PROBLEMI TUDI
ZARADI NESTABILNIH
POGOJEV
POSLOVANJA
"Zanimivo je opozoriti tudi
na to, da je avstrijski partner še
naprej pripravljen prenašati ne-
katere programe kovinsko-pre-
delovalne industrije v Sloveni-
jo. Nekateri obrtniki in fkjdjet-
niki so že "zagrizli", saj posa-
mezne programe že osvajajo.
Bojim pa se, da se bodo prav
kmalu srečali s podobnim pro-
blemom kot naša delavnica. Da
so problemi obrtnikov in pod-
jetnikov, ki delajo za izvoz, ta-
ko veliki, nosi del krivde tudi
država, saj ne zagotavlja stabil-
nih pogojev za gospodarjenje,
ukinila pa je tudi izvozne stimu-
lacije. Takšne razmere pa skuša-
jo s pridom izkoristiti tudi tujci,
ki v glavnem ponujajo izredno
nizke cene. Problem pa je tudi v
tem, da cena dela v primerjavi z
marko še vedno raste. V začetku
leta 1991 je bila bruto plača de-
lavcev okrog 350 nemških
mark, danes je okrog 1200. Te-
ga pa ni mogoče vzdržati."
Roman Tomanič je poudaril,
da so obrtniki so pripravljeni
aktivno pomagati pri reševanju
gospodarskih težav, vendar mo-
ra država pokazati interes za to
in zagotoviti normalne pogoje
za poslovanje. Da ostaja večino-
ma še vse pri obljubah, je dokaz
tudi v primeru gumarne v Mari-
boru v stečaju, ki jo je vulkani-
zerstvo Tomanič vzelo v najem
do konca marca letošnjega leta.
Lani maja so lam zaposlili 24
delavcev, v devetem mesecu pa
jih je ostalo brez zaposlitve 12.
Proizvodnja v gumarni bi bila
donosna, če ne bi prišlo do
občutnega padca proizvodnje v
celi vSloveniji, še posebej v ma-
riborskem bazenu, ki je bil nji-
hov tradicionalni kupec.
DRŽAVA JE ZA ZDAJ
GLUHA ZA POBUDE
OBRTNIKOV
"Tudi ta problem sem skušal
reševati tako, da bi Zavod za za-
poslovanje subvencioniral dav-
ke in prispevke na osebne do-
hodke. Z vlogo nisem uspel, od-
govorili so mi, da če delavcev
ne morem plačevati, naj jih od-
pustim in vrnem Zavodu. Konec
februarja smo zato morali tudi
te delavce odpustiti. Z njimi bo-
mo v nadaljevanju sklenili po-
godbe o delu. Zakaj? Mislim,
da ni potrebno posebej poudar-
jati, da je tako očitno boljše za
državo Slovenijo, zame pa tudi.
Žalostno je, da se zakonodaja s
tega področja ni spremenila in
ostaja takšna, kot^ je bila še v
bivši Jugoslaviji. Že tri leta sem
zagovornik tega. da bi posamez-
nik, ki zaposli delavca z Zavo-
da, temu plačeval izhodiščni ne-
to osebni dohodek, dopust, ma-
lico in stroške prevoza na delo.
S tem bi bila država razbremen-
jena za tega delavca. V Obrtni
zbornici Slovenije bomo pri tem
še naprej vztrajali. Zaradi tega
bom naslednje mesece zaposlil
več pogodbenih delavcev, ki bo-
do sočasno prijavljeni na Zavo-
du za zaposlovanje. To pa zato.
ker dela ni dovolj, da bi jih lah-
ko stalno zaposlil in zanje
plačeval tako visoke davke in
prispevke."
OBRTNIKE DODATNO
ROPA TUDI SKLAD
"Obrtniki smo v težavah tudi
zaradi plačilnega nereda, ki vla-
da v Sloveniji. Obrtnik ne dobi
plačila za opravljeno delo v pri-
merih, ko gre firma v stečaj, ne-
poravnani so ostali dolgovi v
bivši Jugoslaviji, veliko obrtni-
ki izgubijo tudi v poslih s Hr-
vaško. Poseben primer pa je po-
slovanje Sklada republike Slo-
venije za razvoj. Videti je. da
smo postali njihova žrtev. Pri
tem gre za podjetje Metalplast,
ki je postalo last države, pred
tem pa je povzročilo do vulka-
nizerstva Tomanič dolg v višini
6,2 milijona tolarjev in milijon
120 tisoč zamudnih obresti. Za
ta naš denar, do katerega smo
hoteli, pa smo morali s Skladom
podpisati pogodbo o 40-odstot-
nem diskontiranju glavnice, za-
mudne obresti pa bi poravnal
Metalplast, vendar šele v petem
mesecu letošnjega leta. Zatorej
ni čudno, da je obrt v vedno
težjem položaju in da obrtniki
odpuščajo ljudi ter ukinjajo de-
javnost." MG
V Tomaničevi delavnici (Foto:Kosi) i
Končno le rešitev?
Republiško ministrstvo za delo se je žei!
uspešno vključilo v razreševanje omenjenih'
težav. Za ohranitev 28 delovnih mest je poma-i
galo z 2,8 milijoni tolarjev. Predsednik ptujske^
občinske vlade Branko Brumen pa se je z Ro--
manom Tomaničem udeležil pogovorov na se-j
dežu avstrijske firme Ventrex. Dogovorili so se,,
da naj bi nove cene pričele veljati prvega aprila;]
letos, proizvodnjo pa naj bi zmanjšali. Žal pa^
avstrijski partner kljub dogovorom do 11. mar-,
ca ni poslal dokončnega odgovora oziroma no-^
ve pogodbe, s katero bi potrdil dogovorjeno..
Roman Tomanič je povedal, da upajo na naj-j
boljše in da bodo sklenili tudi novo dolgoročno j
Dosodbo. Glede na dogovore o zmanjšanem ob-
segu proizvodnje bodo z delavci morali skleniti
tudi nove pogodbe o delu, v katerih bodo tudi
upoštevali zmanjšani obseg dela. S tem pa
vseh težav, ki so nastale pri dosedanjem poslo-
vanju, ne bodo rešili. Zaradi nepriznavanja no-
vih cen tudi letos poslujejo z izgubo. Zamudnih
obresti iz prejšnjih obdobij niso poravnali, pa
tudi del davkov in prispevkov še niso plačali.
Roman Tomanič upravičeno pričakuje, da bo
vlada prisluhnila zahtevam slovenskih obrtni-
kov in jim obresti v takšnih primerih, kot je
njegov, odpisala, neplačani del davkov in pri-
spevkov pa sprememnila v dolgoročno posoji-
lo. S tem bo ohranila obrtništvo pri življenju,
ohranila pa bo tudi delovna mesta.
S HUMANITARNIM PRISPEVKOM SO JOŽIČINEMU
ŽIVLJENJU VRNILI VSEBINO
Ponovno rojstvo
Dvanitrideselletna Jožica
Vrabl od Benedikta v Sloven-
skih goricah je bila Se pred
kratkim odvisna od dializnega
aparata. Ko smo jo meseca av-
gusta obiskali, je bila zelo iz-
črpana, a vendar še ni obupa-
la. Pred tremi meseci in pol jc
bila na uspešni operaciji na
innsbruški kliniki v Avstriji.
Nujno potrebno ledvico ji je
darovala njena mama Marija
ŠkoL
Jožica pove, da jo je bilo
operacije zelo strah, še pose-
bej pa za mamo. Res, da je po
operaciji prišlo do zavrnitvene
reakcije, vendar je telo organ
že sprejelo. Takrat je iskala
potrebno terapijo na dializnem
oddelku mariborske bolnišni-
ce, kamor je hodila tudi na dia-
lizo. Vcndami so ji tam pomoč
odklonili in ji pojasnili, da z
njo nimajo več opravka. Še sre-
ča, da so ji pravočasno pomaga-
li na Univerzitetnem kliničnem
centru v Ljubljani in ludi v
ptujski bolnišnici so ji prijazno
ponudili pomoč.
Vendar sc Jožica kljub vse-
mu veseli: " Moje življenje se
je po operaciji tako spremeni-
lo, kot da bi se ponovno rodi-
la. Spet seni lahko čisto nor-
malno zaživela in lahko jem.
To se mi pozna tudi pri kilo-
gramih ... Kot da bi hotela na-
doknaditi izgubljeno. Rada bi
se zahvalila vsem tistim, ki so
mi finančno in tudi moralno
pomagali pri moji operaciji."
Operacija je stala 400 tisoč
avstrijskih šilingov ali okrog
štiri milijone tolarjev. V hu-
manitarni akciji je bilo na
žiro račun nakazanih 337 ti-
soč tolarjev, 60 tisoč tolarjev
pa je bilo zbranih na dobro-
delnem koncertu pri Bene-
diktu.
Lahko bi rekli, da je Jožica
imela srečo, predvsem zaradi
nadvse pozornih so,sedov. Saj
je humanitarno akcijo za
sovaščanko sprožil sosed Mi-
lan Gumzar, ki je tudi tajnik
KS Benedikt.
Milan Gumzar je ob tem
dejal: "PonioČ, ki smo jo
zbrali v humanitarni akciji za
potrebno operacijo, je v pri-
merjavi s celotnimi stroški
skromna. Slovenci smo še
vedno navajeni, da dajemo
vse na zunanji blišč in se
premalo zavedamo, da lahko
s svojim skromnim prispev-
kom rešimo komu življenje.
Srečen sem, da sc je v.se do-
bro končalo. Seveda pa ob-
čudujem Jožico, da ima toli-
ko potrpljenja, saj se je izka-
zalo, da imajo nekateri v
zdravstvu zelo nečloveški
odnos do bolnikov."
Jožici so rešili življenje in
po menjavi ledvice poskuša
živeti popolnoma normalno.
Bila je dovolj trmasta, da ji
je ob pomoči sorodnikov in
tistih, ki so darovali za njeno
operacijo, vse to uspelo. Sa-
mo želimo si lahko, da bi s
humanitarnimi akciji rešili še
kakšno življenje.
Marija Slodnjak
Koncertni večer mešanega
mladinskega pevskega zbora
Srednfešolskega centra Ptuj
Obiskovalci koncerta, v dvorani Center minuli petek se jih
je zbralo okrog 1.000, na katerega jih je povabil Mešani mla-
dinski pevski zbor Srednješolskega cenlra Ptuj, niso bili ra-
zočarani. Nasprotno, navdušeno so spremljali nastop tanibu-
rašev pod vodstvom Petra Krajnca i/. Cirkovec, Moškega
zbora iz Markovec, zborovodja je Janez Bezjak, Komornega
moškega zbora Ptuj, ki mu dirigira Franc Lačen, Pihalnega
orkestra Ptuj z velikim plesnim orkestrom pod dirigentskim
vodstvom Antona Horvata in seveda nastop Mešanega mla-
dinskega pevskega zbora pod vodstvom Darje Koter.
Kljub dvorani, ki ni najbolj primerna za take vrste nasto-
pov, je pesem pevcev in čhmov orkestrov ogrela dlani in
Cirkovški tamburaši so pričeli petkov koncert (Foto: OM)
srca. Bil je večer, kakršnih v Ptuju ni na pretek, .saj se le red-
ko zgodi, da bi lahko na istem koncertu spremljali zborovsko
petje in orkestralno glasbo. Mladim pevcem je uspelo
združiti eno in drugo. Tudi program so dirigenti in zboro-
vodje nadvse skrbno izbrali in sestavili koncertni mozaik od
slovenske ljudske, umetne, črnske duhovne zborovske pesmi
do popuUu"nih orkestralnih skladb za lamburaški, pihalni in
plesni orkester.
Izkupiček od prodanih vstopnic so mladi pevci namenili za
štirinajstdnevno gostovanje po Združenih državah Amerike. Za-
te se iskreno zahvaljuejo vsem nastopajočim, obiskovalcem in
vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali za njihovo pot čez veliko
lužo. Vsem se bodo oddolžili z zahvalnim koncrtom po vrnitvi
iz Amerike.
Mešanemu mladinskemu pevskemu zboru in dirigentki
Darji Koter želimo srečno pot! NaV
TEDNIK)
18. MAREC 1993
OD TU IN r\M
PRtEŠKI SVETHIK
Svetniki se n^večkrat odločajo po laitni vesti in presoji
2. marca je prieški svetnik Andrej Hrastelj iz. (Jornje
Radgone, po poklicu ekonomist, od 1984. leta pa po statu-
su kmet — vinogradnik, ki se preživlja od 2 ha vinograda,
praznoval 60. rojstni dan. Med njegove najbližje sodita
žena Irena, sicer profesorica kemije na radgonski šoli ter
20 letni sin Matej, ki ob svojem delu ob drugem pomaga
tudi očetu pri kletarjenju, kadar ta seveda ni v Ljubljani,
na seji Državnega sveta ali kje na kakšnem občnem zboru
bodisi SLS ali SKD v štirih prieških občinah Ljutomeru,
Ormožu, Lenartu in Gornji Radgoni. Ker je v Državnem
svetu zastopnik lokalnih interesov, bo v prihodnjih mese-
cih, še posebej ob volitvah v lokalno samoupravo, veliko
njegovega dela prav na tem terenu.
• Za poslanca v Državni
svet ste bili izvoljeni v takoi-
menovanih prieških občinah
(lornji Radgoni, Ljutomeru,
I>enartu in Ormožu. Vaša
predvolilna kampanija je bi-
la brez dvoma naporna, saj
ste morali biti v tistih naj-
bolj "vročih" dneh prisotni
na večjih srečanjih in shodih
dnevno.
• "Prav sle ugotovili, da je
moja volilna baza, ki jo obse-
gajo prleškc občine, čeprav
Lenarčani ne sliisijo posebno
radi, da so Prleki, menijo, da
so bolj slovenjcgoriška ob-
čina, dokaj obsežna. Ker sem,
kot veste bil ne samo kandidat
Narodnih demokratov, temveč
tudi Slovenske ljudske stranke
in Slovenskih krščanskih de-
mokratov, sem moral obisko-
vati vse njihove predvolilne
shode. Tako se je dogodilo, da
sem bil dnevno prisoten tudi
na petih shodih. Bilo je re-
snično naporno, vendar sem
povsod srečal mnogo prijaz-
nih ljudi, ki so me na volitvah
ludi podprli, saj sem dobil v
Ormožu skoraj 40 odstotkov
vseh glasov, v Lenartu skoraj
50, v radgonski in ljutomerski
občini pa okoli 20 odstotkov.
Odločitev pa je potem jasno
padla v Ormožu in Lenartu."
Ljudi na podeželju
žuiljo predvsem
problemi njitiove
eicslstence
• Na kakšne probleme pa so
vas ljudje kot kandidata za
člana Državnega sveta in
predstavnika lokalnih intere-
sov na teh srečanjih seznanja-
li in nanje tudi opozarjali?
• "Na predvolilnih srečanjih
seje veliko govorilo o kmetijski
problematiki, sem je sodilo prav
vse, od cen kmetijskih pridel-
kov, zavlačevanja s plačili, vse
oblike zadružništva, štipendira-
nje kmečkih otrok, prepočasno
vračanje po drugi vojni odvze-
tega premoženja, do slabe ko-
munalne infrastrukture podeže-
lja in njegovega praznjenja,
transformaciji družbenega pre-
možanja v zasebno, mali obrti,
turizmu in o gospodarstvu na-
sploh. Bilo pa je govora tudi o
kulturi. Ljudem sem povsod po-
vedal, da mi naj svoje probleme
in težave sporočajo v pisni obli-
ki, o njih bom kasneje veliko laž-
je seznanjal razne institucije."
V Državnem svetu
so zastopani številni
interesi
• Gospod Hrastelj, kakšna
pa je vloga Državnega sveta?
• "Njegova vloga je bila spr-
va mišljena kot zaščita lokalnih
interesov proti centralizaciji
države. Kot veste pa so bili v
Državni svet izvoljeni ne samo
zastopniki lokalnih temveč tudi
javnih interesov, tako, da je ta
paleta pestra z dokaj bogatimi
in obširnimi interesi zastopanja.
Poudariti pa moram, da se mi v
svetu še nismo dokončno znašli,
nimamo še poslovnika, tako, da
gre zasedanje včasih v določeno
nekonstruktivno smer. Prepri-
čan pa sem, ko bo poslovnik na-
pisan in, ko bomo v svetu vede-
li, kako se moramo obnašati,
kdaj lahko dajemo predloge in
pobude in kdaj lahko pridemo
do besede, bo delo potekalo ta-
ko, kot mora, to pa je kontrola
proti centralizaciji države in za-
stopanje lokalnih interesov."
• Kakšne pa so vaše prve iz-
kušnje z delom v svetu?
• "Nekoliko sem razočaran,
ker ravno zastopniki lokalnih
interesov ne pridemo do velja-
ve. Kot veste, se je na našem
zadnjem zasedanju vrtelo vse
okoli suspenzivnega veta zam-
rznitve plač, kjer pa igrajo tre-
nutno prvo violino še sindikati
pa tudi delodajalci, ki bi naj v
Sloveniji tvorili takoimenovano
socialno partnerstvo.
Državni svetnilci
so že polcazali "zobe"
• Svetniki — poslanci Dr-
žavnega sveta ste suspenzivni
veto uporabili že nekajkrat.
Zadnjič, ko bi morali potrditi
zakon o zamrznitvi plač, ki je
med Slovenci sprožil veliko
raznih odmevov.
• "Preden sem se jaz odločil,
kako bom glasoval, oziroma ne-
kaj dni pred tem, sem se poza-
nimal pri gospodih, ki zastopajo
sindikate in direktorjih, ki vodi-
jo velika podjetja. Pomemben
se mi je zdel odgovor, ki sem ga
dobil od direktorja ene naj-
večjih slovenskih tovarn, ki za-
posluje 6.000 delavcev, in ki to-
varno zelo pozitivno vodi že
dolgo  časa.  Pri  vprašanju o
zamrznitvi plač mi je odgovoril,
da tisto, česar pri njih ne za-
služijo, ne morejo izplačati. Ti
se torej že obnašajo, tako, kot
se morajo, trudijo pa se, da de-
lajo dobro in lahko potem čim-
več izplačujejo.
• Kdo si potem po vaše iz-
plačuje več, kot zasluži?
• "To se dogaja predvsem v
podjetjih, kjer se slabo dela."
Ni nujno, da so pri
odločanju v ospredju
strankarsicl interesi
Prieški svetnik Andrej Hrastelj
• Pridejo pri poslancih Dr-
žavnega sveta pogosto na
površje strankarski interesi?
• "Strankarski interesi ne
vplivajo toliko na odločitve,
verjetno se člani Državnega
zbora, s svetniki, ki so bili iz-
voljeni na strankarskih listah tu-
di posvetujejo pri sovjih stran-
kah, v končni fazi pa se potem
odločajo po lastni vesti."
• Vi ste predstavnik Narod-
nih demokratov. V Državnem
zboru poslanske baze nimate, s
kom se potem vi posvetujete?
• "Moja baza je poslanski klub
SLS in pa SKD. Zanimivo je, da
sem ravno pred zadnjim glaso-
vanjem za suspenzivni veto, pač
dobil dvoje mnenj, pri SLS so
mi naročili, da naj glasujem
proti zakonu, pri SKD niso dali
nobenega mnenja in so odločan-
je prepustili meni samemu "
Kako bo
z denarnimi
nadomestili svetnikov,
še nI povsem znano
• Kakšna pa so nadomestila
za vaše delo, oziroma kakšna
je plača državnega svetnika?
• "23. januarja smo se konsti-
tuirali in do začetka marca še
nismo dobili nobenega obvesti-
la, kako bo s plačilom za naš iz-
gubljeni čas, ker v tej komisiji
ne delam in ti nas o tem še niso
obvestili, kako bodo te reči iz-
peljali. Na tem področju je po-
treben dogovor z Državnim
zborom in vlado, od katere bo-
mo dobili nadomestila za izgu-
bljeni čas. Svetniki dobivamo
trenutno povračila potnih stro-
škov, kar pa pride v mojem pri-
meru za eno sejo okoli 4.500 to-
larjev, ob tem, da te seje trajajo
do 10 ur in če sedaj vzamem še
pot iz Gornje Radgone v Ljub-
ljano in nazaj, je to 17 in več ur."
• Kako pogoste pa so seje
Državnega sveta?
• "Trenutno se sestajamo po
potrebi, seje so bile sklicane za-
radi zakonov, ki smo jih morali
v 7 dneh po izglasovanju v
državnem zboru potrditi ali pa
izreči suspenzivni veto. To je na
žalost, tako pač je v ustavi zapi-
sano, da mora Državni svet v
sedmih dneh o tem odločati.
Menim, da je ta termin prekra-
tek, odločanje za di-žavni svet bi
moralo biti vsaj tri tedne po seji
državnega zbora."
• Državni zbor je znan po
številnih komisijah, kako pa
je z njimi v Državnem svetu?
• "Toliko komisij, kot jih ima
državni zbor mi nimamo, ima-
mo pa tiste najnujnejše. V glo-
balu razpravljajo tudi o zade-
vah, za katere imajo v Držav-
nem zboru posebne komisije.
Tako imamo v Državnem svetu
ustavno pravno, gospodarsko,
imunitetno, komisijo za kmetij-
stvo in za negospodarske dejav-
nosti."
Državni svet
In podaljšana roka
vlade ali zbora
• Nekateri so želeli, da bi
bil Državni svet podaljšana
roka vlade, oziroma Držav-
nega zbora. Kako glasujejo
svetniki, ki so denimo iz Li-
beralno demokratske stran-
ke. Združene liste ali Slo-
venskih kršačnskih demo-
kratov.
• "Kot sem omenil že prej,
poteka glasovanje več ali manj
po lastni vesti in lastnem pre-
pričanju, stranke mislim, da ni-
majo na odločitev posebnega
vpliva. Zanimiv primer je pred-
sednik Državnega sveta gospod
Kristan, ki se je javno izrekel
proti interventnemu zakonu,
čeprav je član Liberalno demo-
kratske stranke. Bilo je še več
takšnih primerov, ko so se po-
slanci teh in tudi drugih strank
odločali po lastni vesti."
• Ste z delom, ki ga opra-
vljate na tej državni ravni
zadovoljni ali ste mogoče v
kakšnih odtenkih nekoliko
razočarani?
• "Težko je sedaj govoriti o
zadovoljstvu in razočaranju, ker
delamo šele kratek čas. dva do-
bra meseca. Mislim pa da bo
naša vloga postala zelo odločil-
nega pomena, ko se bomo pri-
čeli pogovarjati o novi lokalni
samoupravi, takiat bomo ravno
zastopniki lokalnih interesov
prišli bolj do veljave. Pokazalo
se bo, če smo sposobni se pote-
govati za interese, ki prevladujejo
na naših volilnih enotah in se
upreti poskusom centralizacije."
Besdilo in posnetek:
Vida Topolovec

Je l^je živeti z denarno
pomočjo ali plačo
Zakon o socialnem varstvu zelo velikodušen • Vedno več
tistih, ki potrebujejo socialno pomoč • Denarna pomoč
šest mesecev •
Vedno bolj glasna so raz-
mišljanja tistih, ki hodijo na de-
lo, da se jim ne splača, saj če bi
bili doma in dobivali denarno
pomoč bi laže živeli, gotovo pa
bolj varčno. V veliko podjetjih
ne dobijo povrnjenih stroškov
za prevoz na delo in mnogi mo-
rajo tudi tretjino plače odšteti
za avtobus.
Štiričlanska družina, v kateri
oče in mati nista nikoli delala,
en otrok še ne hodi v šolo, dru-
gi pa končuje osemletko je po
novem zakonu o Socialnem var-
stvu upravičena do 175 odstot-
kov zajamčenega dohodka, kar
je do prvega marca, ko je bil za-
jamčeni osebni dohodek 21.330
tolarjev (od prvega marca je
25.000 tolarjev bruto) zneslo
37.327 tolarjev. Družina ima
nekaj zemlje, ki prinaša 433 to-
larjev zajamčenega dohodka, ki
se odšteje in družina je upra-
vičena do 36.894 tolarjev de-
narne pomoči, ki jo lahko dobi-
va šest mesecev, seveda pa po
pol leta lahko ponovno zaprosi
za pomoč. Otroka sla upravi-
čena do otroškega dodatka, ki
pa se ne odšteva od denarne po-
moči, kar pomeni dvakrat zne-
sek 4.078 tolarjev. (Če bi dru-
žina živela v mestu, bi bila
upravičena še do subvencije sta-
narine, ki je lahko največ 2.400
tolarjev mesečno.) Torej je do-
hodek družine, ki mu ga omo-
goča Zakon o socialnem varstvu
nekaj več kot 44.00(>-tolarjev.
Kot primer vzemimo zdaj
drugo štiričlansko družino, kjer
jc zaposlen oče, mati je doma.
otroka pa sta stara manj kot šest
let. Po zakonu bi bila družina
upravičena do 34.555 tolarjev
pomoči. Očetova plača je bila v
zadnjih treh mesecih 17.115 to-
larjev, družina ima nekaj zem-
lje, ki daje 654 tolarjev katar-
skega dohodka. Ko to odšteje-
mo, družini pripada 16.786 to-
larjev denarne pomoči. Če k te-
mu prištejemo če dvakrat zne-
sek 4.078 tolarjev, otroški doda-
tek za dva otroka, jc dohodek te
štiričlanske družine, kjer je
eden zaposlen, nekaj več kot
42.000 tolarjev.
Ob tem ne gre zanemariti tudi
dejstva, da plače v marsikate-
rem podjetju niso redne, denar-
na pomoč pa prihaja redno,
vsak mesec.
Kot dohodek družine se upo-
števajo tudi dediščina, darila,
prejemki posameznih družin-
skih članov, pa tudi dohodek iz
priložnostnega dela, ki ga Cen-
ter za socialno delo tudi upošte-
va pri dodeljevanju denarnih
pomoči. Seveda pa je dohodek
iz priložnostnega dela težko do-
kazljiv. Če nekdo pomaga pri
sezonskih kmečkih delih, pri
gradbenih in podobnih delih, je
možno ta dohodek oceniti. Dru-
gače pa je pri tistih, ki se napri-
mer ukvarjajo na črno s prepro-
dajo deviz. To jim je nemogoče
dokazali in, če ni zaposlen je
upravičen do denarne pomoči.
Živi pa tudi brez nje boljše kol
večina tistih, kije zaposlenih.
NaV
NA KRATKO IZ SLOVENaEBiSTRIŠKE OBČIHE
Pohorje - skupni življenski prostor
- pravo delo se šele pričenja
Minuli petek je bilo sklep-
no srečanje krajanov sloven-
jebistriskega Pohorja ob nji-
hovem skupnem projektu,
kjer je sodelovalo preko ti-
soč podeželanov. Ljudje so
spoznavali svoje skupne ko-
renine, in kol je .šegavo pri-
ponmil znani zgodovinar dr.
Jože Koropec, "smo si vsi
med seboj v sorodu, kajti
Pohorci niso hodili posebno
daleč po nevesto ali ženina".
Projekt je imel izredno velik
odmev liiko doma kot pri so-
sedih. Veliko dela je bilo
opravljenega na samih sre-
čanjih, ko so ljudje ob bese-
dnih zgodovinarja začutili te-
sno povezanost s svojimi
predniki, veliko so ga opra-
vili ludi pospeševalci, še več
pa dipl. ing. agr. Teja Ozi-
mič s svojimi bogatimi med-
narodnimi izkušnjami na tem
področju.
Tako so se ob tem zadnjem
srečanju, ki je potekalo v Slo-
venski Bistrici ob razstavi starih
slik, knjig in izdelkov domače
obrti in nastopu ljudskih pevk iz
Tinja ter bratov Višič iz Božjega
pri Oplotnici, dogovorili, da bo-
do kmalu pričele delati posebne
skupine, ki se bodo ukvarjale s
konkretnimi problemi lega ob-
močja slovenjebislriškega Po-
horja, od turizma na kmetiji,
trženja izdelkov podeželja, vin-
ske ceste do ohranjanja kul-
turne dediščine Pohorja.
V KNJIŽNICI DR.
JOSIPA VOŠNJAKA
NARAŠČA ŠTEVILO
BRALCEV
V času, ko ljudem priman-
jkuje sredstev za osnovno
preživetje, so nakupi knjig, pa
tudi časopisov in revij vse
težji, zato je bralcev v sloven-
jebistriški knjižnici iz leta v
leto več. V lanskem letu so v
Knjižnici dr. Josipa Vošnjaka,
ki premore preko 60 tisoč
knjižnih enot, imeli že okoli
20 tisoč bralcev. Njihovo šte-
vilo pa še narašča tako v sami
Slovenski Bistrici kot tudi v
izpostavah na Pragerskem,
Poljčanah in Oplotnici.
Na oddelku za otroke pro-
stori zadostujejo potrebam,
čedalje večja prostorska stiska
pa je na oddelku za odrasle,
kjer zaradi prenalrpanosti ni
mogoče več postaviti nobene
nove knjižne police. O tej pro-
blematiki bodo po vsej verjet-
nosti morali razmislili predv-
sem pri ustanoviteljici
knjižnice, skupščini občine.
TEKI^AOVANJE MLADIH
KMETOVALCEV NA
ZGORNJI POLSKAVI
Minulo soboto je na Zgornji
PoLskavi potekalo občinsko
tekmovanje mladih kmetoval-
cev iz slovenjebistriške ob-
čine. Nastopile so štiri ekipe
iz Šmartna na Pohorju, Zgor-
nje Polskave, Ložnice pri Ma-
kolah in Prihove. Da so si
med samim tekmovanjem, ki
je potekalo v treh težavno-
stnih stopnjah, tekmovalci
lahko malo oddahnili, je po-
skrbel mali harmonikar Du-
šan. Skoraj do konca tekmo-
vanja so bile ekipe Prihove,
Šmartna in Zgornje Polskave
po znanju zelo izenačene. Ker
je sreča pač opoteča, se je la
ob koncu tekmovanja prevesi-
la na stran Prihovčanov, ki so
v sestavi Milan Pučnik, Mar-
jan Mlakar in Branko Sajko
tudi zmagali. Prijeten večer so
mladi kmetovalci in tudi drugi
nadaljevali ob zvokih ansam-
bla Sedmi raj iz Zreč.
V RITOZNOJČANU JIM
TRDA PREDE
"Težave v Riloznojčanu so
velike, vlečejo se že nekaj let.
V letošnjem letu pa so se na-
kopičile v takšni meri, da bo
obdelava zemlji.šč nemogoča.
Upniki, ki so vsa la leta še za-
gotavljali kreditna sredstva za
nakup repromateriala, tega v
letošnjem letu ne nameravajo
več. V preteklosti bi se še dalo
kaj rešili, sedaj pa kaže, da je
zadeva zrela za stečaj," izve-
mo od sekretarke Sekretariata
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano občine Slovenska
Bistrica, dipl. ing. agr. Irene
Majcen.
Zanimalo nas je, kako bo v
prihodnje s kmetijskimi površi-
nami, vinogradi, sadovnjaki in
drugim premoženjem Riloz-
nojčana. Irena Majcen je pove-
dala, daje z zakonom o lastnin-
jenju lastnik zemlje država, zato
se sedaj državno resorno mini-
strstvo vključuje v reševanje le
problematike, vendar ob tem ne
zagotavlja sredstev za proizvod-
njo, zato bodo morali zemljišča
dati v najem.
"Kot smo že večkrat opozora-
jali, je potrebno dati ta zem-
ljišča čimprej v najem, ker tudi
najemniki morajo vedeti, kdaj
bodo lahko pričeli obdelovati
posamezne površine in si za ob-
delavo prisrkbeli potrebna sred-
stva. Na kombinatu so bili zad-
nji pogovori minuli petek, mora
pa sklep o tem. da se odpovedu-
jejo lastni proizvodnji, sprejeti
njihov delavski svet in šele po-
tem lahko na občini damo raz-
pis za najem obdelovalnih povr-
šin. Tu pa je še vinska znamka
Ritoznojčan. ki predstavlja Slo-
vensko Bistrico v slovenskem
prostoru in seveda tudi delavci,
ki so vsa ta leta uspešno delali,
sedaj pa bi ostali brez dela. Na
občinski ravni smo si prizadeva-
li reševati le težave, vendar mo-
ram reči, da posluha vsaj pri vo-
dilnih v kombinatu ni bilo. V
nasprotju z nami so iskali rešit-
ve izven občine, medtem ko ve-
mo, daje po zakonu o zadrugah
postala le-ta lastnik 45 odstot-
kov teh kapacitet, t.j. vinograd-
niške in predelovalne industrije,
zato je nam. zdi pa se. da tudi
kombinatu, rešitev tega dela
proizvodnje zadnja možnost za
ohranitev znamke Ritoznojčan
in zaposlenih v tej prozvodnji,"
še doda občinska sekretarka za
kmetijstvo.       vida Topolovec
8 ^ ZANIMIVOSTI

Piše: Viti PODGORŠEK
Amepikwl6)
YELLOWSTONSKI
NARODNI PARK
WHST YhI.I.()WST()NH jc
prijazen majhen Icraj v Montani,
ki ga je v življenje priklical naj-
starejši nacionalni park na sve-
tu. Lesene hiše, ki so okusno
okrašene z raznimi izveski, ki te
tako pritegnejo, da se hitro
znajdeš v prodajalni. Vse deluje
tako vabljivo in mikavno, da
mimogrede kupiš droben spo-
minek. Največ ameriških turi-
stov prihaja sem s kamp prikoli-
cami ter ostane v velikem na-
cionalnem parku, ki meri 9000
km2, seveda več dni. medtem
ko si ga razni popotniki najlaže
ogledajo iz avtobusa, ki vsak
dan odpelje na celodnevni izlet.
Prenočeval sem v hotelu Madi-
son. kjer sem spoznal dva Kitaj-
ca iz Hongkonga in nemškega
Poljaka, ki je do tedaj spal na
prostem, tistega dne pa se je
preselil, ker je pravilno predvi-
deval slabo vreme, saj se je v
večernih urah ulilo kol iz škafa.
Naslednje jutro nas je ob 9. uri
za vstopnino 25 dolarjev prija-
zen voznik avtobusa DENIS PA-
TERSON. ki je istočasno opra-
vljal nalogo vodnika, odpeljal
na celodnevni izlet v park. Po
krajšem postanku pri vhodu,
kjer je bila rangerska postaja,
nam je razdelil priročne zemlje-
vide parka in nam natresel ne-
kaj splošnih informacij, med
drugim tudi to, da park letno
obišče čez milijon ljudi, seveda
velika večina s svojimi vozili.
Kdor je želel, je tudi dobil časo-
pis YELLOWSTONE DAI-
LES". kjer je veliko raznih in-
formacij, vendar je bil izlet tako
zanimiv, da sem utegnil časopis
prelistali šele zvečer v hotelu.
Verjetno daljnega leta 1806
sam John Colter, eden izmed
članov znane Clarkove odprave
na Zahod, ni vedel, kakšnemu
odkritju se približuje, ko se je
oddvojil ter križaril po poznej-
šem področju držav Montane in
Wyominga. Pustil je zanimiv
opis pokrajine, ki ga je očitno
prevzela s svojo lepoto. Čeprav
je v ZDA sedaj okrog 41 narod-
nih parkov, ki skupno obsegajo
čez 1.3 milijonov ha zemljišč,
pa ni bilo ravno naključje, da je
predsednik Grant izdal leta
1872 zakon, kije zavaroval Yel-
lowslone pred naseljevanjem,
prodajo ali kakšnimi drugimi
posegi. Tako se je rodil prvi na-
rodni park na svetu.
Ker se park nahaja na višini
med 2000 in 2400 m. je v glav-
nem porasel z iglastimi gozdo-
vi, kar je bilo leta 1988 usodno,
ko ga je zajel požar, ki je uničil
več 100 ha zemljišč. O nesreči
pričajo danes pooglenela dreve-
sna debla, ki stojijo ali ponekod
ležijo kot neme priče o tem.
kam lahko človeka pripelje ne-
pazljivost v naravi. V posebni
knjigi o parku pa so ludi satelit-
ski posnetki, ki so jih naredili
med divjanjem požara. Do sedaj
se je obnovila le trava, medtem
ko tudi kakšnih živali v tem de-
lu parka še ni opaziti.
Po nekaj kilometrih vožnje se
nam je z desne strani pridružila
reka Firehole — reka ognjene
luknje, ki zbira vodo iz gejzirov.
v parku je čez 10.000 raznih
gejzirov, vendar se turisti usta-
vljajo le pri nekaterih. Posebej
privlačen je gejzir Old Faithful
— zvesti stari, ki so ga tako
krstili zalo, ker redno bruha v
presledkih vsakih 65 minut. V
zadnjih 85 letih so zabeležili
nad 25.000 izbruhov in ob vsa-
kem izbljuje v zrak do 40 m vi-
soko okrog 50.000 1 vroče vode,
ki nato odteče v reko Firehole.
Že precej pred izbruhom so
se ljudje začeli zbirati na lese-
nih klopeh približno 50 m od
gejzira in s pripravljenimi fo-
toaparati nestrpno čakali na igro
narave. Glavni izbruh napove-
duje nekaj manjših, pri katerih
vodni curici poskočijo samo ne-
kaj decimetrov v zrak, napetost
pri ljudeh pa naraste, saj niko-
mur ni popolnoma jasno, kdaj
bo nastopila najlepša erupcija.
Končno se voda dvigne v zrak v
obliki pahljače in vsak glavni
izbruh čez dan posnamejo ljud-
je na najrazličnejše načine. Po
končani predstavi, ki traja samo
nekaj minut, se zadovoljni razi-
dejo, saj je v parku še marsikaj
zanimivega. Tudi nas je Denis
zapeljal novim dogodivščinam
naproti. Ustavili smo se pri ma-
jhnem močvirju, kjer je na tabli
pisalo, da se tukaj vode razdeli-
jo, tako da del odteka na zahod
proti reki Kolumbiji ter naprej v
Tihi ocean, drugi del pa na
vzhod proti najdaljši reki sveta
Misisipiju, ki sem jo ponovno
srečal čez nekaj tednov ob sa-
mem izlivu. Naslednji postanek
pa je bil izven programa, saj
nam je pot zaprl ogromen bi-
zon, kateremu se je očitno zdela
cesta najboljša pot do naslednje
paše. Vodnik nas je opozoril, da
se mu ni varno preveč približati,
in zato smo ga posneli kar skozi
okno avtobusa, kasneje, ko smo
jih videli še več. pa se tudi ni
nobeden toliko približal, da mi
ne bi uspelo pravočasno pobe-
gniti nazaj na avtobus. Čeprav
nam je vodnik zagotavljal, da
skoraj vsak dan na določenih
mestih lahko vidimo tudi GRI-
ZLIJA. tokral nismo imeli
sreče. Med živalmi pa smo še
lahko občudovali razne vrste je-
lenov, veverice, race. pelikane
in v rekah postrvi, ki jih je do-
voljeno tudi lovili.
Krajše postanke smo naredili
še ob nekaterih gejzirih, katerih
izbruhi pa imajo različno dolge
presledke. Gejzir RIVERSIDE
deluje po vsakih 6 do 8 ur. AR-
TEMIDA po vsakih 15 minutah.
SPONGE pa že ima takšno ime
(goba), ki pove, da deluje pogo-
sto. Erupcijo ima namreč vsakih
45 sekund. Končno smo se še
ustavili nad globokim kanjo-
nom, po katerem teče reka Yel-
loNVstone. ki se je zajedla v ru-
meno kameninsko podlago, po
kateri je celoten park dobil tudi
ime. Z razgledne točke je bil vi-
den ogromen slap. od katerega
odteka voda v številnih brzicah
na vzhod proti Misurijski pla-
noti, kjer se izliva v Misuri, ta
pa pri St.Louisu v Misisipi.
Zvečer smo se polni zanimivih
vtisov vračali iz parka in mar-
sikdo med nami je razmišljal,
kdaj bo spet imel možnost vrniti
se v ta čudoviti kraj. nekaj pa se
jih je še kar pri vedno nasmeja-
nem Denisu pozanimalo, ali je
še kakšno mesto prosto za na-
slednji dan, da si ogledajo še
GRAND TETON PARK. ki
predstavlja nadaljevanje Yellow-
stona proti jugu.
Yellowstone — med številnimi gejziri, jezeri in drugimi znamenitostmi
srečaš tudi bizona.
NAGftUtillli RAZPIS ZRO PTU4
N^bopi spis iz OS Mladika
Zveza ribiških družin Ptuj je
v skrbi za ekološko osveščanje
mlade generacije 11. januarja
letos vsem sedmim razredom
osnovnih šol na območju ptuj-
ske občine poslala nagradni raz-
pis za najboljši spis na temo
VODA — VIR ŽIVLJENJA.
Kot je povedal predsednik ZRD
Zvone Furman je vsaka od so-
delujočih osemletk do razpisne-
ga roka. 5. februarja, izmed del
svojih sedmošolcev izbrala in
poslala po tri najboljše spise.
Tako je Zveza ribiških družin
prejela 28 najboljših spisov iz
osmih šol: Olga Meglic. Cirku-
lane. Mladika. Dornava,
Majšperk, Breg. Cirkovce in
Leskovec.
Posebna tričlanska komisija
ZRD je imela pri ocenjevanju
teh spisov precej težko delo. saj
so v glavnem vsi mladi avtorji
pokazali poglobljen čut odgo-
vornosti in ljubezni do narave
in nakazali potrebne korake za
njeno neoskrunjeno ohranitev.
Dobra polovica poslanih spi-
sov obravnava problematiko
onesnaževanja pitne vode na
našem območju, druga polovica
pa se je lotila onesnaževanja
odprtih voda. torej naših rek in
potokov, ter ogroženega življen-
ja v njih.
Člani komisije ZRD Ptuj so v
ožji izbor za denarne nagrade
uvrstili naslednjih osem spisov:
1. nagrado, 8.000 tolarjev,
prejme spis Tcje Stefanovič iz
OŠ Mladika,
2. nagrado, 5.000 Jolarjev,
spis Darje Furek iz OS Dorna-
va,
3. nagrado, 3.000 tolarjev;,
spis Katje Sagadin iz OS
Majšperk,
4. nagrado, 1.500 tolarjev,
spis Slavice Milošič iz OS Cir-
kulane,
5. nagrado, 1.500 tolarjev;,
spis Barbare Topolovec iz OS
Cirkovce,
6. nagrado, 1.500 tolarjev,
spis Petre Čihal Iz OŠ Olga
Meglic,
7. nagrado, 1.500 tolarjev,
spis Tanje Golob iz OS Mladi-
ka,
8. nagrado, 1.500 tolarjev,
spis Janje Ceh iz OS Breg,
Člani predsedstva ZRD Ptuj
bodo v naslednjih dneh obiskali
vse osnovne šole oziroma avtor-
je nagrajenih spisov in jim tudi
izročili denarne nagrade. Ob
koncu pa naj vsem mladim na-
ravovarslvenikom in ihtiologom
sporočimo, da ima ZRD Ptuj
posebno komisijo za delo z mla-
dino, pa tudi komisijo za izo-
braževanje, ki bosta v svojih
vrslah z veseljem našli ludi pro-
stor zanje, zato jih vabita k so-
delovanju. -OM
Nagrajeni spis Teje Stefano-
vič iz OS Mladika tudi objav-
ljamo.
VODA — VIR
Skoraj ni več dneva, da ljudje
ne bi razmišljali, kako zastrup-
ljeno postaja okolje, v katerem
živimo. Šele zdaj se je človek
zavedel, da je preveč posegal v
naravo, saj ogromne tovarne, ki
jih je zgradil, onesnažujejo na-
ravno okolje.
Reke. morja, jezera, žuboreči
in čisti potočki, v katerih so ži-
veli rakci. žabe. vidre, mnoge
vrste rib in rastlin, med katerimi
so se skrivale tudi družinice
školjk, so se spremenili v uma-
zane vode. v katerih ni več toli-
ko rastlinskega in živalskega
življenja.
O tem sem se prepričala neke-
ga dne tudi jaz. ko sem se spre-
hajala ob desnem bregu naše
bližnje reke Drave. Slišala sem
klepet dveh rib. ki sta osamlje-
no plavali v žalostni Dravi. Po-
dust je govorila klenu: "Prijatelj-
ček, se še spominjaš dni. ko
smo se s starši igrali skrivalnice
med velikimi zelenimi algami.
Reka je bila čista in bistra. Pred
dnevi pa so nama starše ujeli ri-
biči in midva sva ostala sama v
tej umazani reki. V njej morava
živeti in se prehranjevati."
Klen je odgovoril: "Prav imaš.
bili so lepi in prijetni časi. Zdaj
pa je vse zapuščeno in one-
snaženo".
Drava, ki je vse to slišala, se
jima je s tihim glasom pridru-
žila: "Dragi moji ribici, vse to,
kar doživljamo, je povzročil
človek in nihče drug. Tudi jaz
se spominjam starih časov, ko je
bilo v meni polno življenja.
Človek je užival ob moji čistoči
in dajala sem mu ribe za živež.
Kaj pa sedaj? Pogled name ga
ne pomirja in ob meni ne čuti
nobenega radosti. Vse v menije
zastrupljeno, tudi vedve". To so
bile besede reke Drave, ki je po-
tem žalostno umolknila. Podust
je spel spregovorila: "Res je.
umreti bova morali, saj ne mo-
reva več tako živeti. Zvišala se
je temperatura vode, ki zmanj-
šuje količino kisika in škoduje
najinemu življenju. Poglej na
dno, kjer se nahajajo težke ko-
vine. V vodi plavajo pesticidi,
stopljeni plini, detergenti. ke-
mične snovi iz industrijskih od-
plak, ki lahko uničijo še čistilne
naprave. Vse to in še marsikaj
je v reki. kjer živiva." Klen ji je
spet odgovoril: "Draga podust,
nikoli nisem razmišljal o takšni
smrti. Zdaj, ko vse to doživ-
ljam, pa postajam vse bolj za-
skrbljen. Upam. da bova še ne-
kaj časa lahko živela. Mogoče
bo pa človek le spregledal svojo
zmoto in nama pomagal."
Tako se je končal žalosten
klepet rib. ki sta počasi odpla-
vali dalje. Nihče ne bo nikoli iz-
vedel, kaj se jima je v resnici
zgodilo.
Vendar sem tudi jaz mnogo iz-
vedela. Včasih je bilo življenje v
vodah veselo, a človek je porušil
naravno ravnotežje s tovarnami in
organskimi odpadki, ki jih je pre-
več in jih ni mogoče obvladovati.
Šele zdaj je človek doumel, kaj
je storil. Začel je ustanavljati orga-
nizacije za čisto okolje in poskuša
zaustaviti onesnaževanje.
A narave, kakršna je bila prej.
rie bo mogel povrniti. Uničil jo je!
Če pa želi. da bo voda vsem živim
bitjem vir življenja, mora zausta-
viti nadaljnje onesnaževanje.
Taja Stefanovič. 7.a
OŠ Mladika
PTUJSKI KOliaiČKARai
Slikar in ziiiratelj knjig &nii Stoeser
Rodil seje 22. februarja 1941 na
Ptuju, kjer je dokončal osnovno
šolo in gimnazijo ter študiral na
Elektrotehnični fakulteti v Ljub-
ljani. Živi na Ptuju, na Potrčevi 18.
.Slikati je začel leta 1964, ko je bil
star 23 let. Strokovno se je dopol-
njeval na dopisni šoli "Ecole ABC
de Pariš". Je član ikovne sekcije
ptujske Svobode.
Z likovno problematiko se uk-
varja iz lastnega zadovoljstva.
Njegova idejna orientacija je us-
merjena k modernejšim tenden-
cam, saj uporablja različne simbo-
le, da bi ustvaril svoj posebni svet.
ki vzbuja pri gledalcu zanimive in
inventivne asociacije. Globoko
sled v njegovem ustvarjanju, je
pustilo obdobje, ko je sodeloval z
dopisno umetniško institucijo
Ečole de Pariš, od katere je dobi-
val tudi literaturo. Nekatere njego-
ve kompozicije so izpolnjene z
ženskimi figurami, ki jih slikar
povezuje z več malimi risbami in
novo vsebino dopolnjuje z ele-
menti iz nadrealnega sveta. Zave-
da se. kakšno magično moč vsebu-
je pikturalna materialnost, ki,
združena s kompozicijskimi vred-
nostmi, lahko spregovori tudi v
aktualnem liicovnem jeziku.
To se dogaja tudi v kompoziciji
Praznovanje pomladi, kjer prenaša
svoje izkušnje na konkretne aso-
ciacije v trenutku, ko ustvarjalni
ritem paralelnega razvijanja sim-
bolov lahko preide v metaforičen
pomen. Pri tem se potrjuje ob-
čutek, da se vse oblike rojevajo iz
barvitosti, ki je lahko gosta in
enolična masa. saj ima barva nalo-
go oblikovanja prostora in j)re-
našanja svetlobe (del kritike .Štef-
ke Cobelj).
Njegovo zadnje delo je simboli-
stična slika z naslovom Minotaurus.
Mladim želim, da se bolj zanimajo
za zgodovino starega sveta.
Njegov drugi konjiček pa je zbi-
ranje knjig. Doslej je zbral okoli
2000 knjig s področja umetnosti, be-
letristike, zgodovine, književnosti
idr. Poseduje zbirko Nol-H-dovcev, tu
so Vsi muzeji sveta. Umetnost v sli-
kah, okoli 60 monografij. 12 knjig
iz mitologije. Zgodovina letalstva.
Kako so živeli (15 knjig), Jugoslo-
vanski pisatelji. ix;sni§ice zbirke sve-
tovnih književnikov. Zgodovina v
slikah (18 knjig), Ljudstva sveta ...
Ima pa tudi večjo zbirko kuharskih
priročnikov. Član Sveta knjige pa je
že od leta 1975, to je polnih 18 let.
Vse knjige ima skrbno zložene na
policah. Za le-te je potrošil veliko
denarja, zato pravi, da se z nečim
človek pač mora ukvarjati, saj pose-
danje po gostilnah nikamor ne vodi.
Doma pa lahko mirno prebira knjige
in si z njimi bogati znanje in besed-
ni zaklad. Je tudi odličen reševalec
križank, saj je zelo razgledan na
vseh področjih.
Emilu želimo, da bi še ustvarjal
na slikarskem področju in prirejal
razstave in tako prisix;val h kulturni
dediščini, predvsem pa mu želimo
dosti zdravja in veliko usj^^hov v
življenju. Klasinc
Slovenski duhovniki proti ŠZ
Ptuj (Ptuj. 10. marec): Tekma re-
kreativcev malega nogometa pri
Športni zvezi Ptuj in povabljene
ekipe slovenskih duhovnikov se
je končala uspešno za slednje. V
Mladiki so premagali ptujske re-
kreativce z rezultatom 6 proti 2.
Dogovorili so se za podobno tek-
mo poleti, ki si jo bodo lahko na
stadionu ogledali gledalci v več-
jem številu, vstopnino pa bodo
namenili dobrodelnosti.       McZ
Dober Je žgane, sitne so lialie
An.sambcI Obzorje iz Železni-
kov je ob svoji 10-letnici na
začetku leta izdal prvo samostoj-
no kaseto z naslovom Dober jc
žgane, sitne so babe pri Založbi
kaset in plošč R1V Slovenija.
Lahko bi rekli, daje Obzorje kla-
sični kvintet s svojo vokalno bar-
vo, ki posebej poudarja izročilo
etnoloških posebnosti svojih kra-
jev. Med vižami še posebno iz-
stopa sporočilno zaskrbljujoča
skladba Prazna vas, ki opozarja
na izumiranje hribovskih vasi.
Tema se je muzikantom ponudila
v njihovi neposredni bližini — v
vasi Zgornje Danje nad Selško
dolino pod Ratitovcem. Orginal-
ni viži iz njihovega okolja sta tu-
di Jamniška z naslovnim refre-
nom Dober je žgane, sitne so ba-
be in Bukovška s šegavim bese-
dilom. Etnološko temo obravna-
vata valček Čipkarski dan in pol-
ka Ratitovec raja. Kuharje vese-
la razpoloženjska viža. Na morju
romantičen valček, Ej. dekle pa
je ljubezensko ubrana polka ...
.Sestav, ki je najprej nastopal kot
trio in spontano prerastel v kvin-
tet, je dobil leta 1987 na ptuj-
skem festivalu bronasto priznan-
je, na števarjanskem pa se je kar
trikrat uvrstil v finale. Muzikan-
tje poudarjajo, da bi morala vsa-
ka zasedba črpati iz ljudske snovi
svojega okolja, saj se s tem
ohranja ljudska muzika, dodaja
pa se sodoben zvok...
Ansambel Obzorje
KAKAV BALL
IN MAČJI PLES
V ptujskem klubu LDS na
Vičavi nenehno skrbijo za pestro
življenje mladih Ptujčanov. Tako
so v torek, 16. marca pripravili
uspešen večer z mlado pisateljico
Sabino Hvastja iz Maribora, ki je
ob tej priložnosti predstavila svojo
prvo knjigo Tvoje ime me spo-
minja na ribnik. Dan za tem. v
sredo so uspešno izvedli popoldne
ob igrah sprostitve; danes, v četr-
tek 18. marca, v času od 17. do
21. ure pa pripravljajo specialno
zabavo za osnovnošolce KAKAV
BALL ob vročem kakau in sladkih
palačinkah. Jutri zvečer bodo od
20. ure dalje poskrbeli za dušice
srednje mladih z večerom novejše
disko glasbe. V soboto. 20. marca
zvečer bodo izbrali najboljši ple-
sni par v Ročk and rollu (prijave
sprejemajo po telefonih 771-736
in 775-291). V torek, 23. marca
pripravljajo prijetno popoldne in
večer družabnih iger (Quatro. ta-
rok, remi); v četrtek. 25. marca
zvečer bo velik ples ob materin-
skem dnevu; v petek. 26. marca
ob 21.30 pa pripravljajo special-
nost za vse mačkone in mačke, z
mačjimi dušami in košatimi repi,
MAČJI PLI-S v pravih mačjih
oblekah. To je priložnost, kije ne
bo izpustila nobena dobra mačka,
kaj šele mačkon! -OM
10 — NASVETI
!8> MAMc ji^l — TEDMIK
HliJenje^m^
Takoj po molži moramo
mleko iz hleva prenesti v mle-
karnico (čist, zračen prostor)
in ga ohladiti. Učinkovito hla-
jenje (v čim krajšem času na
2-4 stopinje C) onemogoči
fast in delovanje mikrobov, ki
so pri molži prišli v tnleko
kljub higienskim postopkom.
Poleg higiene je hlajenje po-
glavitni ukiep, ki ga mora
vsak proizvajalec tnleka do-
sledno izvajati.
Poznamo več načinov hlajen-
ja mleka, kar pa je odvisno od
količine mleka, naravnih raz-
mer, zbiranja mleka, pa tudi od
finančne sposobnosti proizva-
jalcev. Rejci se morajo zato
večkrat prilagajati in tudi od-
stopati od najbolj učinkovitega
načina, vendar ostaja načelo, da
je boljše tudi slabše hlajenje kol
nobeno.
Hladilniki za mleko morajo
biti primerno oblikovani, da
jih lahko čistitiio, in iz mate-
riala, ki ga mleko, čistila in
razkužila ne najedajo.
Najpreprostejši in učinkovit
za manjše količine mleka je
vrtljivi hladilnik, ki jc ludi hi-
giensko primeren. Očistiti in
razkužiti je treba le cev v obli-
ki črke U in spodnji del po-
krova. Za to je potrebna vodo-
vodna ali kompresorsko hlaje-
na ledena voda. Mleko
istočasno hladi in ga rahlo
meša (potreben je krajši čas
hlajenja).
Za večje količine mleka
uporablj amo kompresorske
načine hlajenja. Kompresorski
hladilnik, ki ga potopimo v
mleko, jc preprost za čiščenje.
Takšen kompresorski hladil-
nik je uporaben tudi tako, da z
njim hladitno vodo, v katero
potopimo vrče z mlekom. V
tem primeru hladilnik ne pride
v stik z mlekom, vendar je po-
trebno mleko mešati ročno.
Kompresorsko hlajeni bazeni
so različno veliki, od .50 do 2000
litrov, pa tudi več. Navadno jih
imajo večji proizvajalci in zbiral-
nice. Hlajenje na želeno tempera-
turo traja nekaj ur, na kar vplivata
temperatura in količina mleka.
Pri čiščenju in razJcuž.evanju hla-
dilnih bazenov je treba posebno
paziti na robove, pokrov in izpu-
stni ventil za mleko.
Najučinkovitejši so ploščni hla-
dilniki (pri nas manj znam), pri
katerih je čas hlajenja mleka
izjedno kratek — nekaj sekund.
Uporabni so predvsem za večje
količine mleka. Hladijo z vodo-
vodno ali kompresorsko hlajeno
vodo. Čiščenje je avtomatiziiano,
vendar je treba občasno hladilnik
razstaviti in ga očistiti ročno.
Pripravila
Dominika slanic, ing. agr.
kmetijska šola Ptuj
Lubadar napada
naše gozdove.....................
o tem škodljivcu boste več prebrali v naslednji številki Tednika
V vrtu
Sad marelice je zaradi pre-
hrambene in zdravilne vrednosti
cenjen in priljubljen, zaio je
marelica kot sadna vrsta zasto-
pana skoraj v slehernem SAD-
NEM VRTU. Plodove marelice
zaradi značilno prijetnega vonja
in okusa uvrščajo v vrh vseh
vrst najkakovostnejšega sadja.
Po obsegu pridelave se v svetu
uvršča marelica na sedmo me-
sto. Plod vsebuje do 15% slad-
korja, precej organskih kislin,
rudninskih in pektinskih snovi,
odlikuje pa ga še pomembna
vsebnost A, BI. B2, C, PP in
drugih vitaminov. Zdravilna
vrednost marelice je izrazita
proti slabokrvnosti in za die-
tično prehrano ljudi z obolelim
srcem in krvnimi žilami, ugod-
no odpravlja tudi kašelj, pre-
hlad, bronhitis, hripavost ter pri-
pomore k splošnemu zboljšanju
zdravja. Energijska vrednost ma-
relice je skoraj enaka jabolku.
O pridelovanju, vzgoji in negi
marelic sorazmerno malo govo-
rimo, ta pa zaradi tega, ker je ta
sadna vrsta glede na talne in
podnebne razmere skromna in
nezahtevna, glede na nego in
vzgojo pa podobna drugim sad-
nim vrstam koščičarjev. Iz ob-
širne botanične sadne vrste ko-
ščičarjev je marelica med od-
pornejšimi proti raznim rastlin-
skim boleznim in škodljivcem,
pa ji tudi iz tega razloga ne pri-
pisujemo posebne pozornosti.
Marelica oblikuje naravno obli-
ko piramidalne drevesne kroš-
nje, ki jo je s pravočasno rezjo
in vzgojo lahko obvladovati.
Rast in naravna oblika marelič-
ne kiošnje je odvisna od pod-
lage, na katero je cepljena. Cep-
ljena na marelico razvija bujno
krošnjo, na slivi pa je zaradi
počasnejše rasti nekoliko manj-
ša, toda dobro razvejena in dose-
že dolgo življenjsko dobo. Oblika
ki"ošnje je sortna značilnost.
Ob neustreznem gnojenju in
pretiravanju z dušičnimi gnojili
v drugem in tretjem letu požene
drevo močne poganjke. Preko
dva metra dolgi navpični pogan-
jki — bohotivke — drevesno
krošnjo zdivjajo, obraščanje ta-
kih vej z rodnimi šibami, maj-
skimi kiticami in rozetami pa
popolnoma izostane. Pri tem
pojavu nastanejo problemi pri
nadaljnji vzgoji drevesa. Značil-
nost marelice je, da se že mlada
krošnja dobro obrašča z rodnim
lesom, zato pričnemo z vzgojno
rezjo že ob sajenju. Ko so po-
ganjki dolgi približno 10 cm.
odstranimo prebujne poganjke
pod vrhom, ker bi se sicer iz teh
do jeseni razvile močne nerodne
bohotivke. Stranske organske
veja razpremo in privežemo, da
nastanejo ustrezni koti izraščan-
ja. V poševnih vejah se pretok
rastlinskih sokov upočasni in
prično se razvijati rodni poganj-
ki in brsti.
Rodna drevesa marelic obre-
zujemo večinoma v času vege-
tacije, saj rastlina letno rez lažje
prenaša in rane se bolj celijo, v
tej fazi razvoja pa imamo tudi
največji vpliv na razvoj rodnega
lesa. Ce nam v času vegetacije
ni uspelo vzgoji drevesne kroš-
nje marelice posvetiti dovolj po-
zornosti, popravimo to ob zimski
rezi. Pri tem izrežemo veje. ki
so se usmerile proti notranjosti
drevesne krošnje, in navpične
poganjke, zlasti tiste, ki krošnjo
preveč zgoščujejo. Poganjke, ki
imajo ugoden položaj glede na
prostornost drevesne krošnje,
upognemo v poševnem kotu ta-
ko, da se bo na njih obraščal
ogrodni in rodni les.
Marelica je sadna rastlina, pri
kateri se izrazito potrjuje pravilo,
da navpične veje samo rastejo,
poševne rastejo in rodijo, upo-
gnjene pa samo rodijo. Mareličen
sad bo kakovosten le. če se razvi-
ja v prostorni in po soncu dovolj
osvetljeni drevesni krošnji.
V ZELENJAVNEM VRTU
marca, če so ugodne talne in
vremenske razmere, pričnemo s
setvijo in saditvijo zgodnejših
Naravna oblika drevesne krošnje
MARELICE
vrtnin na prosto. Marsikatera
setev na piano ne vzklije, ker so
tla ob setvi bila še prehladna,
prevlažna, presuha ali preveč
grudičasta. Ce se zemlja še lepi
na podplate, pomeni, da za se-
tev še ni godna. Pred pripravo
zemlje za setev in setvijo opra-
vimo preizkus zemlje o njeni
primernosti: v pesti zgnetemo
zemljo v grude ali kepo, in če
pri prostem padu z višine pri-
bližno 1,5 m na trda tla razpade
v drobnogrudičasti zlog, je pri-
merna za setev. Na površini set-
vene grede ne sme biti grud.
kep in kamenja. Gredo pograbi-
mo, da je površina gladka in
drobnogrudičasta. Predvsem za
drobno seme je pomembno, da
je prst čim drobnejša, večja se-
mena, kot je fižol, pa prenesejo
tudi bolj grobo prst.
Zemljo za setev vrtnin pripravi-
mo skrbno in prilagojeno vrsti
vrtnine. Peščena in lahka humoz-
na tla spomladi zlahka prcgrabi-
mo in poravnamo, glinasta in
ilovnata pa so veliko bolj kepa-
sta, zato kepe zdrobimo z ustrez-
nimi orodji, ko so te primerno
vlažne. Izboljšamo pa taka tla če
jim dodamo komposta in mivke.
Po biokoledarju je priporoč-
ljivo sejati in saditi rastline, ki
jih pridelujemo zaradi lista, od
13. do 14. in 22. do 25. marca,
rastline, ki jih pridelujemo zara-
di korenike, od 17. do 20. in od
27. do 30. marca, zaradi nad-
zemnih plodov, od 15. do 17. ter
28. in 29. marca, rastline, kijih
pridelujemo zaradi cveta, in
zdravilna zelišča, pa 14. in 15.
ter od 20. do 22. marca.
Miran Glušič, ing. agr.

18. MAREC 19«
STRANKE O ZAMR2NITV1     g
Kaj mislijo stranke o zamrznitvi plač?
m m ^______________________ _________________m______________________________________________

Poslanska skupina ptujskih
krščanskih demokratov je na
rednem letnem zboru SKD Ptuj
podprla sprejem zakona o nači-
nu obračunavanja in izplačevan-
ja plač, pri tem pa predlagala,
naj bo omejevanje osebnih do-
hodkov izvedeno tako, da bodo
vse kategorije prebivalstva ena-
komerno prispevale k zmanjšan-
ju porabe. Razmerje med plača-
mi v gospodarstvu in poslancev
naj bo 1:3. Ob tem je potrebno
pripraviti socialni pakt. da se
zagotovi socialna varnost naj-
bolj ogroženim kategorijam pre-
bivalstva. Sploh so svojo pod-
poro vezali na celovito socialno
zakonodajo, ki mora zaščititi
delavce, ki so na čakanju ali so
brezposelni. SKD Ptuja se zav-
zemajo za to, da se odpravijo
vse krivice iz preteklosti.
McZ
Branko Brumen
na 7. seji državnega sveta
Sprejetiiam argumente dr.
Kračuna in gospe Puharjeve v
zvezi s prvim in temeljnim ra-
zlogom za predlagani veto.
Vlada mora prevzeli odgovor-
nost za družbeno lastnino, do-
kler jo imamo, in lo ne zgolj s
prevzemanjetii stečajne mase
socialističnega samoupraavne-
ga sistema in z zadolževatijem
naše, tnoje in generacije mojih
otrok, kolikor je zakon v ska-
du z aneksom in kolektivno
pogodbo, kolje bilo povedano.
Če država sprejema inter-
ventne ukrepe zaradi ustvar-
janja pogojev gospodarjenja,
pristaš česar sicer nisem, ker
verjamam, da obstajajo ludi
drugi načini, in pri tem računa
na konsenz tako partnerjev kol
politike, potem imam pomi-
slek, zakaj ni uzakonjena ne-
posredna omejitev rasti plač
ludi za tistega, ki predlaga lak
predpis, torej za poslance, vla-
do in sodnike.
Sam, kol potencialni upra-
vičenec do dela sredstev iz te-
ga naslova, se s tem ne strin-
jam iz moralnih in političnih
razlogov.
Nerazumljivo mi je, da je
zahteva po vetu podprla s stra-
ni GZ in sindikata, lorej do-
ločenih predstavnikov deloda-
jalcev in delojemalcev. V pri-
pravi takšnih aktov naimeč iz
lastnih izkušenj v vodenju
občinske vlade vem, da je za
tovrstne ukrepe potrebno do-
seči konsenz na politični in
vsaj deloma na interesni ravni.
Res ni jasno, ali vlada tega
kotisenza ni iskala ali našla ali
pa kdo tukaj drži figo v žepu,
razen če se je računalo, da za-
došča le političnostrankarski
konsenz.
Glede na čas, ki je potekel
od sprejetja ukrepa in glede
na ustvarjeno javno mnenje
ter zahteve in pričakovanja ve-
likega dela ljudi v prostoru, ki
ga zastopati!, ocenjujem, da je
glede na argumente v današnji
razpravi potrebno pred uvelja-
vitvijo zakona o plačah doseči
konsenz, ki bo zagotovil tako
socialni mir kol pogoje gospo-
darjenja.
Politične strmike kritično
proti lamznitvi plač
člani Demokratične stran-
ke, ki L! v Ormožu predseduje
Bojan Sinko, so odločno proti
kakršnikoli zamrznitvi plač, ta-
ko so glasovali tudi poslanci te
stranke v državnem zboru in pri
tem bodo vztrajali. Prav tako se
ne strinjajo z zniževanjem po-
kojnin.
Branko Kukec. ki v Ormožu
predseduje občinskemu odboru
Liberalno demokratske stran-
ke, je povedal, da v njihovi stra-
nki ni prevelikega navdušenja
za zamrznitev plač in pokojnin.
Veliko ljudi ima tudi dokaj jed-
ke pripombe na za naše pojme
visoke plače poslancev državne-
ga zbora.
Mirko Tramšek, član pred-
sedstva Socialistične stranke v
Ormožu, meni. da je zakon o
zamrznitvi plač nepotreben, ker
so bili po njegovem doseženi
ustrezni dogovori med sindikal-
nimi predstavniki in vlado.
"Usklajevanje plač v tej naši
mladi državi je ustrezno poteka-
lo, v prihodnje pa bi bila ures-
ničljiva samo počasnejša rast,
če bi bilo to zaradi gospodar-
skih razmer potrebno."
Mišo Krajne, predsednik
SDP. kije nastopala na volitvah
v enotni Združeni listi. meni. da
je s strogo razumskega pogleda
Združena lista za zamrznitev
plač, iz socialnega vidika pa je
tudi on osebno proti, ker bodo
tisti z najnižjimi osebnimi do-
hodki pahnjeni v precejšnjo be-
do. Združena lista se zavzema
za uresničevanje dopolnila h
kolektivnim pogodbam. Ob
vsem pa meni. da je od te vlade
in poslancev državnega zbora
izredno licemerno, da drugim
zategujejo pas, sami pa ga ima-
jo dokaj zrahljanega. Je pa tudi
resnica, daje v Sloveniji veliko
nezaupanja, volilci ne zaupajo
vladi m poslancem, vlada pa ne
volilcem. sindikatom in deloda-
jalcem.
Dr. Jože Bešvir, član stranke
Narodnih demokratov iz Or-
moža, smatra, da ta ukrep ne bo
uspešen, in je tudi osebno
odločno proti njemu, ker tudi
dosedanje zamrznitve plač niso
nikoli prinesle kakšne pametne
rešitve. "Po drugi strani pa je v
širšem slovenskem prostoru
mnogim omogočeno, da lahko
zaradi premajhnega državnega
nadzora nad njihovo dejavno-
stjo gospodarijo mimo oblastnih
oziroma finančno nadzornih in-
stitucij. Če bi država pokasirala
tudi takšen denar, menda ne bi
bilo potrebno sprejemali zakona
o zamrznitvi plač."
Lojze Sok, predsednik ob-
činskega odbora stranke Slo-
venskih krščanskih demokra-
tov, meni. da so razlogi ZA in
PROTI zakonu o zamrznitvi
plač. "Osebno sem proti, da
plače zamrznejo, ker smo te reči
pri nas že počeli in se niso ob-
nesle. Slovenska vlada pač me-
ni, da je takšen ukrep v sedan-
jem trenutku nujno potreben.
Člani državnega zbora iz naše
stranke so za zakon o zamrznit-
vi plač že glasovali in bodo še
ponovno."
Tone Hanželič. član predsed-
stva ormoške podružnice Slo-
venske ljudske stranke, je po-
vedal, da se njihova stranka z
zamrznitvijo plač ne strinja, ker
pač menijo, da si vsakdo zaluži
plačo po svojem delu. Nekaj
zamrzniti pomeni uravnavati
določene reči tudi za tistega, ki
ne dela, kar pa po zahodnem si-
stemu, na katerega toliko prise-
gamo, ni sprejemljivo, tam so
namreč ljudje plačani po oprav-
ljenem delu.     Vida Topolovec
SLOVKNISKA »ISTIIICA
Mogoče je tO Ukrep V nepravem časi
Milan Ozimič, predsednik
občinskega odbora SDSS, meni,
da seje zakon o zamrznitvi plač
lotil problema s prave strani."
Če je to edina možna pot. to
težko ocenjujem. Je pa res. da v
tem času, ko večina podjetij ne
zmore uresničevati kolektivnih
pogodb, zakon na neki način
vodstvenim strukturam pomaga
urejati to konfliktno področje,
ker so možnosti za izplačevanje
plač povsem drugačne od želja.
S tega vidika je zakon dobrodo-
šel, z druge plati pa ne rešuje
bistvenih gospodarskih proble-
mov."
Milan Borko, tajnik občin-
skega odbora SKD, je uvodoma
povedal, da je stališče njihove
stranke jasno, saj so njihovi po-
slanci v državnem zboru glaso-
vali za zakon, vendar bi po nje-
govem pri zamrznitvi plač mo-
rala država zagotoviti predvsem
slojem z najnižjimi prejemki, to
so nekateri upokojenci, delavci
z nizkimi plačami ter matere sa-
mohranilke, dostojno življenje.
Vsi ostali pa bi pač morali pri-
stati na zamrznitev plač, saj le
tako lahko Slovenija pride iz
krize.
Milan Rigler, predsednik po-
družnice SLS v Slovenski Bi-
strici, je povedal, da je vlada ta
ukrep izvedla v nepravem tre-
nutku. Skrbi ga, kako bo z vse-
mi tistimi, ki imajo najnižje
osebne dohodke, po drugi strani
pa je to tudi siromašenje slo-
venskega kmeta, ker ne bo imel
komu prodati svojih pridelkov.
Lenarške stranke
Avgust Zavernik, predsednik
ienarškega IS ter predsednik So
ciaidemokratske stranke Lenart:
"Seveda je moje mišl|en)e glede te-
ga ukrepa podobno, kot ga ima
naša stranka. Mislim, daje ta ukrep
ekonomsko opravičljiv in nujen.
Seveda pa bi moral biti sprejet že v
prvi polovici lanskega leta."
Breda Slavinec, članica I..ibe-
ralno demokratske stranke Lenart:
"Glede na slabe življenjske
možnosti večine zaposlenih zago-
tovo ni bil pravi trenutek za spre-
jem takšnega zakona. Vsak pri-
hranjeni tolarje potrebno vložiti v
ohranitev starih delovnih mest in
v odpiranje novih. Prav gotovo
trenutno največ prahu dvigajo
osebni prjemki poslancev, pa tudi
drugih državljanov Slovenije, ven-
dar so osebni prejemki slednjih
spretno zakrita skrivnost."
Jože Skrlcc. predsednik regijske-
ga odbora .Slovenske ljudske stranke
in lenarški župan: "Vlada bi morala
v tem težkem položaju najprej ugo-
toviti razmerje plač in pokojnin za
celotno Slovenijo. Ukrep bo spet
prizadel ljudi srednjega in nižjega
sloja. Menim, da bi morali najprej
zamrzniti plače, ki so večje od 50 ti-
soč tolarjev. Saj delavci navadno ne
prejemajo osebnih dohodkov v taki
višini, kot jih zagotavlja kolektivna
pogodba, in Še to. kar dobivajo, pri-
haja z /amudami. Sedaj zagotovo ni
primeren trenutek za zamrznitev
plač. Vsi vemo. da imamo predrago
državo, najprej bi morali zmanjSati
proračun. Dokler bo vlada pustila
tako visoke prispevke v gospodar-
stvu, ga ne bo nikoli oživela ne gle-
de na ukrc|j.7e, ki jih bo sprc)emala."
Franc Šuman, predsednik občin-
skega odbora Demokratske stranke
Lenart: "Sem proti zamrznitvi plač.
Osebni dohodki itak izhajajo iz re-
zultatov dela. kar ni bilo ustvarjeno
ne moremo izplačati. Plače so sedaj
preobremenjene z dajatvami, kar tu-
di vpliva na konkurenčnost firme in
proizvoda. Če bi podjetje odvajalo
manj denarja za dajatve, bi bilo lah-
ko tudi bolj konkurenčno. Sedaj pa
delajo z dotrajanimi stroji nekunku-
rcnčne izdelke."
Jože Rajšp. predsednik lenarškega
odbora Slovenskih krščanskih demo
kratov: "Zaupam tistim strokovnja-
kom iz naše stranke, ki so ekonomisti
in so glasovali za tak ukrep. Upam.
da so se pravilno odločili in so na
pravi poti. Želim si. da jc diagnoza
na,šega bolnega gospodarstva pravil-
na. Gospodarstvo je podobno tolniku
— tudi pacient mora zailpati zdravni-
ku. Čas bi že bil, da bi našli pravo
zdravljenje za naše gospodarstvo."
Janez Kocbek, trenutni predsed-
nik Stranke demokratične prenove:
"Ukrepi so bili nujni, če hočemo poi-
skati izhod iz sedanje situacije in
končno stopiti na realna tla. Vpra-
šanje pa je. kje so meje vzdržljivosti
srednjega in najnižjega sloja, ki jih
je ta ukrep najbolj prizadel. Ukrep ni
prizadel višjih slojev in vodstev v
podjetjih. Osebni dohodki bi morali
biti odvisni od ustvarjenega dela. Ne
morem se sprijazniti z višino osebnih
dohodkov poslancev. Saj veste, da
zgledi vlečejo. Ne moreš zahtevati
od drugega nasprotno, kot sam delaš.
To je nemoralno."
Marija Slodnjak
IVAN LOVRENCIC     DEMOKRATI
OBČINSKI ZBOR PTUJ
"Ne strinjamo se s tem. da bi se plače generalno blokirale. Tisti, ki
dobro delajo, ki ustvarjajo dohodek, naj si tudi izplačajo višje plače,
če boljše delajo, sicer ne bodo imeli motiva za delo. Vlada se gre
težki liberalizem, na drugi strani pa se odloča za konzervativno ome-
jevanje plač. Vprašujemo, kateri direktor se bo sedaj še trudil, da bi
delal boljše, podobno velja tudi za delavce. Kot že tolikokrat doslej,
bodo posledice znova nosili dobri delavci."
Izjava predsedstava SDSS Ptuj of
spMuialHinaia zami^^^^^^^^
Socialdemokrati v bistvu ne
odobravamo administrativnih
ukrepov za izplačevanje oseb-
nih dohodkov in nasploh admi-
nistrativnih ukrepov v vladi.
Vlada ima za to številne druge
zakonske možnosti, ki jih ne iz-
korišča.
Zavedamo pa se. da je Sloveni-
ja trenutno v krizi, državna in
osebna poraba sta večji, kot je
proizvodnja, in ju iz objektivnih
vzrokov ni mogoče kontroliiati.
Zaradi zviševanja dohodkov in
cen bi kmalu zajadrali v balkan-
sko finančno specifiko - devalva-
cijo in inflacijo, ob kateri imajo
največji profil premožni sloji, po-
krivajo pa jo srednji in nižji sloji
prebivalstva. Če se proizvodnja
ne zvišuje, osebni dohodki pa se
zvišujejo, je to možno le na račun
odpuščanja delavcev in s tem
večje brezposelnosti.
Zato socialdemokrati podpira-
mo zamrznitv plač le v kontek-
stu preprečitve nadaljnje brez-
poselnosti, preprečevanja infla-
cije in devalvacije tolarja. Ven-
dar temu dodajamo, da mora bi-
ti ta ukrep kratkoročen, dokler
se ne doseže sporazum med vla-
do, sindikati in gospodarsko
zbornico. Prav tako jc na pred-
sedstvu OO Ptuj izšla pobuda
za dopolnitev zakona, ki naj ne
bi veljal za delavce in upoko-
jence z najnižjimi prejemki oz.
pokojninami. Razlike za more-
bitno povišanje najnižjih do-
hodkov in pokojnin pa bi zlahka
nadomestili z nekoliko večjo
obdavčitvijo astronomsko viso-
kih dohodkov, ki včasih nimajo
nobene ekonomske podlage.
Zakon o zamrznitvi plač in
pokojnin torej socialdemokrati
jemljemo kot nujno zlo. upamo
pa,da bo to trajalo čim krajši
čas in da pri vladi administra-
tivno reševanje s sličnimi zako-
ni ne bo prišlo v navado.
Dr. Miroslav Luci
IVAN BOZICKO,
PREDSEDNIK ZELENIH PTUJA
Stranka Zelenih ni podprla zamrznitve plač, ker menimo, da to ni
demokratična obUka odločanja. Smo za to. da se delojemalec in de-
lodajalec dogovorita in sporazumno določita vrednost dela. Meni-
mo, da se zaradi tega ukrepa ne bodo mogli izkazali dobri me-
nedžerji, lahko pa bi le-ti prišli do izraza, če bi obveljal prvotni do-
govor med sindikati in Gospodarsko zbornico. Zeleni smo mnenja,
daje sedaj oteženo sporazumevanje za sklenitev socialnega partner-
stva, zamrznitveni ukrep pa nas spominja na ne tako daljno prete-
klost v bivši .skupni jugoslovanski državi. jg
PA ŠE TO
MIM letna sUpičha
Dvoranskega držovneffa
prvenstva v tenisu sta se
udeležila tudi ptujska
igralca Rok Plohi, ki je
prvo tekmo dobil, drugo,
po kateri bi se uvrstil na
glavni turnir, pa zelo tesno
izgubil v podaljšanem ni-
zu, in Boštjan Kreutz, kije
izgubil že prvo tekmo. Pri
članih je zmagal Mari-
borčan Iztok Božič, pri
članicah pa brez finalne
borbe Tina Križan, tretje
in četrto mesto pa sta osvo-
jili Karin Lušnic, Slovan
in Ptujčanka Tina Vukaso-
vič, ki tekmuje -.a Branik.
Tudi Teniški klub je tik pred
novo sezono — ta se bo uradno
pričela 16. aprila — sklical redno
letno skupščino, na kateri so čla-
ni obravnavali minulo sezono.
V lanskem letu so dokončali
klubske prostore, ki so za obšir-
ni program — ta vključuje od
rekreativnih igralcev prek šole
za najmlajše in starejše tudi
zahtevno zastavljen tekmovalni
pogon — nujno potrebni. Med
tekmovalci sta bila najuspeš-
nejša Rok Plohi pri mladincih
do 18 let, ki je na slovenski ja-
kostni lestvici na 15. mestu, in
Boštjan Kreutz s 13. mestom
med tekmovalci do 16 let. Sicer
se je prva ekipa članov uvrstila
na tretje mesto v drugi sloven-
ski ligi, druga ekipa pa enako
mesto v tretji ligi.
V prihodnji sezoni bo imel
klub sekretarko, ki bo v uradnih
urah (ponedeljek in petek med
17. in 19. ter v sredo med 11. in
13. uro) vpisovala tudi nove
člane, Teniški klub pa se je
odločil še za eno novost: oddajo
igrišč in prostorov v najem do-
mačemu trenerju Zoranu Kraj-
neu, ki je tudi sicer v zadnjem
času vodil dobršen del aktivno-
sti kluba. McZ

jC|i:ayi finali pokalov
v soboto 13. marca 1993 je bil s
finalom pokalnega tekmovanja
MNZ Ptuj za mladince in člane,
zaključen ciklus pokalnih tekmo-
vanj MNZ Ptuj za sezono 1992-
1993. V mladinski konkurenci je
ekipa Drave ugnala Dornavo s 6 :
0. člani Drave pa z enakim rezul-
tatom ekipo Podvinc.
Članske ekipe iz Medobčinske
nogometne zveze Ptuj pa v soboto
20. marca, oziroma v nedeljo 21.
marca 1993. pričnejo s prvimi tek-
mami za pokal MNZ Ptuj za sezo-
no 1993/94. Finalista tega tekmo-
vanja sc namreč uvrstita med 32
ekip — finalistov ostalih MNZ in
ekip 1. SNL, ki se bodo že jeseni
1993 pomerile za pokalnega zma-
govalca Slovenije.
Razpored tekem šestnajsti-
ne članskega pokala MNZ
Ptuj je naslednji.
Sobota. 20. marca 1993 ob 15.00
uri: ROGOZNICA : ZG. POLSKA-
VA (tekma je v Stojncih). PRA-
(ii;R.SKO : SLOVENIJA VAS in
DRAVA : GIIRHČJA VAS;
Nedelja. 21. marca 1993 ob
10.30 uri: HAJDINA : LIPA
STOJNCL TRŽi:C : CAISSA
ALUMINIJ, PAGO LLSKOVLC :
IMPOL. MLADINI-C : VIDL.M.
Nedelja. 21. marca 1993 ob
13.00 uri: MAŠINA : SKORBA
Nedelja. 21. marca 1993 ob
15.00 uri: GORI.ŠNICA : APAČH.
BUKOVCI : GRAJLNA in MAR-
KOVCI : HAJDO.ŠE.
Začetek prvenstva v pomladan-
skem delu je za 3. SNL vzhod. 1.
in 2. člansko medobčinsko ligo in
mladinsko ligo. 27. oziroma 28.
marca 1993.
Pionirji in kadeti MNZ Ptuj pa
teden dni kasneje. Branko Lešnik
12 ~~ PREJELI SMO
18. MAREC 1993
ITEDNIK
Prevelika sp^obnost je nezaželerin
Ljudi, ki so bili za svoje ob-
dobje preveč sposobni, so pre-
ganjali, jim v srednjem veku
grozili s sežigom na grmadah
ali jih celo sežgali. Spomnimo
se samo rektorja praške univer-
ze Jana Husa. ki so ga sežgali
na grmadi leta 1415. Galilea so
zaprli zaradi izpodbijanja ta-
kratnih pogledov na sončni si-
stem (trdilje. daje Sonce, ne pa
/emlja središče vesolja) in mu
grozili s sežigom na grmadi, do-
kler ni formalno preklical svo-
jih naukov. Tudi Kopernika so
zaradi njegovega spoznanja o
heliocentričnem sistemu pre-
ganjali.
Vsi navedeni velikani so bili
za svoj čas preveč sposobni,
čeprav se nam zdijo njihova
spoznanja za današnji čas nekaj
vsakdanjega. Prav tako živi v
današnjem času v svetu mnogo
presposobnih ljudi za svoj čas
in okolje; o teh pa nameravam
spregovorili danes.
PREPOVED RUŠENJA
HIERARHIJE_
V večini hierarhij namreč vel-
ja: prevelika sposobnost je manj
zaželena od nesposobnosti. Kot
smo že omenili, lahko razdeli-
mo nameščence v hierarhiji po
njihovi sposobnosti v pet sku-
pin: 1. na preveč nesposobne, 2.
nesposobne, 3. srednje sposob-
ne, 4. sposobne, 5. preveč spo-
sobne. Nesposobnost ni razlog,
da kdo dobi odpoved, pač pa je
le ovira za napredovanje. Preve-
lika nesposobnost pa pogosto
pripelje do odpovedi, ker pose-
ga v red v hierarhiji, pa zato
ruši prvo zapoved hierarhičnega
življenja, ki trdi: "Hierarhija se
ne sme rušiti!"
Nameščencem na skrajnih
koncih: preveč nesposobnim in
preveč sposobnim grozi odpo-
ved na enak način zaradi istega
razloga — rušenja hierarhije. To
odstranjevanje skrajnosti ime-
nujemo "eksfoliacija ali luščen-
je hierarhije".
PREVELIKA
SPOSOBNOST_
Poglejmo nekaj zgledov pre-
velike sposobnosti.
ZGLED 1. V Butalah je vsak
novi učitelj leto dni na posku-
snem delu. K. B. je bil zelo na-
darjen študent slovenščine na
univerzi. V razdobju svojega
poskusnega dela mu je uspelo,
da je svoje dijake navdušil za
klasično in moderno književ-
nost. Nekateri so se takoj vpisa-
li v študijsko knjižnico, drugi
so začeli hoditi po knjigarnah in
antikvariatih, da bi našli nove in
stare knjige. Toliko so se zani-
mali za književnost, da so mno-
gi prebrali mnogo knjig, ki niso
bile v okviru butalskega sred-
nješolskega obveznega branja.
Tako je kmalu je nekaj užalje-
nih in jeznih staršev obiskalo
ravnatelja šole, da bi ga obvesti-
li, da njihovi otroci berejo "ne-
primerno" literaturo. Učitelju
K. B. so sporočili, naj si drugo
leto najde drugo delovno mesto.
ZGLED 2. C. C. prav tako uči-
telj na poskusnem delu, je dobil
prvo učiteljsko mesto v razjedu
za duševno prizadete otroke.
Kljub temu, da so ga opozorili,
da ti otroci ne morejo doseči
večjega uspeha, je C. C. vseeno
vložil ogromno truda, da bi jih
čimveč naučil. Na koncu šolske-
ga leta je mnogo njegovih učen-
cev pri testih iz matematike in
branja doseglo boljše uspehe kot
otroci iz redne šole.
Ko je tudi C. C. dobil odpoved,
mu je bilo predočeno. da je zane-
maril oblikovanje likov v pesku,
nizanje kroglic in ostala ročna
dela, kijih morajo izvajati dušev-
no prizadeti otroci. Zanemaril je
tudi modeliranje v ilovici in sli-
kanje s prsti, namočenimi v bar-
ve, kar so posebno upoštevali v
šoli s prilagojenim izobraževan-
jem v Butalah.
ZGLED 3. Gospodična E. B.,
učiteljica na poskusnem delu v
osnovni šoli, je bila zelo inteli-
gentna in nadarjena. Ker še ni
imela izkušenj, si je pomagala z
znanjem o posebno nadarjenih
otrocih, ki si ga je pridobila v
času svojega študija. Dosegla je
izredne rezultate. Njeni bistrejši
učenci so predelali v enem letu
snov dveh ali treh zaporednih
razredov.
Ravnatelj je zelo obširno ter
na dolgo in široko pojasnil, za-
kaj ne more gospodične E. B.
priporočiti za stalno zaposlitev.
Dejal je, da mora učiteljica svo-
je ravnanje razumeti, saj je vne-
sla nered v šolski sistem, ker se
ni držala učnega načrta in je ta-
ko speljala v težave učence, ki
se ne bodo mogli prilagoditi
programu šolanja v naslednjem
šolskem lelu. Spremenila je red
ocenjevanja in povzročila velike
skrbi učitelju, ki bo v nasled-
njem letu moral učiti otroke, ki
so že znali snov za to leto.
Videli smo torej, da je preve-
lika sposobnost manj zaželena
od nesposobnosti.
PREVELIKA
NESPOSOBNOST
ZGLED 4. Gospodična R S.
se je zaposlila v gospodinjskem
oddelku neke veleblagovnice.
Že od prvega dne je prodajala
manj od povprečja. Vendar to ni
bil razlog za njeno odpustitev,
ker so tudi mnogi drugi proda-
jali pod povprečjem. Vendar se
je tudi sicer obnašala samosvo-
je: odtipkavala je napačne cene
na registrski blagajni, prodajala
je blago na registrske kartice
konkurentov in — kar je bilo
najhujše — vstavljala je indigo
papir narobe, ko je pisala kupo-
prodajne pogodbe. Ko je dala
kupcu orginal pogodbe, je ku-
pec dobil oba primerka (enega
na sprednji strani, drugega na
zadnji strani pogodbe), njej pa
je ostal nepopisan list. Ob vsem
je bila še predrzna s svojimi na-
drejenimi. Odpustili so jo po
mesecu dni.
ZGLED 5. W. K., protestant-
ski pastor, je gojil radikalne na-
zore o naravi vere. učinkovitosti
svetih zakramentov, vnovičnem
prihodu Kristusa in posmrtnem
življenju — nazore popolnoma
nasprotne njegovi Cerkvi. Prav-
zaprav W. K. ni bil sposoben,
da bi svojim vernikom nudil du-
hovno toiažbo, ki so jo od njega
pričakovali. Ni napredoval, ven-
dar je ostal na svojem položaju
nekaj let. Tedaj je napisal knji-
go, v kateri je obsodil togo cer-
kveno hierarhijo in prikazal
svoje nazore, da bi morali vse
cerkve obdavčiti. Zahteval je,
da naj cerkev prizna takšne sve-
tovne pojave, kot so homosek-
sualnost, narkomanija, rasna ne-
strpnost ipd. V enem skoku se
je premaknil iz nesposobnosti v
preveliko nesposobnost in takoj
so ga odpustili.
Prevelika nesposobnost posa-
meznika je odvisna od dveh po-
gojev:
a) da mu ne uspeva proizva-
jati (output),
b) da ne zmore vzdrževati
notranje doslednosti v hierarhiji
(input).
BI ŽELELI ZAMENJATI
SVOJE PRISILNO
OKOLJE?
Videli smo, da so preveč
sposobni in preveč nesposobni
nameščenci enako nezaželeni
v tipični hierarhiji. Vidimo tu-
di, da so ti odpadki iz hierarhije
podvrženi Petrovemu načelu,
Oboji se od ostalih nameščen-
cev razlikujejo le po tem, da so
na udaru za odpoved.
Bi želeli biti nekje drugje, kot
ste danes? Je vaš današnji po-
ložaj v službi, šoli ali drugje res
v skladu z vašim prepričanjem
ali pa .ste tja prispeli kot žrtev
kakega zakona ali družinske
prisile? V tem primeru lahko
rešite vaš problem tako, da sc
(z določeno vztrajnostjo) nare-
dite preveč sposobne ali preveč
nesposobne in zagotovo se ^o-
ste rešili vašega prisilnega
okolja.
Dr. Adolf Žižek. dipl. inž.
Sklepi, k\ se tičejo santoprispevliov, morajo biti v skladu z zakonom
Iz raznih vzrokov, med kateri-
mi je tudi premajhna pravna po-
moč občinskih organov krajev-
nim skupnostim, so tudi v ptuj-
ski občini bili do sedaj mnogi
sklepi o razpisih referenduma o
uvedbi krajevnih samoprispev-
kov in sklepi o njih uvedbi neu-
sklajeni z Zakonom o samopri-
spevku — skrajšano ZS —
(Uradni list SRS". št. 35/85 in
48/86). o čemer sem že dosti-
krat pisal v Tedniku, kar pa pri-
stojnih občinskih in krajevnih
organov ni preveč vznemirilo.
Ker ni bilo pobud ustavnemu
sodišču za oceno zakonitosti, so
se izvajali in tudi izvedli mnogi
nezakoniti sklepi. Da bi bili bo-
doči sklepi o krajevnih samopri-
spevkih v skladu z ZS. sem se
odločil v tem članku prikazati
in kratko komentirati odločbo
ustavnega sodišča z dne 28/1-
1993, objavljeno tudi v Urad-
nem vestniku občin Ormož in
Ptuj. št. 4/93. S to odločbo je
sodišče na pobudo dveh kraja-
nov razveljavilo: 1.) sklep skup-
ščine krajevne skupnosti Lesko-
vec z dne 17/2.1991 o razpisu
referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka za sofinan-
ciranje srednjeročnega progra-
ma "za obdobje 1991-1996,
sklep je bil objavljen v Urad-
nem vestniku občin Ormož in
Ptuj, št. 3/91, in 2.) sklep sveta
krajevne skupnosti Leskovec z
dne 27/3 1991 o uvedbi navede-
nega samoprispevka, sklep je
bil objavljen v Uradnem vestni-
ku občin Ormož in Ptuj, št.
7/91. Učinek razveljavitve pa je
sodišče odložilo za tri mesece,
računajoč od dneva objave te
odločbe v Uradnem listu Repu-
blike Slovenije. S tem je dalo
sodišče možnost krajevni skup-
nosti Leskovec. da v tem času
odpravi vse nezakonitosti, zara-
di katerih sta bila razveljavljena
zgoraj omenjena sklepa, in na-
daljuje z izvajanjem samopri-
spevka ali pa stori vse potrebno
za njegovo prenehanje.
Če krajevna skupnosti Lesko-
vec ne bo izkoristila zgoraj
omenjene možnosti v danem ro-
ku, pa nastopijo pravni učinki
po prvem in drugem dostavku
414 čl. slovenske ustave iz 1.
1974, ki se glasita:
"Zakoni, za katere je ugoto-
vljeno, da so nehali veljati, in
drugi predpisi ali splošni akti,
ki so odpravljeni ali razvelja-
vljeni, se ne uporabljajo za raz-
merja, nastala pred dnem objave
odločbe ustavnega sodišča, če
do tega dne niso bila pravno-
močno rešena.
Predpisi in drugi splošni akti.
izdani za izvrševanje predpisov
ali samoupravnih splošnih ak-
tov, ki jih ni mogoče več upora-
bljati, se ne uporabljajo od dne-
va objave odločbe ustavnega so-
dišča, če iz odločbe izhaja, da
so v nasprotju s to ustavo ali z
zakonom."
Katere nezakonitosti Je ugo-
tovilo ustavnD sodišče?____________.......
1.) Sklepa o uvedbi samopri-
sevka ni sprejel pristojni organ
KS. Glede na 47. čl. statuta KS
Leskovec bi sklep o uvedbi sa-
moprispevka morala sprejeti
skupščina KS. Sprejel pa ga je
svet KS. kar po ugotovitvi
ustavnega sodišča ni v skladu s
prvim odstavkom 3. člena ZS.
2.) Sklep o razpisu referendu-
ma za uvedbo samoprispevka ne
vsebuje vseh. v 7. čl. predpisa-
nih sestavin.
Tako v navedenem sklepu ni
določen skupni znesek, potre-
ben za izvršitev programa, tem-
več je v 8. čl. tega sklepa nave-
dena samo višina sredstev, ki
bodo predvidoma zbrana s sa-
moj)rispevkom.
Čeprav ustavno sodišče v
obrazložitvi svoje zgoraj omen-
jene odločbe tega ne omenja, je
vendar po mojem mnenju treba
opozoriti, da bi glede na 7.
točko 7. čl. ZS moral sklep o
razpisu referenduma za uvedbo
krajevnega samoprispevka do-
ločati tudi način sodelovanja v
pripravljalnem postopku za raz-
pis referenduma in način oseb-
nega izjavljanja občanov, ki so
na začasnem delu v tujini, kajti,
kot je razvidno v 5. točki 4. čle-
na sklepa o uvedbi samopri-
spevka, so tudi ti zavezani pla-
čevati samoprispevek.
3.) Sklep o uvedbi samopri-
spevka ni popoln. V tem sklepu
ni določen način, kako se bodo
uporabila sredstva, ki ostanejo
po zadostitvi potreb , zaradi ka-
terih je bil samoprispevek uve-
den. Zato sklep ni v skladu z
določbo 8. člena ZS.
Občani imajo ob enakih po-
gojih enake obveznosti glede
plačevanja samoprispevka.
To, v 3. čl. zapisano načelo, krši
po mnenju ustavnega sodišča do-
ločba v 2. točki prvega odstavka
4. čl. sklepa o razpisu referendu-
ma za uvedbo samoprispevka in
sklepa o uvedbi samoprispevka, s
katero se zavezujejo za plačevanje
samoprispevka občani, ki imajo
dohodek od opravljanja kmetij-
ske dejavnosti, in to po stopnji
2 odstotka mesečno od kata-
strskega dohodka. Glede na to,
da se katastrski dohodek obra-
čunava letno, bi zadevni zave-
zanci morali plačevati za samo-
prispevek letno 24 odstotkov
katastrskega dohodka. Na vpra-
šanje, koliko odstotkov od kata-
strskega dohodka naj bi se pla-
čevalo za samoprispevek, da bi
to bilo še v skladu z zgoraj
omenjenim načelom, ustavno
sodišče v konkretnem primeru
ni odgovorilo. Po mojem mnen-
ju naj bi kot orientacija glede
višin samoprispevkov služil
družbeni dogovor o osnovah in
višini samoprispevkov v občini
Ptuj (Uradni vestnik občin Or-
mož, in Ptuj, št. 17/83), v kate-
rem je med drugim zapisano, da
krajevni samoprispevek lahko
znaša največ 5 odstotkov kata-
strskega dohodka.
Mirko Kostanjevec
Ogroženost stapeiiiiiipov v prometu
Pogost začetek črne kronike
glasi: zaradi prehitre vožnje in
domnevne alkoholiziranosti
voznika, se je zgodila prometna
nezgoda, v kateri je ena oseba
umrla, več pa je bilo telesno
poškodovanih.
Dejstvo je, da se prometne
nezgode dogajajo in se bodo
dogajale, saj so nujna posledica
samega prometa. Zato vsak, ki
se vključuje v promet prevzema
nase določen riziko. Primerjava
med številom vozil, ki jih sre-
čujemo na naših cestah, in šte-
vilom prometnih nezgod, zlasti
glede na njihove posledice, po-
kaže, da je varnost na naših ce-
stah zelo ogrožena.
V letu 1992 je na območju
UNZ Maribor v 86 prometnih
nezgodah umrlo 94 oseb. Ta
izrazito negativni trend pa se
nadaljuje tudi v letošnjem letu.
Tako je v prvih dveh mesecih
letos umrlo že 14 oseb. Med
osebami, ki so umrle v promet-
nih nezgodah pa posebej izsto-
pa starostna struktura, saj so kot
pešci umrle osebe v starosti 87,
69 in 73 let. Umrl je tudi voznik
osebnega avtomobila v starosti
72 let in voznik kolesa z motor-
jem v starosti 65 let.
Po statističnih podatkih je
vsaka 3 smrtna žrtev v prometu
PEŠEC, posebej pa so ogroženi
starejši ljudje. Nezgode, v kate-
rih se poškodujejo pešci, se naj-
pogosteje dogajajo na prehodih
za pešce in avtobusnih postaja-
liščih.
S ciljem zmanjšanja števila
prometnih nezgod, v katerih so
udeleženi starejši občani, želi-
mo opozoriti na naslednje:
L Vozniki v prometu morajo
ravnati tako, da s svojo vožnjo
ne ogrožajo zdravja in življenja
drugih udeležencev v prometu,
zlasti starejših oseb. Temu vpra-
šanju posvečajo še vedno pre-
malo pozornosti v avtoSolah, ki
jih je v mariborski regiji že 31,
med temi jih je kar precej v za-
sebni lasti. Voznik je namreč
dolžan paziti na pešce, ki so na
vozišču ali stopajo nanj. Ko se
vozniki približujejo prehodu za
pešce, morajo voziti posebno
previdno in s tolikšno hitrostjo,
da lahko ustavijo vozilo, če je
to potrebno.
2. Na cesti, ki ima pločnik ali
drugo površino (bankino)
vzdolž vozišča, določeno za ho-
jo pešcev, je PEŠEC dolžan te
površine tudi uporabljati. Na
skrajni rob vozišča (pešci lahko
uporabljajo za hojo največ 1
meter ) so poleg pešcev poti-
snjeni tudi kolesarji, vozniki
koles z motorji, motornih koles
in drugi. Vozniki bi morali upo-
števati tudi pešce, ki hodijo iz
nasprotne smeri, po levi strani,
predvsem zaradi njihove večje
varnosti in neoviranega prome-
ta. To je posebej pomembno po-
noči, ker sicer pešci ne vidijo
vozila, ki pripelje za njimi.
Gradnji in vzdrževanju pločni-
kov ter bankin ob cestah pa da-
jejo premalo poudarka tudi pri-
stojna podjetja in institucije.
3. Pešci morajo biti bolj pre-
vidni. Vselej se morajo pre-
pričati, ali lahko, na primer,
varno stopijo na vozišče, ga
prečkajo in drugo. Zlasti morajo
v teh primerih paziti na oddalje-
nost in hitrost vozil, ki se pri-
bližujejo. Kadar hodijo pešci po
cesti ponoči in ob slabši vidlji-
vosti, je posebej priporočljivo,
da si oblečejo svetlejša oblačila,
izven naselja pa je obvezno, da
vidno nosijo odsevno telo, kres-
ničko ali baterijsko svetilko, ta-
ko da jih lahko vozniki pravo-
časno in zlahka opazijo.
4. Cesto naj vedno prečkajo
na zaznamovanih prehodih za
pešce. Kjer le-teh ni. se morajo
prej prepričati in oceniti, ali bo-
do glede na oddaljenost in hi-
trost vozila še lahko varno preč-
kali vozišče.
5. Ugotavljamo, da starejši
občani veliko kolesarijo, a je to
po poteh v parkih in po pločni-
kih prepovedano, kolesarskih
stez, pa ni ali pa jih je zelo ma-
lo. Tako ostane le del vozišča,
kjer pa so kolesarji izredno
ogroženi. Kolikor se kolesarji
že podajo na pot. jim priporo-
čamo, da kolesarijo podnevi, ob
dobri vidljivosti in da izberejo
za vožnjo manj prometne ceste.
Izogibajo se naj cest, kjer je
frekvenca prometa velika, kakor
tudi cest, ki so slabo vzdrževa-
ne, polne udarnih jam iri drugo.
Kolo naj bo tehnično brezhib-
no. Z vidika prometne varnosti
so zlasti pomembne zavore, od-
sevniki in luči. Kolesarji naj bo-
do oblečeni v svetlejša oblačila,
saj bodo le tako na cesti bolje
vidni. Prav je tudi, da si nade-
nejo kolesarko varnostno čela-
do. Vse spremembe smeri (zavi-
janje levo — desno, vključevan-
je v promet) naj opravijo tako,
da stopijo s kolesa ter se peš na-
potijo preko ceste. Od kolesarja
se pričakuje, da se bo hitro
znašel v nepredvidljivih pro-
metnih situacijah in da bo spo-
soben predvideti določene ne-
varnosti, seveda se to pričakuje
tudi od vseh drugih udeležencev
v prometu. Pogosto se v promet
vključujejo kolesarji, ki so v
svojih reakcijah negotovi, ne-
predvidljivi, prisoten je obču-
tek, da izgubljajo ravnotežje
oziroma da kolesa ne obvladajo.
6. Vse to velja tudi za tiste,
ki vozijo kolesa z motorji. Za
njih je obvezno, da nosijo
ustrezno varnostno čelado. Prav
pri starejših voznikih opažamo,
da sicer v večini primerov ima-
jo med vožnjo po cesti na glavi
varnostno čelado, vendar več-
krat te niso ustrezne, kar pome-
ni, da ne zagotavljajo potrebne
stopnje varnosti. Kolikor vozijo
kolo z motorjem ali motorno
kolo, naj hitrost vožnje med
drugim prilagodijo tudi lastnim
spretnostim vožnje in sposobno-
sti reagiranja.
7. Kadar ljudje sedejo za vo-
lan avtomobila, naj si skušajo
sami predhodno odgovoriti na
vprašanje, ali so psihofizično
sposobni za zanesljivo in varno
vožnjo. Veliko je primerov, ko
ljudje utrujeni, v različnih du-
ševnih stiskah ali z očitnimi
znaki bolezni sedejo za volan in
se sami odpeljejo do zdravnika,
kar je lahko usodno. Prav tako
priporočamo, naj ne vozijo vo-
zila, če so pred tem zaužili
zdravilo, na katerem je oz-
načeno, da se voznikom odsve-
tuje vožnja, dokler so pod učin-
kom takšnih zdravil.
8. Tudi iz teh razlogov je z
zakonom opredeljeno, da se
voznikom po 65. letu starosti iz-
da vozniško dovoljenje z veljav-
nostjo treh let. Vse to je odvi-
sno od izvidov in manj od
zdravstvene zmožnosti voznika
za varno in zanesljivo vožnjo,
kar se ugotovi oziroma preveri
na zdravstvenem pregledu.
9. Vozilo, ki je prirejeno za
invalide, je lahko na zahtevo
takšne osebe označeno s poseb-
nim znakom, da bi jih s tem kot
udeležence v prometu posebej
zavarovali. Iz humanih razlogov
ni predpisana obveznost ozna-
čevanja, temveč samo možnost,
da invalidi na svojo zahtevo
zaznamujejo vozila s posebnim
znakom. To določa Pravilnik o
posebnem znaku za označevan-
je vozil, ki jih vozijo invalidi.
10. Ob vsem naštetem pa naj
starejši vozniki upoštevajo dej-
stvo, da morda niso več tako
spretni kot so bili. da drugače
ali morda napačno ocenjujejo
določene situacije v prometu,
da morda slabše vidijo, pa ne
uporabljajo očal, da slabše
slišijo in drugo.
V upanju, da bodo udeleženci
v cestnem prometu naše napot-
ke vsaj delno upoštevali in s
tem še bolje poskrbeli za lastno
varnost, jim želimo bolj varno
in srečno vožnjo.
Policija je le eden činiteljev.
ki ugotavlja stanje prometne
varnosti, izvaja nadzor in skrbi
za urejanje prometa. Prav bi bi-
lo, da bi nekaj več oziroma in-
tenzivneje izvajali svoje pristoj-
nosti tudi drugi činitelji, ki so
neposredno ali posredno pove-
zani s stanjem cest in prometne
varnosti. Mirko Ploj
TEDNIK ^      MAREC 1993
TRŽNI KAŽIPOT ~~ l|
14 ~~ TRŽNI KAŽIPOl
18. MAREC 1991
Kraj z zanimivim izročilom
Nedeljsko popoldne je bilo v turističnem domu na Polenšaku izredno zanimivo. V veliki meri gre za to zahvala učen-
cem 3. razreda podružnične šole na Polenšaku, ki so pod vodstvom prizadevne učiteljice Tončke Rojht udeležencem
letne konference, predstavili del projektne naloge "Naš kraj v preteklosti".
Takole so povedali: "Ko sta
misionarja brata Ciril in Metod
potovala v Rim k papežu na za-
govor, sta potovala tudi skozi
naše kraje. Na poti so ju sprem-
ljali češki mladeniči kot služab-
niki in stražarji. Pot jih je vodi-
la preko Prekmurja in redko na-
seljenih, z velikimi gozdovi po-
kritih Slovenskih goric proti
Ptuju. Med potjo si je eden od
bratov zlomil nogo. zato se je v
teh krajih dalj časa zdravil.
Eden od bratov je bil tudi kipar
in je med zdravljenjem iz lesa
izrezljal Marijino podobo z
obljubo, da jo bo izobesil na
kraju, kjer bo zagledal zidovje
Ptuja. Ker je zdravljenje trajalo
dalj časa. so si fantje našli de-
kleta, se z njimi poročili in
ostali v naših krajih. Razvile so
se vasi, ki še danes obstajajo s
čisto češkoslovaškimi imeni,
kot so Branislavci, Vodemarci.
Radoslavci, Bratislave!. Po oz-
dravitvi sta brata Ciril in Metod
z nekaj fanti v spremstvu nadal-
jevala pot proti Rimu. Ker sta z
našega hriba zagledala Ptuj. sta
na debelo lipo obesila Marijino
podobo ter jo izročila v varstvo
tukaj ostalim češkim fantom.
Prebivalstvo je fante imenovalo
PHME. a kraj je dobil ime
PEMŠAK. pozneje pa POLEN-
ŠAK." Lepe nedeljske trenutke
sta obogatila tudi oče Janez Ne-
deljko s hčerko Vesno. Oče je
igral na harmoniko, Vesna pa na
"glavnik". Zatem pa so vsi ude-
leženci letne konference zapeli
lepo polenško pesem.
Dosedanja predsednica TD
Polenšak Stanka Kovačič. ki je
društvo uspešno vodila zadnje
štiri leta. je člane spomnila na
delo v preteklih letih. Leta 1990
so prvič organizirali razstavo
kruha in pogač v turističnem
domu. praznik žetve z razstavo
kruha in pogač so organizirali
vsako leto. razen leta 1991. ko
je bila vojna. Tega leta so. da bi
pridobili vsaj nekaj denarja, da
bi nadaljevali z urejanjem turi-
stičnega doma. v jeseni organi-
zirali prireditev od klopotca do
soda. Sedaj urejajo prostore za
pomožno kuhinjo v kleti, kjer
naj bi do praznika žetve posta-
vili še drugo krušno peč. Lani
so dobili tudi vodo v dom. Ure-
dili pa so tudi okolico doma.
Prav sedaj pa se skupaj s kra-
jevno skupnostjo pogovarjajo o
tem. kako bi uredili prireditveni
prostor. Več idej obstaja, ena je
tudi ta. da bi uredili večnamen-
ski prostor, ki bi ga lahko upo-
rabljali mladi tudi kot športno
igrišče. Poleti je zanje na Po-
lenšaku slabo poskrbljeno. Sta-
ne Napast iz občinske turi-
stične zveze Ptuj jim je predla-
gal, da naj o tem temeljito pre-
mislijo, saj prednosti naselja ne
bi smeli izgubiti, identiteta kra-
ja mora ostati, je pa tudi dej-
stvo, da bodo morali nekaj le
storiti s prostorom pred domom,
mladi pa prav tako potrebujejo
prostor za športno udejstvovan-
je na prostem. Podobne potrebe
imajo tudi gasilci, ki sedaj po-
gosto vadijo v blatu.
Občinski minister za turizem
Peter Vesenjak je letno konfe-
renco podzravil v imenu občin-
skega izvršnega sveta. Občinske
turistične zveze Ptuj in turi-
stičnega društva Ptuj. Govoril je
o uresničevanju strategija raz-
voja turizma na Ptuju in o tem
na kakšno dodatno strokovno in
finančno pomoč lahko računajo
v društvu. Dodatno lahko raču-
najo na 120 tisoč tolarjev, pri
promocijskem in informativnem
delu pa jim lahko pomaga Turi-
stičnoinformativni center. Pre-
dlagal je tudi, da bi v društvu
razmislili o tem. da bi postavili
stalno kulinarično razstavo in
občasno organizirali prodajo
svojih izdelkov. Sicer pa so z
delom društva so v občini zelo
zadovoljni. Janez Pograje iz
Mariborske turistične zveze je
govoril o aktivnostih v letu tu-
rizma, s katerimi naj bi ustvarili
pogoje, da postane naša mlada
država v določenem obdobju tu-
ristično razvita dežela. Pohvalil
je delo turističnega društva Po-
lenšak. ki se od drugih loči tudi
po tem, da ima edino v Sloveni-
ji svoj turistični dom.
Da bo turistično društvo Po-
lenšak tudi v bodoče zelo aktiv-
no, so pokazali že sami člani,
saj jih je na konferenco prišlo
skoraj 60. Vedno bolj pa se v
delo vključujejo tudi mladi. V
nedeljo so napovedali "vojno"
vsem onesnaževalcem in svojo
aktivno vlogo pri čiščenju okol-
ja. Polenški turistični delavci pa
si želijo, da bi končno tudi nji-
hov kraj vključili v organiziran
odvoz smeti, saj bodo s tem
preprečili nastanek morebitnih
novih divjih odlagališč.
V letošnji program dela so za-
pisali štiri poglavitne naloge:
organizacijo praznika žetve in
razstavo kruha in pogač, grad-
njo krušne peči in ureditev klet-
nih prostorov turističnega do-
ma, akcijo čiščenja okolja in
tekmovanje za najlepšo pisan-
ko. ki bo že 17. aprila.
Nedeljsko letno konferenco
so člani turističnega društva Po-
lenšak končali z izvolitvijo no-
vega vodstva in upravnega od-
bora. Dosedanjo predsednico
Stanko Kovačič je zamenjala
Frida Brenčič. dolgoletna bla-
gajničarka. Z minuto molka pa
so počastili spomin na umrlega
ustanovnega člana Ivana Kel-
harja. MG
Člani turističenga društva Polenšak pred svojim domom. — Foto: J.
Slodnjak
HA OESTHNIKU SE JE PREDSTAVILO
Pri skupmh iz Halii
peqe zelo dobro
v organizaciji Zveze kultur-
nih organizacij občine Ptuj.
Prosvetnega društva Destrnik in
tamkajšne osnovne šole je bilo
v petek v Domu krajanov na
Destrniku Srečanje otroških fol-
klornih skupin občine Ptuj.
Predstavli so se: folklorni sku-
pini Vzgojno varstvenega zavo-
da iz enot Dornava pod vod-
stvom Darinke Barin - Turica in
Rogoznice pod vodstvom Vere
Sagadin. Eoklorna skupina
Rožmarin iz Dolenc, ki jo vodi
Francka Petrovič, in Folklorna
skupina Klopotec iz Ptuja pod
vodstvom Cvetke Glatz. Plesalo
pa je tudi šest folklornih skupin
iz osnovnih šol: Cirkovce, men-
torica je Marija Jurtela. Ljudski
vrt Ptuj, skupino vodi Silva Far-
tek. Žvegla iz Podlehnika pod
vodstvom Romane Mere, Mar-
kovci pod vodstvom Milana Ga-
brovca, Cirkulane, mentorica je
Danica Zelenik, in Kidričevo,
kjer vodi skupino Gabrijela Ra-
jher.   Prav  tako je   nastopila
otroška folklorna skupina Pro-
svetnega društva Destrnik pod
vodstvom Anice Toplak.
Tolikšno število otroških fo-
klornih skupin je rezultat izo-
braževanja na seminarjih, ki jih
organizira Zveza kulturnih or-
ganizacij, saj skupine delajo, če
so mentorji. Številčnost je eden
od korakov naprej v primerjavi
z lanskim letom, pa tudi izved-
ba je bila kakovostnejša kot la-
ni, je po ogledu nastopov izjavi-
la selektorica Nežka Lubej iz
Maribora, kije tudi predsednica
Združenja folklornih skupin
Slovenije. Meni. da so folklorne
skupine na šolah tudi rezultat
prizadevanj za otrokom prijazno
šolo. V vrtcih pa naj delo v fol-
klornih skupinah poteka na eno-
stavnejših igrah, ki so otrokom
blizu. Bolje je tudi. če otroci
pojejo brez spremljave harmo-
nike, še posebej dobro pa je bi-
lo petje otrok iz haloških fol-
klornih skupin. NaV
TEDNIK
11. MAREC 1993
ŠPORT     li
Madi ptii{$id $^isti najM^ tiKi m
^szmmm reglskem irvmistvu —
tilje prvaki
Da osvojeni štirje naslovi ekip-
nih prvakov mladih šahistov ptuj-
skih osnovnih šol niso bili slučaj-
ni, potrjujejo tudi 3 naslovi v po-
samezni konkurenci. Gregor Pod-
križnik iz O.Š I.udski vrt in član
,ŠD '"Lipa" Ptuj ni imel dostojnega
nasprotnika v kategoriji starejših
dečkov, saj je iz 10 partij zbral 9
točk (2.\ je remiziral). 2. Frangež
OŠ Hoče jih je zbral 8. 3. pa je bil
ponovno '"ptujski" šahist Jurij
Cvitanič iz OŠ Ciorišnica. Premoč
so dokazali tudi starejše deklice
OŠ Gorišnica. saj je 1. mesto
osvojUa Helena RiJ.nar, članica
ŠD "Lipa" Ptuj z 9 točkami. 2. je
bila Anja Zamuda prav tako iz OŠ
Gorišnica 7.5, 3. pa Monika Fram
6.. 4. Alenka Kotnik 55. 5. Bojana
Šuman 5 (obe OŠ Gorišnica). Da
pa mlajši letniki ne zaostajajo za
svojimi nekoliko starejšimi vrstni-
ki sta dokazala pri mlajših dečkih
Matej Ličina z osvojitvijo naslova
regijskega prvaka z 9.5 točkami.
Dejan Ivančič iz OŠ Gorišnica pa
je bil tretji z 8 točkami.
Edino pri mlajših deklicah regij-
ski naslov ni odšel na Ptuj, zato pa
sta 2. in 3. mesto osvojili ponovno
učenki OŠ Gorišnica .Sabina Za-
muda 8 točk in Nina Tuš 7. Vsi
omenjeni se bodo od petka do ne-
delje udeležili državnega prven-
stva v pospešenem tempu, ki bo v
Radovljici. Glede na prikazano
igro na ekipnem državnem prven-
stvu po predlogu komisije pa še
trije učenci OŠ Ljudski vrt. člani
Šb "Lipa" Ptuj Viki Napast ter
Robi in Miro Mihalič. Spremljala
jih bosta mentorja Tatjana Vaupo-
tič in Ivan Voršič. S.R.
Tudi šahistke OS Gorišnica
državne vioeprvakinje
Kot smo že poročali o osvojitvi
naslova državnih viceprvakov OŠ
Ljudski vrt pri starejših dečkih,
lahko poročamo še o enem veli-
kem uspehu mladih ptujskih šahi-
stov. Naslov državnih viceprva-
kinj so pri starejših deklicah osvo-
jile šahistke OŠ Gorišnica. varo-
vanke mentorja Ivana Voršiča. Ta
je bil rezultata sicer vesel, ni pa
skj-ival razočaranja nad organiza-
torji iz Črnomlja, ki so na dokaj
nepošten način njegovo ekipo oš-
kodovali za naslov v državnih pr-
vakinj. V utehu mu je odlična igra
vseh igralk kljub nekaterim obole-
lim, še posebej Helene Rižnar.
članice ŠD "Lipa" Ptuj. ki je na
prvi deski dosegla 1007< rezultat.
Njen uspeh so dopolnile še Anja
Zamuda, Alenka Kotnik. Bojana
Šuman in Blanka Munda.      S.R.
Pionirji odlični, čiani razočarani
v nedeljo, 28.februarja, je bil v
dvorani Tabor v Mariboru prvi
turnir državnega prvenstva v kick-
boxu v disciplini SEMIKON-
TAKT za člane, mladince in pio-
nirje. Sodelovalo je 108 tekmoval-
cev iz 10 slovenskih klubov —
Nova Gorica, Izola, Ljubljana. Za-
gorje. Novo mesto. Semič. Mari-
bor (dva kluba). Ormož in Ptuj.
Ptujčani so nastopali z ekipo, kije
štela 21 tekmovalcev.
rezultati
(uvrstitev ptujčanov)
PIONIRJI_
do 32 kg: 1. Andrej Vindiš, 2.
Dorotej Kline do 40 kg: 2. Matjaž
Brumec, 3. Boštjan Brumec do 48
kg: 1. Goran Krajnc. 2. Sebastijan
Zinrajh, 3.Aleksander Žumer do
56 kg: 1. Matjaž Vindiš
PIONIRKE
do 32 ku: 1. Barbara Murat
MLADINCI
Med mladinci so Ptujčani Uroš
Šmigoc. Boštjan Gril. Matej Po-
žeg in Siniša Stojadinovič osvojili
tretja mesta.
ČLANI
Med člani so tretja mesta osvo-
jili Stanislav Cafuta. Danilo Med-
ved in Damjan Habjanec. Naj-
boljši tekmovalci v ptujskem klu-
bu, Branko Fidler. Branko Pečar
in Alojz Vidovič pa ,so tokrat ra-
zočarali in izgubili v prvem ali
drugem nastopu. Y 3
Najboljši domači strelci
in strelke Olimpije
Po sprotnem in razmeroma obširnem poročanju o udeležbi in
uspehih ptujskih strelcev si je 5. kolo državne lige v streljanju z
zračno pištolo lahko v soboto ogledalo tudi domače občinstvo.
Tekmovanje je organizirala SD Jožeta Lacka. Njihova ekipa jc
tudi tokrat zmagala v moški konkurenci, pri članicah pa Olim-
pija. Med posamezniki še vedno vodi ptujski strelec .Janez Stu-
hec, mož, ki je prejšnji teden na mednarodnem tekmovanju na
Madžarskem izenačil lastni d^ža^ ni rekord.
Odločitev o ekipnem zmago-
valcu so prinesli šele zadnji
streli. Velenjski Mrož je vodil
za kiog pred ekipo Jožeta Lac-
ka, končni rezultat pa sta pri-
streljala Ludvik Pšajd ml. in Ve-
lenjčan Boris Klančnik. Šele v
zadnji seriji njunega nastopa je
Pšajd premagal dotlej boljšega
tekmeca in tako tudi za ekipo
pristreljal odločilne kroge.
Člani so streljali tokrat zelo ize-
načeno, .Siij je najboljši Velenjčan
Simon Veternik le za krog prema-
gal domačina Alojza Trstenjaka.
prav tiiko le za krog slabše pa sta
streljala Velenjčan Pe^er Tkalec in
ptujski strelec Janez Štuhec. Lud-
vik Pšajd ml. je bil šesti.
Po petih kolih vodi ekipno
SD Jožeta Lacka za 27 krogov
pred ekipo iz Velenja in za 138
krogov pred Olimpijo.
Med posamezniki vodi Janez
Štuhec. 2855 krogov, pred Ve-
lenjčanom Veternikom, 2845,
Alojzom Trstenjakom, 2816.
Robertom Kranjcem iz Olimpi-
je. 2802. in Ludvikom Pšajdom
ml.. 2798 krogov.
Pri članicah je tudi tokrat
zmagala sicer vodeča Olimpija
pred SD Dušana Poženela in SD
Jožeta Lacka, ki sta tudi v skup-
Najboljši ptujski in slovenski
strelec z zračno pištolo Janez
Štuhec je prejšnji teden izenačil
lastni državni rekord.
ni uvrstitvi na drugem oziroma
tretjem mestu. Tudi pri dekletih
rezultati petega kola niso prine-
sli bistvenih sprememb. Zmaga-
la je Ksenija Maček, SD Dušan
Poženel. pred Ireno Toroš, SD
Olimpija, kot ptujski strelki pa
sta se uvrstili Majda Raušl na
četrto in Mateja Rozman na
šesto mesto. McZ.
ŠPORT SERVIS
davorin munda
ptuj - slovenski trg 1
Pooblaščen "ROG" SERVIS j
• servis in popravila dvokoles
• napenjanje loparjev za squaslr
tenis m badminton
• popravilo ribiške opreme
Obetavni mladi nogometaši
Kar štirje mladi ptujski nogometaši so kandidati za nastop v
državnih reprezentancah. To sta Nastja Ceh in Boštjan Koren, ka-
deta NK Drava, ki sta se že uvrstila v kadetsko reprezentanco, Pri-
mož Brodnjak, NK Hajdina, ki .se Je uvrstil v mladin.sko reprezen-
tanco in Damjan Mohorko, NK Skorba, ki je prišel v širši izbor za
mladinsko reprezentanco. Ti .so se skupaj z inštruktorjem me-
dobčinske nogometne zveze Ptuj Marjanom Lenartičem udeležili
konec januarja reprezentančnih priprav v Kopru. Letos pa Jih
čakajo tudi mednarodni nastopi. Tokrat smo .se pogovarjali s Pri-
možem in Nastjo ter Marjanom Lenartičem.
Primož Brodnjak je dijak 3.
letnika elektro smeri v ptujskem
SŠC. Na domačem hajdinskem
igrišču je pričel igrati že kot
pionirček, v 7. razredu pa so ga
Hajdinčani prvič uradno posta-
vili v gol. Delo vratarja ga je
mikalo in kar hitro se je vživel
vanj. Ko je igrala mladinska
ekipa NK Aluminij v prvi slo-
venski mladinski ligi, so ga
Hajdinčani posodili Kidričan-
cem. Danes brani za domačo
člansko ekipo, kot kaže pa je tu-
di najboljši mladinski vratar
Slovenije. Pravzaprav je za vra-
tarja idealen s svojimi 192 cen-
timetri in hitrimi reakcijami.
Primož Brodnjak
"Treniram štirikrat tedensko
pod vodstvom Janka Streharja,
izkušenega trenerja, ki je vzgo-
jil že veliko ptujskih igralcev.
Hitrih reakcij me uči z meti iz
oddaljenosti kakšne štiri me-
tre," pripoveduje.
Sedaj si najboljši in obeta-
ven mladinec. Bi se odločil za
profesionalnega igralca, če bi
imel možnost?
Primož Brodnjak: "Najprej
je potrebno uskladiti šolo in
šport, čeprav sedaj v šoli nimam
nobenih težav. Če bom repre-
zentanl, bom imel ludi status
športnika v šoli. kar bo še ugod-
neje. Sicer pa se bi odločil tudi
za profesionalca."
Nastja Ceh ta status že ima.
"Javim se lahko, lahko tudi
manjkam, kadar grem na tekmo-
vanje. Za trening ne. Vsekakor
imamo ugodnosti, le da vsi uči-
telji niso za to," meni Nastja, ki
obiskuje prvi letnik ekonomske
šole in prav tako nima težav z
učnim uspehom. Nastja je vezni
igralec tako pri Dravi kot v re-
prezentanci. "Moja naloga je
začeti z napadom in ga tudi do-
končati. Znati se moram odkri-
vati in čim bolj natančno poda-
jati. To pa je odvisno tudi od
Nastja Čeh
odkrivanja soigralcev." Nastja
je povedal, da je dal doslej že
približno 200 golov. Trenira že
od prvega razreda pod vodst-
vom svojega očeta Dušana, bi-
v'šega zelo uspešnega Dravine-
ga igralca.
Ptujske fante čakajo jeseni
kvalifikacijske tekme za evrop-
sko prvenstvo. Mladinska repre-
zentanca se bo pomerila z Hali-
jani in Bolgari, kadeti pa s Švi-
carji in Gruzijci.
"Mladincem ne bo lahko, če-
prav menim, da bodo z Bolgari
lahko enakovredno igrali. Kade-
ti pa svojih nasprotnikov ne bi
smeli podcenjevati, čeprav na
prvi pogled niso težki." meni
Marjan Lenartič, ki je član
strokovnega odbora za mladin-
sko reprezentanco. To vodita
bivša Ptujčana: Franc Nežmah.
danes inštruktor MNZ Celje in
Jože  Hadler.  sedaj  inštruktor
Marjan Lenartič
MNZ Maribor. "Mladim špor-
tnikom bi dejansko morali ure-
diti status v šolah, če želimo, da
se bodo razvili v dobre športni-
ke, za kar imajo vse možnosti.
Tudi na Ptuju bi morali raz-
mišljati o športnem oddelku v
SŠC. Za mlado generacijo no-
gometašev pa menim, da je na-
darjena, da lahko v slovenskem
nogometu še nekaj pomeni. Ta
je v vzponu. Čeprav še zaostaja
za evropskim, upam, da se mu
bo z boljšo organizacijo pribli-
žal," je rekel Marjan Lenartič.
M. Zupanič
Pomembna zmaga
Ptuj : Braslovče
Športna dvorana Center, gle-
dalcev 100, sodnik Celan (Mari-
bor). Ptuj: Zrnič, Kocmur, Goj-
košek, Marta in Marjeta Emer-
šič, Zenunovič, Godec, Ules in
Murko.
V sedemnajstem kolu II. dr-
žavne lige so odbojkarice Ptuja
v športni dvorani Center gostile
trenutno devetouverščeno ekipo
Braslovč ter jo premagale s 3 :
1 in se s to pomembno zmago
rešile odigravanja za obstanek v
11. državni ligi. Kajti dvanajsto
in enajstouvrščeni ekipi izpade-
ta direktno, medtem ko deseto
in devetouvrščeni ekipi doigra-
vata s prvaki III. državnih lig za
obstoj v ligi.
Na začetku srečanja je sicer
kazalo, da bodo igralke iz Bra-
slovč trd oreh, kajti v celotnem
prvem nizu so gostje bile boljši
nasprotnik, saj so imele boljši
sprejem začetnega udarca, bolj-
šo igro'V polju in na mreži. V
drugem nizu so gostje ponovno
povedle, in to z O : 4, toda po
minuti odmora so igralke Ptuja
zaigrale kot prerojene ter gostje
najprej ujele, nato pa prešle v
vodstvo, tako da so igralke Bra-
slovč do konca drugega niza
osvojile samo še dve točki in ta-
ko rezultat izenačile na 1 : 1 v
nizih. V tretjem in četrtem nizu
so domačinke pokazale izredno
igro v napadu in v polju ter pre-
prečile vsakršno presenečenje.
Tako so zelo važno srečanje
rešile v svojo korist. I.Z.
podežekska mladina ptuja v avstriji (gradec, 7.niarec):
prejšnji teden je nogometna ekipa društva podeželske
mladine ptuja sodelovala na srečanju podobnih društev v
gradcu. bili so gostje štajerske podeželske mladine. na
tekmovanju za prehodni pokal dr. krajnerjaje sodelova-
lo 10 ekip. ptujski fantje so osvojili drugo mesto.    j^^.^
ROKOt
UmM ugnala tudi Pomurka
Člani rokometnega kluba Drava imajo vse možnosti, da so ob
koncu prvenstva v prvi državni ligi celo peli. Te možnosti jim je
odprla sobotna zmaga v Murski Soboti, ko so z 20:16 (11:7) pre-
magali Pomurko iz Bakovcev. Domačini so vodili z 1:0 in 2:1, to
pa je bilo tudi vse. saj jim je ptujska ekipa v nadaljevanju dala pra-
vo lekcijo iz igre v obrambi in napadu. To potrjuje tudi podatek, da
je bilo sredi drugega polčasa kar 18:10 za Dravo. Res, da so igralci
iz Bakovcev praktično že drugoligaši, toda po menjavi trenerja so v
derbiju sosedov zagotovo želeli zmago. Vendar seje pokazalo, in to
je kaj hitro ugotovilo ludi 300 gledalcev v športni dvorani v Murski
Soboti, daje želja zmagati proti sedanji ekipi Drave premalo. Tudi
nekaj čudnih odločitev sodnikov Humarja in Rakovca ni moglo
spremeniti sedanjega stanja Prekmurcev.
DRAVA: Gaberc, Belšak, Novak 3. Terbuc 2. Hrnjadovič 3. A.
Poločnjak 3, N. Potočnjak 6, Sabo 1, Sagadin 2, Mikulič, Matjašič.
Pintarič.
Drava je trenutno šesta, v predzadnjem kolu bo igrala v Ribnici,
v zadnjem pa v Ptuju z Ajdovščino.
Pred tednom (v sredo, 10. marca) pa so odigrali tekme 19. kola.
Drava je po razburljivi končnici pred 500 gledalci v Ptuju z 20:19 pre-
magala Novo Opremo, čeprav so gostje v prvem polčasu vodili s peti-
mi, v drugem pa s tremi zadetki prednosti. Na tekmi seje poškodoval
Renato Vugrinec, ki do konca lige ne bo mogel pomagati ekipi.
1. Pivovarna Laško.....20    19    1      O    485:332    39
2. Andor Jiidran....... 20    13    1      6    442:406    27
3. Gorenje Velenje...... 20    12    2     6    449:408    26
4. Kolinska Slovan...... 20    10    4     9    421:380    24
5. Nova Oprema....... 20     9    4      7    415:415    22
6. Drava............20    10    O    10    394:420    20
7. HubelJ Ajdovščina  .... 20     7    4      9    385:416    18
8. Omnikom Rudar..... 20     8    1    11    409:405    17
9. Presad Litija........ 20     7    3    10    392:412    17
10. KVM Ribnica....... 20     5    3    12    378:422    13
11. Italeo Dobova....... 20     3    3    14    397:464     9
12. Pomurka.......... 20     3    2'   15    364:451      8
KRŠKO S PRVE POZICIJE V KONČNICO_
V vzhodni skupini druge moške lige je v predzadnjem kolu Veli-
ka Nedelja v gosteh s 25:18 (13:7) premagala Radgono, Ormož In-
vest pa je s 13:15 (8:8) v Murski Soboti izgubil s Poletom. Prvo
mesto je že osvojilo Kiško, Velika Nedelja je druga, Hrastnik pa
tretji. Četrtega udeleženca končnice bo odločilo zadnje kolo, nato
pa bodo na vrsti tekme za eno mesto v prvi državni ligi. l.k.
NAMiZm TENIS
Deveto kolo prve državne namizniteniške lige je prineslo:
ptujskim igralkam poraz proti ekipi Kajuha-Slovana. Rezultati
je bil 4 proti 3, tekma pa je zapletla vrstni red. saj imajo pred;
zadnjim kolom kar štiri ekipe možnost za drugo mesto. Zaen-:
ki-at so na drugem mestu še Ptujčanke. I
Ptujski fantje, drugoligaši, so zmagali z Islrabenzom s 5 pro-i
li 2, proti Preserjam pa s 4 proti 3. Ptujska Petovia je trenutnoj
na tretjem mestu. McZ|
MALI liO^lOiiET
Prvi slovenski superpokal
ostal v Ptuju
KMN POETOVIO: KMN
VUKO LJUBLJANA)
10 : 9 ( 5 : 5, 7 : 7)
13. marec 1993 si bodo za-
pomnili vsi ljubitelji malega no-
gometa, ki so si v polni dvorani
Center ogledali pravo šok tek-
mo med dvema najboljšima eki-
pama malega nogometa v izte-
kajoči se sezoni. Igralci Kluba
malega nogometa Poetovio so z
izjemno borbenostjo presenetili
same sebe. saj so brez svojih
prvoligaških igralcev premagali
ekipo državnih prvakov KMN
VUKO iz Ljubljane in s tem po-
stali zmagovalci prvega sloven-
skega superpokala v malem no-
gometu.   V   regularnem   delu
srečanja je bil rezultat 5 : 5. po
dveh podaljških 7 : 7 in po
streljanju kazenskih strelov 10 :
9 za Poetovio.
To je bil 113. pokal Poetovie
in pika na najuspešnejšo sezo-
no. Zmagovalci so postali Silvo
Kornik. Dušan Ramšek, Borut
Šalamun, Franc Fridl, Robi
Krajnc, Robi Mere, Branko Le-
ben. Ivo Lončarič, Robi Vesen-
jak in Sandi Kralj; trener ekipe
je bil Vlado Ki-alj, vodja pa Fre-
di Kmetec.
Sponzorji prvega superpokala
pa so bili: Mesarstvo Fekonja,
Zaščita Kidričevo, PaF Lenart,
Tames, Solid. Bistro Žoga, Av-
topralnica Raj. Gostišče pri To-
netu. Kopirnica Sitar in TIC.
MOJSTRICA ANITA LIČINA DRUGA NA
MEDNARODNEM TURNIRJU V LIENZU
Mlada mojstrica, članica Šahovskega društva "LIPA" Ptuj. Anita
Ličina seje pred dnevi udeležila močnega mednarodnega turnirja v
Lienzu. Med 129 udeleženci, od katerih velja omeniti VM Dizdare-
viča ter 4 mednarodne mojstre in številne mojstre FIDE. seje Anita
odlično odrezala. Zbrala je 7 točk in skupaj z MM Hreščem iz
Hrvatske ter Ganansom delila 2. do 4. mesto, kar je prav gotovo ve-
lik uspeh in dobra napoved pred nastopom na mednarodnem turnir-
ju na Bledu koncem tega meseca. Boljši je bil le VM Emir Dizdaro-
vič, ki je osvojil prvo mesto z 8 točkami. Ob dobrem rezultatu in
nagradi je Anita osvojila še nekaj dodatnih ratinskih točk.       S.R.
ft::¥:¥:WS::W:W:W:W:¥:W:S^^^^
klub malega nogometa
prireja dobrodelni ročk koncert
PTUJ POMAOA
nastopajoči:
ARTIFITIAL  PUSSVS.   M.i.L.K..
SLEAZV SNAILS,  DOOMA
Z OOSTI
narodni dom, 26.3.1993 ob 20. uri
predprodaja vstopnic: turistična agencija anka (774-0201 in narodni dom (772-49))
cena vstopnice: 200 sit
ves dobiček je namenjen socialno ogroženim občanom ptuja
u — ŠE TO
18. MAREC 1993
TEDNIK
OBISKALI SMO NA^MIA^ŠO DRUŽINO NA MEZINOII
Sedlašek se razteza med cesto Podlehnik - Leskovec in hrvaško mejo. Mezinec pa je njegov najvišji in tudi najbolj /aposta> Ijcni
del. Na vrhu in v bližnji okolici živi nekaj starejših družin, bolje — starejših samskih moških in žensk. Družina Vidovičevih pa je
daleč najmlajša naokoli. Oče Andrej dela če/ teden v rudniku lignita v Velenju, soproga Irena pa se vsak dan vo/i na delo v ptuj-
sko Perutnino. Starejša hči Andreja obiskuje sedmi, Natalija pa peti razred osnovne šole. V nabuljših razmerah imata do podleh-
niške šole uro hoda. Vse, kar imajo na Mezincu, je elektrika, cesta je pozimi neprevozna, z dovozom vode pa so, odkar ga je prev-
zela ptujska Komunala, obupne preglavice. Ne da se opisati srda in obupa prebivalcev tega zapostavljenega dela Haloz. Tisti, ki so
starejši, so že povsem vdani v usodo, češ da nikoli ne bodo dočakali boljše ceste, kaj šele telefona in vodovoda, mlajši pa samo raz-
mišljajo, kako bi čimprej zapustili te hribe. Prav tu bi lahko krajevni in občinski funkcionarji preverili, kako malo obljub so do-
slej uresničili. In ugotovili bi, da niti ene.
Sneg je cesto tri kilometre
pod Vidovičevimi naredil nepre-
vozno. Ceste po dolini so ureje-
ne, nihče pa ni slutil, da je bilo
tu gori 20 centimetrov snega.
Vsako zimo je tako. da ostane
njihova cesta nesplužena. Lani
so jo splužili le do kombinato-
vih sadovnjakov. Vidovičevi ta-
ko puščajo avto pri Jungru v
spodnjem Gruškovju. Tovor pa
prenašajo na ramenih in v košu.
Ostali so, ker so upali
Andrej Vidovič pripoveduje,
daje že od leta 196.3 na Mezin-
cu, novo hišo pa je pričel gradi-
ti leta 1977. Leta 1976 je imel
nekaj denarja, in ker ni dobil
stanovanja v dolini, je pričel
graditi in upati, da se bodo stva-
ri uredile. Zdaj je uvidel, da ta-
ko ne gre več naprej. Od takrat,
ko je začel graditi, namreč ni
razvoj na Mezinec ničesar pri-
nesel, volja pa ja splahnela. Se-
daj tudi on razmišlja o tem, da
bi vse skupaj prodal. Nekoč so
bile tu tri mlade družine, zdaj
so samo še oni. Pri tem nam je
Andrej povedal: "Doli v Po-
dlehniku delajo veliko, ne vem,
če bo ostalo še kaj za nas".
ODKAR VOZI VODO
KOMUNALA, JE šE
SLABŠE
O vodovodu niti ne upajo raz-
mišljati. Dokler so vodo vozili
podiehniški gasilci, ni bilo te-
žav, zdaj pa, čeprav ima Komu-
nala koncesijo in primerno vo-
zilo, morajo tudi po dva meseca
čakati na vodo.
"Mi smo jo. na primer, na-
ročili pred dvema mesecema.
Če jo sploh dobimo, smo srečni.
Starejša soseda Ciglarjeva čaka-
ta nanjo že mesec dni. Vsi smo
že klicali in še vedno nič ne po-
maga. Gasilci ne vozijo več. po-
veljnik pa pravi, da je ne smejo
več voziti, ker to lahko dela sa-
mo Komunala, teh pa ni bli-
zu..." ogorčeno pripoveduje An-
drej.
KO BI BILA VSAJ
CESTA IN
TELEFONSKA
GOVORILNICA
Tudi utrjene, gramozirane,
kaj šele asfaltirane ceste ne pri-
čakujejo tako hitro. S krajevno
skupnostjo so se dogovarjali o
sofinaciranju ureditve ceste iz
samoprispevka, ki so ga pred
kratkim izglasovali v Podlehni-
ku. Moralo bi biti tako, a iz tega
najbrž ne bo nič, saj imajo slabe
izkušnje.
Želijo si. da bi imeli vsaj en
telefon ali telefonsko govorilni-
co. Za nujne primere. Če kdo
zboli ali če pride do požara. Ve-
terinarja skoraj ne potrebujejo,
saj ima le malo družin tudi živi-
no. Cesta in telefon bi veliko
pomenila, najbrž bi se vrnili in
tu živeli tudi tisti, ki so odšli.
Andrej se spominja:" Nekoč
sem na sestanku v krajevni
skupnosti vprašal, ali bi lahko
dobili vsaj eno telefonsko govo-
rilnico, pa je bilo tako. kot da
sem vprašal kaj neprimernega.
Oni so popolnoma nedotaklji-
vi... Občutek imam. kot da smo
prebivalci Sedlaška. Mezinca.
Jablovca in Ložine nekakšne
žrtve. Tu se že desetletja nič ne
dela. Premalo denarja je za nas.
Najprej se uredi vse. kar je po-
trebno v dolini - tudi kabelska
televizija - potem pa smo v na-
slednjem stoletju na vrsti mi.
Občinskih mož tudi še nikoli ni
bilo. Hodijo samo na Gorco."
POSLEDICE NEURJA
SO JIM VZELE ŠE
ZADNJO VOLJO_
Neurje, ki je pred leti zajelo
skoraj celotne Haloze, je priza-
dejalo škodo tudi ljudem na
Mezincu. Toda marsikje so po-
sledice pomagali odpraviti, tu
pa. kot da se ni aič zgodilo. Vi-
dovičevim je pa^"* hišo plaz od-
nesel 700 kubičnih metrov zem-
lje in kamenja. Za poravnavo
škode so dobili tri vreče umet-
nega gnojila in vrečo pšenice.
Irena je v Perutnini za odpravo
posledic delala solidarnostno
tri. Andrej pa v rudniku dva dni.
Sem gor pa tega denarja nikoli
ni bilo.
Andrej razmišlja o tem. da bi
zapustil Mezinec: "Obup me
grabi predvsem zadnjih štiri do
pet let. Razmišljam o tem. da bi
se odselil. Če bi dobil stanovan-
je, bi pobral opremo in bi jo dal
komu tudi zastonj. Starejši bodo
umrli, potem pa bodo tu le še li-
sice. Star sem 38 let in me bo
prej najbrž pobralo."
Še najbolj ubupana je njegova
soproga Irena.ki pravi: "Upanje
sem poplnoma izgubila. Po eno
uro potrebujem do avtobusa za
v službo, pozno se vrnem in od
življenja imam le garanje. V go-
spodinjstvu je le elektrika. Vodo
pripeljejo šele po dolgih proš-
njah. Za zadnjo cisterno, ki jo
imamo približno mesec dni,
smo plačali 2300 tolarjev. Z
vsako kapljico vode varčujem.
Tudi umivati in prati na stroj ne
morem tako. kot lahko to
počnejo družine v dolini. Otroci
večkrat zbolijo in jih moram vo-
ziti na Ptuj. Mlajša hči ima
bronhitis in astmo. Če jo prične
dušiti ponoči, moram najprej
peš in potem še na avtobus, da
pridem do kakšne pomoči."
Tudi pri njenem porodu so bi-
le težave. Reševalno vozilo je
prišlo prepozno, pa še do njega
bi jo morali najprej peljati z vo-
zom in konji. Deževalo je in
snežilo, zato je rodila kar doma.
Vsa potrta ugotavlja, da je pri
nijh pač takšno življenje.
" Čisto sem obupala in nimam
veselja do ničesar. Cesta in tele-
fon bi bila dovolj. Pozimi nima-
mo spluženo. Tudi po tri ure
grem včasih peš. Nihče mi v Pe-
rutnini tega ne verjame, in če ne
bi imela majhnih otrok, tja ne bi
hodila. Vendar hčeri sta pridni
in tudi v šoli jima dobro gre. Ne
bosta ostali v Halozah, ničesar
jim ne moremo nuditi. Z živci
sem na koncu in vse mi je že od-
več. Pri vsem nas pustijo same."
Ta dan sta se pri Vidovičevih
oglasila še soseda^ Fran Lo-
zinšek in Franc Curič. Tudi
njima ni bilo do šal. Pripovedo-
vala sta o tem. kako je šest do-
mačinov samih plačalo napelja-
vo elektrike in kako so plačeva-
li kredit zanjo še deset let. Lo-
zinškova sta ostala sama, otroci
so odšli. Nekoč sta še imela
živino. Odkar jim je neurje pred
leti odtrgalo cesto, nima niti
živine več Saj je ne more
krmiti s svojih njiv in travnikov,
ker ne more do njih !
Franc Čurič živi z ženo in
brezposelnim sinom v grapi,
kjer ni vode in mora zanjo Ko-
munali odšteti še več kot drugi,
saj potrebuje še dodatne cevi,
da vodo sploh speljejo do njega.
Oba soseda sta morala pustiti
svoje službe v TGA oziroma
Tamu, ker nista mogla pravo-
časno priti na delovno mesto.
Še posebej potem, ko so ukinili
delavske avtobuse.
Morda bo tale izpoved prebi-
valcev Mezinca koga vzpodbu-
dila, da bo pričel vsaj razmišlja-
ti, ali lahko tem ljudem pomaga
z urejeno ali vsaj spluženo ce-
sto in telefonsko govorilnico.
Nedavno izglasovani samopri-
spevek v Podlchniku in sklad za
demografsko ogrožena območja
sta priložnost, da tudi ljudje na
Sedlašku ponovno pričnejo ver-
jeti v prihodnost, ki zanje ni nič
več kot telefon, voda in cesta.
Sicer bodo vse lepe besede o
razvoju Haloz in ves denar, kije
zapravljen za študije o njiho-
vem razvoju, le preproga, pod
katero Slovenci pometamo tiste
dele Slovenije, v katerih prebi-
valci o bodočnosti že dolgo ne
sanjajo več.
Darja Lukman-Žunec
Fotografije: Rado Skrjanec
Vidovičevi s sosedoma Francem Lozinšl(om in Francem Curičem.t
Za obisliovalca so zasnežene Haloze idila, za domačine skromno in
trdo življenje.
Plaz pod Vidovičevimi, ki vzbuja strah...
Kolluiiiiiižei^^
CIRKOVCE * Jutri ob 19.uri bo v Domu krajanov Večer
petja, plesov in glasbe. ScxlcIovali bodo: Mladinski pevski
/bor osnovne šole pod vodstvom Zlatke Miklošič, Folklorna
skupina Vinko Korže ter ljudski pevci in pevke. Folklorna
skupina bo predstavila celovečerni program s katerim aprila
potuje na gostovanje na Švedsko.
PTUJ * V Zgodovinskem arhivu bodo jutri ob 1 l.uri pred-
stavili publikacijo Hrastovški urbarji 1555 - 1848.
PTUJ * Juu-i ob 19,30 bo v gledališču komedija MA-
TIČEK SE ŽENI, predstava študentov AGRFT pod mentor-
skim vodstvom profesorjev Dušana Mlakarja in Kristjana
Mucka.
PTUJ * Jutri ob 21. uri (ne ob 20.uri, kolje objavljeno na
plakatih) bo v gledališki kleti ročk koncert. Nastopili bosta
skupini Sleazy SnaiPs in Hello misery.
KIDRIČEVO * V Razstavišču aluminij v Talumu so v po-
nedeljek odprli razstavo fosilov Vilija Podgorška. Razstiiva
bo odprta mesec dni.
DOLENA * V Domu krajanov bo v soboto, 20,marca, ob
I8.uri občni zbor Folklornega društva Rožmarin.
MARKOVCI * V kinodvorani bo v soboto, 20. marca, ob
19.uri gostovala dramska skupina Prosvetnega društva
Franček Kozel iz Cirkulan s komedijo Cvetka Gohu^ja Vdova
Rošlinka.
PTUJ * V soboto, 20. marca, bo v muzeju Savaria v
Szombathelyju na Madžarskem otvoritev razstave Ptujske
maske Pokrajinskega muzeja.
PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici je na ogled razsta-
va Na meji resničnega.
PTUJ * Na gradu si lahko ogledale razstavi Porabske ma-^
ske in Nakit — magična moč oblike. {
PTUJ * V Galeriji sv. Jurija razstavlja iikedemski slikiu-]
Franc Golob. j
PTUJ * V ponedeljek, 22. marca, bo v areheološkem od-
delku Pokrajinskega muzeja predstavitev novega iu^hcološkc-
ga depoja in načina urejanja arheološkega gradiva.
PTUJ * Klub malega nogometa prireja v Narodnem domu
26.marca ob 20. uri dobrodelni ročk koncert PTUJ POMA-
GA. Izkupiček je namenjen socialno ogroženim občanom
Ptuja. Nastopili bodo: Arlifilial pussys, M.I.L.K., Slcazy
snaiTs in Dogma z gosti. ^
Šolski zvonec
nam je zaupal
ZGORNJA LOŽNICA * Učctici 3.f razreda so sc v pe-
tek, 5. tnarca 1993, predstavili staršem s projektom
ZDRAVO ŽIVIMO.
VELIKA NEDELJA * Ettiografski krožek si je v teh
dneh v ptujskem Pokrajitiskern muzeju ogledal zbirko s
predstavljeno fevdalna stanovatijska kultura.
SLOVENSKA BISTRICA * Od potiedeljka do sobote
bosta na Glažuti preživljala zirnsko šolo v naravi .še zad-
tija dva izmed .šestih četrtih razredov iz osnovne .šole Slo-
venska Bistrica.
Zanimivosti iz ormoške občine 1
ČETRTI PRAZNIK
DRUŽINE
Občinski odbori Slovenske
ljudske stranke. Slovenskih kr-
ščanskih demokratov in Narod-
nih Demokratov iz ormoške
občine so tudi letos organizator-
ji proslave ob materinskem dne-
vu ali prazniku družine, ki bo
potekala v nedeljo. 21. marca, z
začetkom ob 14.30 v športni
dvorani pri Veliki Nedelji.
O pomenu praznika bo govo-
ril ormoški občinski župan dr.
Jože Bešvir. V bogatem kultur-
nem programu bodo nastopili
mladi pevci šolskih pevskih
zborov iz Središča ob Dravi in
Ormoža, folklorni skupini s Ko-
ga in Ivanjkovec. malčki iz veli-
konedeljskega vrtca, pel bo Iz-
tok Lah iz Ormoža, na citre pa
bo zaigrala Maja Frangež iz Or-
moža.
Ob tej priložnosti bo aktiv
kmečkih žena iz Velike Nedelje
v prostorih Zadružnega doma
Velika Nedelja pripravil razsta-
vo kulinaričnih dobrot. Gostje
si jo bodo lahko ogledali že od
7. ure dalje, posamezne izdelke
pa bo možno kupiti šele po 17.
uri.
OBČNI ZBOR
ORMOŠKIH
UPOKOJENCEV_
Jutri dopoldan se bodo v pro-
storih gasilskega doma na Har-
deku zbrali na letnem občnem
zboru upokojenci iz ormoške
krajevne skupnosti. Ob pregle-
du dela v minulem letu bo go-
vora tudi o zakonu o zamrznitvi
plač in pokojnin upokojencem,
kar je še posebej hudo za vse ti-
ste z najnižjimi pokojninami.
Občni zbor bo popestrilo pet-
je Okteta DPD Svoboda iz Or-
moža.
TEKMOVANJE MLADIH
KMETOVALCEV
S skupnim nastopom Fantov-
skega okteta Bolfenk in De-
kliškega seksteta s Koga ter s
slovensko himno se je minulo
soboto pričelo v dvorani KUD
Obrez občinsko tekmovanje
mladih kmetovalcev občine Or-
mož. Nastopilo je pet ekip. so-
delujoči pa so bili v glavnem
dijaki Srednje kmetijske šole iz
Ptuja. Tekmovali so v treh
težavnostnih stopnjah, na prvi
je bil govor o sadjarstvu in raz-
voju podeželja, na drugi o hi-
gieni mleka, kjer so se vsi zelo
dobro odrezali, na tretji pa o
vrtninah in škodljivcih na oko-
pavinah. Imeli so tudi gosta
večera, to je bil tokrat direktor
OZVŽ iz Ptuja dr. Jože Bešvir.
Tekmovanje in kulturni pro-
gram sta povezovala Ivan Hržič
in njegova hčerka Ivanka, oba
že prava veterana na tovrstnih
tekmovanjih.
Bogat je bil tudi kulturni pro-
gram. Ob že omenjenih pevcih s
Koga so nastopili še harmonikar
Tadej Gašparič iz Podgorcev.
Fantje iz Trgovišča, ansambel
Coral od Tomaža in Janko
Klajnčar iz Vodranec, ki je to-
krat praznoval desetletnico svo-
jega nastopanja kot dr. Metla ter
prejel za jubilejni nastop simbo-
lično brezovo metlo.
Tekmovanje je potekalo te-
koče, ekipe so bile dobro pri-
pravljene in ob koncu sta se dve
skupini kar tiTOasto borili za
prvo mesto. Šele po tretjem
sklopu dodatnih vprašanj se je
na prvo mesto prebila ekipa v
sestavi Sonja Kuharic iz Or-
moža. Bojan Gašparič od To-
maža in Goran Vezjak s Koga,
ki bodo občino Ormož zastopali
na regijskem tekmovanju, to pa
bo v Mariboru konec marca.
Prav je. da ob tem omenimo še
drugouvrščeno ekipo v sestavi
Martin Juršič s Koga. Dušan
Kukec iz Ormoža ter Ludvik
Kaučič iz Ivanjkovcev. i
PEČENJE TORT_
Že iz ormoškega kmečkega
aktiva bodo v soboto. 20. mar-
ca, ves dan prebile na Hardeku
v prostorih tamkajšnje osnovne
šole. kjer jih bo Milica Kosi
uvajala v skrivnost pečenja tort.
Nekaj njihovih izdelkov bo raz-
stavljenih tudi v nedeljo pri Ve-
liki Nedelji.     Vida Topolovec
TEDMIICg i
PTl JSKO TISKARSTVO ~~ W
Leto 1793 — začetek ptujskega tiskarstva in kminičaMvi
Tri stvari, tri znanstvene, pa
tudi gospodarske in kulturno-
narodne panoge so v zgodovi-
ni Slovencev tesno in preple-
tujoče se povezane: zgodovina
slovenskega jezika in književ-
nosti, zgodovina knjižnic ter
zgodovina tiskarstva. Zdi se,
da drugo brez drugega ne mo-
re obstajati. Ob jožefinskih re-
formah so bili razpuščeni in
običajno zaplenjeni samostani
in z njimi samostanske knjiž-
nice, fond pa je delno prišel v
razne univerzitetne knjižnice,
delno pa je bil uničen. Ob tem
se je uresničevala misel Huga
Blotiusa v pismu matematiku
Konradu r)asypodiusu: "Kajti
še tako dobro založena
knjižnica, ki ni odprta za upo-
rabo, je podobna goreči sveči
pod mernikom, saj njena luč
nikomur ne sveti."
Ko govorimo o zgodovini
ptujskih knjižnic, se prav to
trojstvo pokaže v pravi polno-
sti. V Ptuju, kjer se začne
knjižnična izposoja res orga-
nizirano šele na pričetku na-
šega stoletja, lahko govorimo
o prvih poskusih pred 200 leti,
kar pa je obenem malo v zvezi
z velikimi pretresi v Ptuju, ko
sta bila ukinjena kapucinski in
dominikanski samostan in je
njun glavni fond šel pri prvem
neznanokam (vsaj po dose-
danjih podatkih), pri drugem
pa v glavnem na Dunaj, a del-
no so ga tudi razmetali. V tem
času je še uradno obstajala
minoritska knjižnica ter razne
grajske biblioteke na ptujskem
področju (ptujska grajska,
zbirke v Dornavi, Turnišču, na
Borlu idr.). Ali je kaj tega za-
plenjenega fonda prišlo v
Schuetzovo knjižnico, pa je
veliko vprašanje in neznanka,
vsaj zaradi statusa nove
knjižnice ne, vendar pa to ni
izključeno.
Če namreč še pogledamo
stanje slovstvene zgodovine te-
ga dela Štajerske, vidimo na-
slednji položaj:
Slovstveno je v tem času Šta-
jerska praktično še terra inex-
plorata. nezorana ledina, ki so
jo obdelovali le posamezni du-
hovniki z rokopisnimi pridiga-
mi, Dalmatinovo Biblijo ter
hrvaškimi in prekmurskimi
knjigami. Od slavnega štajer-
skega rojaka Ormožanca Anto-
na Vremca, Trubarjevega so-
dobnika, pa še njega so imeli
cela stoletja za rojenega Hrvata,
je minilo že 200 let in razvoj
slovenskega slovstva je takrat
navidez počival, ne samo tu,
temveč tudi na Primorskem,
Koroškem in Kranjskem. Stajer-
Simon Povoden
ska mesta Celje. Ptuj. Maribor
so bila v bistvu podeželska me-
steca. Celje in zlasti Ptuj sta si-
cer v krogih takratnih pisateljev
in potopiscev večkrat omenjana
kot mesti slavne preteklosti,
medtem ko so Maribor pro-
težirali cesarski uradi. Vendar je
to slovstvo, ki ni spalo samo v
slovenskih krogih, temveč tudi
v nemških, čeprav so imeli ti
zaslombo v kulturi nemških in
avstrijskih dežel, živelo in se
vedno znova dramilo. nekoliko
v novo nastajajočih šolah, še
bolj pa in temeljiteje v "ljud-
skih univerzah" mežnarij in
župnišč. saj če je kdo hotel oz-
nanjati božjo besedo, je moral
pač poznati slovenski jezik.
Enako velja tudi za neposredne
državne oblasti, ki so tudi mora-
le kontaklirati z domačim prebi-
valstvom v njegovem jeziku ne
glede na to. kakšnega je govoril
vladar. Prav iz Ptuja je znan pri-
mer iz poznejših let. ko je nad-
vojvoda Ivan priznal, da ga je
sram. ker ne govori kot vladar
slovenski (mimogrede dodano:
njegova žena je bila po rodu
Juršinčanka!). Če je napisal v
Haussmannovi nemškoobram-
bni knjigi Suedstciermark eden
od avtorjev, da se je v začetku
prejšnjega stoletja govorilo v
Ptuju slovenski le s posli, je to
v bistvu veliko priznanje, saj so
ti vendar tvorili večino prebi-
valstva, da ne govorimo še o
slovenskogoriškem in haloškem
zaledju. Tudi minoritska. tako
imenovana "Slovenska cerkev",
je imela slovenske obiskovalce,
čeprav lahko iz zgodovinskih
virov ugotovimo, da ni bila ne-
redka slovenska beseda tudi v
zgornji proštijski cerkvi. Za
boljše razumevanje poglejmo še
v takratne leksikone, ki sicer ne
morejo biti popolno zrcalo de-
janskega stanja, vendar pa lah-
ko ponazorijo približno sliko
mesta:
"Petau ali Pettau, splošno Pe-
tovium, bolje Poetovio, sloven-
ski (wendisch) Tuy, to je fremd,
je majhno podeželsko knežje
mesto na reki Dravi, ki ima eno
farno cerkev, dva samostana, na
robu mesta pa leži še en samo-
stan. Grad spada pod grofe Le-
slieje. Tukajšnje delavnice (Ma-
nufakturen) imajo lepo prihod-
nost. Mesto je prastaro, opiso-
vali so ga rimski in drugi pisa-
telji, izgubilo pa je svoje stare
gospode. Leta 1041 ali 1042 je
deželni mejni grof Otokar III.
ob tem mestu premagal Mad-
žare. Mesto je večkrat spadalo
pod solnograške škofe. Po tu-
kajšnjem mestu imenovano
Ptujsko polje je lepo, prevzame
te pogled na vsenaokrog ležeča
griče in tu raste mnogo zdravil-
nih rastlin".
Med slovstvenimi delavci mo-
ramo omeniti ptujskega nadžup-
nika Gregorja Jožefa Plohla
(1739, Ivanjkovci - 1800, Ptuj),
ki velja za katehetičnega pisa-
telja in narodnega prebuditelja
in sploh pisca prve knjige v slo-
venskm jeziku na Štajerskem.
Takratni pisci mu pripisujejo,
da je govoril "slovenščino", to
je domače narečje, pa tudi
kranjščino in hrvaščino ter se-
veda tudi nemščino, latinščino
... Pripisujejo mu namreč pre-
vod Parhammerjevega Katekiz-
ma patra Petra Kanizija iz leta
1758. V času njegovega župni-
kovanja je štela župnija Sv. Ju-
rija leta 1793 ravno 1195 duš
ter imela 1 župnika, 4 kaplane
in 3 beneficiate. medtem ko je
župnija Sv. Ožbalta skupaj s Sv.
Markom štela 4462 duš, imela 1
župnika, 1 kaplana in 1 benefi-
caata v dornavski graščini. V
minoritskem samostnu, tu so
podatki iz leta 1773, pa je žive-
lo 21 redovnikov in 6 bratov, ki
so tudi oskrbovali minoritske
postojanke v Halozah.
Drugi, ki je pomemben za
slovenski kulturni in slovstveni
razvoj, pa je Leopold Volkmer,
"slovenskogoriški slavček"
(1741, Ljutomer — 1816, Sv.
Urban v Slov. goricah). Med
drugim je bil Volkmer nekaj
časa kaplan pri Sv. Ožbaltu pri
Ptuju. Njegove pesmi so se
razširile med ljudmi po Sloven-
skih goricah in v sosednjo
Hrvaško. Skoraj v celoti jih je
objavil po njegovi smrti slov-
ničar in duhovnik Anton Mur-
ko, ki pa je prav zaradi njih
doživel krivično Prešernovo, pa
tudi ljubljansko zaplankano kri-
tiko. Sam Volkmer je objavil
Pesme k tem opravili te svete
meše (Gradec 1783) v prleškem
narečju in tudi Mesno pesem
(Gradec 1785), 1795 v Ptuju pa
Te Deum, k čemur se bomo še
vrnili.
^ Tretja pomembna osebnost za
Štajerce, vendar v SBL iz-
puščena, je Koloman Jožef Ver-
šič (1731, Trnovska vas pri Sv.
Bolfenku v Slov. goricah —
1814, Ivnik). V Ptuju je bil pre-
fekt kongregacije. Spada ravno
tako med preroditelje in naj bi
leta 1783 za Štajerce priredil
Slovenski katekizem. V tem ča-
su, torej med leti 1794 in 1802,
je služboval v Juršincih.
Med narodne buditelje in ob-
likovalce slovenskega Jezika
smemo šteti tudi Matija Cioliča
(1753, Središče — 1836, Cir-
kovce).
Omenimo lahko še takratnega
dijaka in duhovnika Štefana
Modrinjaka (1774, Središče -
1827, Miklavž pri Ormožu), ki
je po kakovosti pesmi daleč pre-
segel Valentina Vodnika. Prav
tako ne moremo mimo Vrazove-
ga ujca in prerodilelja Mihaela
Jaklina (1770, Jeruzalem —
1847, Ljutomer) ter pravnika in
zgodovinarja Alojza Pergerja
(1776. Sv."Urban v Slovenskih
goricah — 1839, Norički vrh
pri Radgoni).
Zaradi popolnejše podobe tu-
di ne smemo pozabiti na sicer
dokaj neznanega kapucina p.
Edvarda (Antona Alojzija) Ge-
bronška (1749, Ptuj - 1794. Cel-
je), od katerega je ostal (v ptuj-
ski študijski knjižnici) rokopi-
sni molitvenik v nemškem jezi-
ku Heilige Zeit iz leta 1792, ki
je po vsem videzu bil pripra-
vljen za tisk.
Kot starosto Ptuja pa bi lahko
imenovali Simona Povodna
(1753, Vrhovci pri Sv. Juriju ob
Pesnici - 1841, Ptuj). Povoden
je ptujski Valvasor, ki je zvesto
zbiral, prepisoval in sestavljal
ptujsko zgodovino. Ta je po
svojih približno 8000 straneh
kvantitativno, pa tudi v mar-
sičem kvalitativno, tisti vrelec,
iz katerega še lahko danes črpa-
jo zgodovinarji, saj je marsika-
tera listina, ki jo je prepisal, v
orginalu izgubljena. Tako je Po-
voden bogat vir, ne samo za
ptujsko, temveč tudi za sloven-
sko zgodovino, upoštevaje seve-
da čas, iz katerega je izhajal.
Njemu pripisujejo, da je dal
okrog leta 1830 vzidati v cer-
kveni stolp vse rimske spomeni-
ke ter jih tako rešil za Ptuj, kar
pa sicer čisto ne drži. čeprav so
to ponavljali zgodovinarji vse
do leta 1992. Veliko število vzi-
danih rimskih kamnov v cerkve-
nem stolpu omenja namreč že
leta 1777 v svoji zgodovini Šta-
jerske Aquillinus Caesar.
Letos praznujemo 200-letnico
ptujskega tiskarstva in prve jav-
ne knjižnice, kar je, kot smo že
omenili, zelo tesno povezano. V
zvezi z obojim pa se pojavlja
ime FRANZA ANTONA
SCHUETZA.
V zvezi s tiskarstvom tega
časa začnimo z novim zakonom
iz leta 1789, kjer je poudarjeno,
da mora sleherno tiskano delo
dobiti cenzurno dovoljenje na
Dunaju. Ne pozabimo, da je
prav v tem letu izbruhnila fran-
coska revolucija, kije temeljito
in s trajnimi posledicami raz-
majala Evropo. Na slovenskem
ozemlju so se tiskarne prav
počai širile. Kje so že protestan-
ti in Mandelc v Ljubljani — si-
cer pa se je tiskalo v glavnem
zunaj. Nato so se pričela proti
koncu 17. stol. v Ljubljani, še
prej pa v Celovcu, pojavljati
imena tiskarjev, kot so Mayr,
Reichard, Egger, Kleinmayrji
itd. Štajerci so dobili prvo ti-
skarno ieta 1788 v Celju s prav
omenjenim Schuetzom. Po la-
stnih podatkih je bil Anton
Franz Schuetz rojen 4. septem-
bra 1753 nekje na Koroškem
(Celovec?), se z dvanajstim le-
tom pričel učiti tiskarstva celih
sedem let in je kot samostojen
tiskar ustanovil 1771 prvo
nemško knjižno tiskarno na Pol-
jskem v Lembergu (Lvov). Poz-
neje je bil uslužbenec nekega
ljubljanskega tiskarja (Egger-
ja?), ki je leta 1788 ustanovil v
Celju podružnično tiskarno pod
Schuetzovim vodstvom. Ta pa
je 1791 ustanovil lastno tiskar-
no in jo leto pozneje preselil v
Ptuj. Tu je ostal tri leta. do
1795, ko jc tiskarno prenesel v
Maribor. V Mariboru je umrl
27. marca 1809.
Vlogo za prenos tiskarne iz
Celja v Ptuj, je rešila deželna
vlada 24. septembra 1791 pod
številko 15.086. Nas zanima
njegovo ptujsko obdobje, če-
prav je v bistvu povezano s Ce-
ljem in z Mariborom.
Leta 1793 je izprosil, da je
smel prodajati knjige, peresa,
pečatni vosek in svinčnike, tako
da je opravljal tudi delo knji-
gotržca. Leta 1793 je hotel iz-
dajati v Ptuju časopis INN-
UND ERBLAENDISCHE ZEL
TUNG (tako lahko posredno
praznuje tudi Tednik 200-letni-
co), za katerega pa po Glaserje-
vem mnenju ni dobil dovoljen-
ja, saj ni ohranjen noben izvod.
Seveda bi ga v Ptuju težko imeli
za nemškega tiskarja, saj je
omenjena, a še ta je neohranje-
na, le ena njegova nemški tiska-
na pesem, slovenski pa sta dve
in še ena v kajkavščini. To pa
ne pomeni, da ni natisnil še več.
Prvi tisk je Hitra inu glatka pot
pruti nebessam ... Ptuju. Pritiz-
kana per Franz Anton Schuetzu
1793. 12, okrog 360 strani. To
je štajerska izdaja nekajkrat ti-
skanega molitvenika. ki gaje še
leta 1930 videl pokojni pi;oL
Janko Glaser pri pravniku in pe-
sniku Stanku Majcnu. Ko pa
sem ga pri slednjem sam iskal,
sem izvedel le to, da so ga bodi-
si požrle miši bodisi ga je pro-
fesor Šedivy odnesel nekam v
Nrmčijo. Upam, da se bo kje
našel ta prvi ptujski tisk.
Drugi je od omenjenega Vol-
kmerja Te Deum Laudamus/ is
Latinskega prestavlena ... 1795
(V Ptuj i pritiskano pri Franzi
Ant. Schuetzi). 8, 4 nepaginira-
ne strani. Tisk verjetno hrani
Univerzitetna knjižnica v Mari-
boru (prim. J. Glaser, ČZN
1928, 60).
Tretji tisk je kajkavski, kar ni
za Ptuj kot obmejno mesto nič
posebnega, pa tudi kulturno je
bilo vezano zlasti na Varaždin,
ki je bila nekaka prva metropola
Slovenskih goric (za njo pa
Gradec). Avtor je kapucin slo-
venskega rodu Gregor Malevac
ali Malevec, avtor številnih na-
božnih del. Delo ima naslov
Nebeszki pasztir pogublyenu
ovczu ische. Štampano vu Op-
tuju pri Ferenczu Schueczu.
1795. 8, 34 strani. To je pesni-
tev, ki pa je žal v slovenskih
knjižnicah nedostopna ali vsaj
neobdelana, vem pa. da se en
izvod nahaja v zagrebški nacio-
nalki.   ^
Od Schuetza je še znan ba-
krorez. Toda enako pomemben
kot za zgodovino tiskarstva je
tudi za zgodovino knjižnic. V
Ptuju seje namreč lotil izposoje
knjig in njegov BUECHERLE-
SEKABINETT smemo smatrati
za najstarejšo javno čitalnico
oziroma knjižnico v Ptuju. Kaj
je izposojal in pod kakšnimi po-
goji, nam viri ne govore. Teh ni
ali so še zaenki^at nedostopni.
Predstavljajmo si takratno
knjižno produkcijo, izobrazbe-
no plast meščanov in takratno
redko inteligenco, ki se je lahko
s pomočjo poznanstev po-
služevala tudi samostanskih
knjižnic ali grajskih. Človek bi
glede na čas mislil, da so brali
le strokovno literaturo, toda iz
leksikonov, ki so izhajali prav v
tem času. lahko pod gesli o ti-
skarstvu, knjižnicah ali bralnih
društvih zvemo, da so že na ve-
liko brali romane (sicer pa lah-
ko o takem požiranju knjig pre-
beremo že v Ccrvantcsovem
Don Kihotu). Znano je tudi. da
bi moral Schuetz ob preselitvi
tiskarne v Maribor knjižnico
razprodati. Če je to storil ali ne.
ne vemo. vsakakor je imel v
Mariboru podobno čitalnico.
Le. če bi našli ohranjene knjige
s Schuetzovimi ekslibrisi iz let
1793-1795 ali še starejše, bi
lahko povedali ^ kaj natanč-
nejšega o fondu. Čeprav domne-
vamo, da je imel eden od poz-
nejših lastnikov privatne me-
ščanske knjižnice Ernest Fuerst
tudi kakšne knjige iz Schuetzo-
vega fonda, je to zaenkrat brez
dokaza. Dejstvo je le. daje mo-
ralo miniti skoraj 100 let. pre-
den seje v Ptuju spet pričelo or-
ganizirano javno knjižničarstvo.
GLAVNA LITERATURA:
30 let Študijske knjižnice v
Ptuju. Ptuj 1978 (s številno lite-
raturo)
J. Glaser: O prvih ptujskih ti-
skih. ČZN 1933 (prav" tako z
našteto literaturo)
J. Gruden: Zgodovina sloven-
skega naroda. 1910 in naprej
J. Berčič: Uveljanje tiskane
knjige in tiskarn na Sloven-
skem. 18. mednarodni kultur-
nozgodovinski simpozij. Mo-
dinci ... Maribor 1988
M. Smolik: Dvestoletnica cel-
jskega tiskarja Jenka. Celjski
"zbornik 1990"
J. Dolar: Spomini človeštva.
Ljubljana 1982. 354 Allgemein-
nuetziges Geschicht-und Staa-
ten Woerterbuch. 1794
Bueschin: Grosse Erdbe-
schreibung. 1786
J. G. Kruenitz: Oeconomische
Encyklopaedie ... zv. 7,77
(1787,1803) J.Emeršič
Naslovni list Maievčevega "Nebeškega pastirja"
Franz Anton Schutz
m — NAŠI KRAJI iN LJUDJE
18. MAREC 1993 ^ TEDNIK
12, MAREC V PTUJU, MEZOOVCIH iN NA SEtiH
Ipoč, Sto in deset
Ptujska občinska vlada se
je v petek sestiila na jubilejni ;
stoti sej i* Ti sočo obrtno do- ;
voljenje so izročili mesarju '
Alojzu Hergi iz Mezgo- *
vec*Ptuj je lahko s svojimi •
dosežki na področju obrti in ,
podjetništva zgled drugim
občinam v Sloveniji*Do leta j
2000 naj bi obrt in podjet- i
ništvo ustvarila že 30 odstot- i
kov občinskega družbenega ;
proizvoda*Jeseni v Ptuju re- j
gijska obrtna razstava*Tudi j
v turizmu za zdaj lepo kaže   i
"NE VLADATI, AMPAK
USTVARJATI OBČINSKI
RAZVOJ..."
Jubilejne stole seje ptujske :
občinske vlade sla sc ude- :
ležila ludi republiški mini- :
ster za ekonomske odnose in ;
razvoj dr. Davorin Kračun :
in mag. Jožko Čuk iz Go- i
spodarske zbornice Slo veni- |
je. Predsednik Branko Bru- ;
men je ob icj priložnosti naj- \
prej govoril o nekaterih tre- i
nulno najbolj pomembnih ;
vprašanjih. Osnutek proraču- ;
na za letos so delegati pluj-.
ske občinske skupščine sko- \
raj soglasno sprejeli kljub \
nekaterim poskusom, da se s ;
preprečevanjem sprejema ;
občinskih proračunov uvclja- i
vijo zakonske določbe o pri- '
silnih upraviteljih občinskih j
proračunov. V občini pa ludi :
pričakujejo, da državi z in- \
tervcnlnimi zakoni ne bo:
uspelo poseči na področje
lokalne samouprave.
V zadnjih dveh letih in pol ;
je ptujska občina največ dose- \
gla na področjih, ob katerih je
bilo spočetka precej dvomov, \
in to v turizmu, podprtem z :
obrtjo, podjetništvom, kmetij-
stvom in trgovino. V tem ob-;
dobju so sprejeli 49 odlokov, '
8 statutov in poslovnikov, 15 \
odredb, 125 sklepov, odredb, i
odločb in soglasij, ki so jihi
objavili v Uradnetn vestniku ;
in en družbeni plan. S tem so !
kot organ družbenopolitične'
skupnosti na lokalni ravni za-1
gotovili vzpostavitev spre- '
memb družbetiopolitičnega in ;
družbenoekonomskega siste- ■
ma. Uspešni so bili tudi na ■
razvojnem področju, sprejeti'
so bili razvojni programi za |
Haloze in Slovenske gorice, j
razvojno-sanacijski program i
za Dravsko in Ptujsko polje, ]
pripravlja pa se tudi razvojni i
progratii za mestno skupnost ]
Ptuj. Za nekatere dejavnosti,'
kot so izobraževanje, kultura, i
šport, turizem, kmetijstvo, in '
nekatere druge, pa so bile
sprejete razvojne ustrieritve. i
Sprejeti programi in u,smeritvei
za posamezna področja dajejo
osnovo za proračunsko pora-
bo. S takšnitn pristopom želi;
občina zagotoviti kontinuirani i
razvoj ter doseči cilj pod devi-
zo — Ptuj kot podjetje lastne-
ga razvoja na razvojni osi Slo-:
venije. Ptujska občinska vlada:
si je pri svojem doscdanju de-j
lu predvsem prizadevala po--
speševati občinski razvoj, ne|
pa vladati. ;
PRVI REZULTATI
ORGANIZIRANEGA
SPODBUJANJA
Malo gospodarstvo je še leta
1990 ustvarjalo le slabe štiri
odstotke občinskega družbe-
nega proizvoda, danes že bli-
zu deset. Do leta 2000 pa naj
bi ustvarilo že 30 odstotkov
občinskega družbenega proiz-
voda. Branko Brutnen je zelo
zadovoljen z dosedanjimi re-
zultati spodbujanja razvoja
obrti in podjetništva. Z razvoj-
nimi sredstvi so doslej spod-
budili uresničevanje 122 pro-
jektov s področja malega go-
spodarstva, katerih skupna
predračunska vrednost znaša
800 milijonov tolarjev. Občina
pa jc pri tem sodelovala s pri-
bližno 70 milijoni tolarjev
sredstev, ki jih predstavljajo
krediti pod ugodnimi pogoji.
V okviru teh novih projektov
je bilo odprtih 407 novih de-
lovnih mest. Z organiziranim
spodbujanjem razvoja malega
gospodarstva bo nadaljevala
tudi v bodoče. Osnutek prora-
čuna za letos predvideva za te
namene 62 milijonov tolarjev.
VLADA USTVARJALNE
POLITIKE
Vojteh Rajher, predsed-
nik Skupščine občine Ptuj, je
na jubilejni sloti .seji ptujske
občin.ske vlade med drugim
povedal, da jc tej vladi uspe-
lo svoje odločitve naravnali
Jubilejne seje ptujske ^občinske vlade sta se udeležila dr. Davorin
Kračun in mag. Jožko Čuk.
tako, da v preteklem času ni
ustvarjala nepotrebnih kon-
flikinih stanj in da ji je poleg
državnoupravnih lunkcij
uspelo uresničevati tudi raz-
vojno-uslvarjalno politiko.
Pri tem mora vztrajati na-
prej, da se dokončno izobli-
kuje ludi razvojni program
Ptuja, saj so razvojni progra-
mi za okolico že izdelani.
"PTUJ JE NA
GOSPODARSKEM
PODROČJU NAŠEL
SAMEGA SEBE"
Republiški minister dr.
Davorin Kračun jc pohvalil
ptujska prizadevanja za raz-
voj malega gospodarstva.
Pluj je lahko zgled drugim v
Sloveniji pri spodbujanju za-
sebne iniciative. Uspelo mu
je, da je na gospodarskem
področju v tem burnem ob-
dobju našel samega sebe.
Časi, ko je država skrbela za
delovna mesta, so minili. Se-
daj je zaželena vsakršna de-
javnost, ki omogoča preži-
vetje. Prav je, da se vsakemu
takemu jubileju, kol je ptuj-
ski, posveti pozornost. Ptuj-
čanom je zaželel še več us-
pešnih manjših, pa seveda
ludi velikih projektov.
"EKSPLOZIJA"
ZASEBNIH PODJETIJ
Majj. Jožko Čuk, pod-
predsednik Gospodiu^ske
zbornice Slovenije, je pove-
dal, da je na področju male-
ga gospodarstva nastala pra-
va eksplozija zasebnih pod-
jetij. V zadnjih dveh do treh
letih jih je nastalo okrog 35
tisoč. Družbena nadgradnja
pa se mora temu primerno
organizirati ter zagotoviti
novo strategijo malega go-
spodarstva s poudarkom na
malih podjetjih in obrti, v
katerih bo zagotovljena ludi
kakovost.
Roman Tomanič, podpred-
sednik izvršilnega odbora
Obrtne zbornice Slovenije in
predsednik Obrtne zbornice
Ptuj, se je skupaj z drugimi
razveselil ptujskega uspeha,
izdaje tisočega obrtnega do-
voljctija. Število obratovalnic
v ptujski občini narašča v ob-
segu od 20 do 25 odstotkov na
leto, v njih je v povprečju za-
poslen več kot en delavec.
Slovensko povprečje je manj
kot ena, 0,8 odstotka. Obrt-
niške zahteve so realnost, zato
naj bi jim vlada prisluhnila.
NA JUBILEJNI SEJI
PODELILI TISOČO
OBRTNO DOVOLJENJE
88888888888888888888888888888^^
Alojz Herga, mesar iz Mez-
govec, ki je v petek odprl tudi
novi poslovno-stanovanjski
objekt, v katerem bosta fotoa-
telje in mesnica, je tisoči obrt-
nik v ptujski občini. Obrtno
dovoljenje mu je na jubilejni
stoti seji podelila sekretarka
za gospodarstvo občine Ptuj
Danica Gajzer. Ob tem je tu-
di razložila potek pridobitve
tisočega obrtnega dovoljenja.
Viktor Cvetko, član ptujske-
ga izvršnega sveta, odgovoren
za razvoj obrti in podjetništva,
in podpredsednik Obrtne zbor-
nice Ptuj, je na jubilejni stoti
seji ptujske občinske vlade
podal kronološki razvoj obrti
kot gospodarske dejavnosti v
občini. Obrt ima v ptujski
občini bogato tradicijo. Sred-
njeveški Ptuj je bil v gospo-
darskem pogledu skletijena
naselbina različnih obrtnikov
(cehov) in trgovcev, ki so tvo-
rili močan sloj meščanstva.
Med leti 1890 in 1910 je bilo
v Ptuju razšrijenih kar 70 ra-
zličnih obrti, s katerimi se je
ukvarjalo 389 nosilcev - pona-
vadi mojstrov. Obrt je irnelo
prijavljeno skoraj deset od-
stotkov prebivalcev. Če pa
upoštevamo, da so itneli nosil-
ci obrti v povprečju zaposlena
vsaj še dva potriočnika ter po
enega ali dva vajenca, se je v
tem obdobju z obrtjo ukvarja-
lo okrog 40 odstotkov Ptuj-
čanov. Podatki o razvoju obrti
v letih 1976-1990 kažejo, da
je število obratovalnic po
upočasnjeni rasti v letih 1980-
1985 ponovno hitreje naraslo.
S tem pa se je povečalo tudi
število delavcev v obrti. Ko-
nec prejšnjega leta je bilo v
ptujski občini 973 rednih
obrtnikov in 948 obratovalnic
ter 212 obratovalnic s po-
dročja popoldanske obrti.
"Obrt je predstavljala v pre-
teklosti edini sektor, v kate-
rem je lahko nastajal zasebni
kapital. Zato so dejavnosti v
obrti bistveno presegle dejav-
nost obrti v pravem pomenu
besede. Obrt bo potrebno na
novo opredeliti in ji vrniti ce-
hovski monopol. S tem se bo
v bodoče po vsej verjetnosti
znižalo število obrtnih podje-
tij (sedanjih obratovalnic) na
račun ustanavljanja zasebnih
podjetij. Sočasno pa v občini
poteka ekspanzija ustanavljan-
ja zasebnih podjetij. Konec
prejšnjega leta jih je bilo 481,
od tega 461 v gospodarstvu in
20 v negospodarstvu.
Kljub izredno oteženim go-
spodarskim razmeram dosega-
mo v ptujski .občini ugodne
rezultate na področju obrti in
podjetništva. V prejšnjem letu
sta bila razpisana dva natečaja
za dodelitev sredstev za razvoj
občine v višini 49.200.000 to-
larjev." V občini Ptuj namen-
jajo veliko pozornost tudi za-
gotavljatiju prostorskih razmer
in poslovnih prostorov. Zelo
pomembno je tudi vključevan-
je podjetnikov in obrtnikov v
gospodarske tokove Slovenije
in sveta, kar pa je mogoče le s
potnočjo dobro organizirane
informacijske mreže. Letos
naj bi zaživela tudi Agencija
za razvoj obrti, v kateri se bo-
do združile dosedanje aktiv-
nosti za razvoj obrti in podjet-
ništva v okviru občine. Obrtne
zbornice, inkubatorja Alin in
Zavoda za zaposlovanje.
"Uspeh na tem področju pa
je odvisen predvsem od jasno
opredeljene makroekonomske
politike, v kateri bo področje
malega gospodarstva dobilo
status prednostnega strateške-
ga razvojnega in profitnega
področja. Država naj ustvari
ugodne razmere za gospodar-
jenje s posebnitii poudarkom
na pospeševanju podjetništva
in obrti zaradi realne možnosti
zaposlovanja tiovonastale in
presežne delovne sile ter nuj-
nosti prestrukturiranja sloven-
skega gospodarstva," je med
drugim povedal Viktor Cvetko.
V PTUJSKEM TURIZMU
SE PREMIKA NA BOLJE
Uresničevanje strategije raz-
voja turizma na Ptuju daje
prve rezultate. Po lanski pro-
mocijski dejavnosti bodo le-
toštije aktivnosti posvetili iz-
boljšanju ponudbe. Turistično-
informativni center vse bolj
postaja organizator in povezo-
valec ptujskega turizma, ki
skrbi tudi za promocijo. Lan-
sko poslovanje je pokazalo, da
je 45 odstotkov potrebnih
sredstev za delo že ustvaril
center sam, 55 pa je bilo pro-
S skupščine Obrtne zbornice Ptuj, ki je zasedala pri Svenšku na Selih.
računskih. Ustanoviti pa mo-
rajo še turistično skupnost, ki
bo povezala vse gospodarske
subjekte, ki sodelujejo v turi-
stični ponudbi občine. Strate-
gijo razvoja turizma na Ptuju
pa bodo predstavili vsem slo-
venskim občinam kot vzorčni
projekt, kako naj se organizira
turistična dejavnost v do-
ločenem kraju.
PRVE VILE KMALU
POD STREHO
38aS888S8Sg88S8888888ŽSSS888888888888S8888888888888888Sa88a!88it
Uspehe na področju turi-
stičnega razvoja Ptuja, je do-
polnila direktorica ptujskih
Term Slavka Gojčič, ki je
predstavila njihove razvojne
načrte. Lani novembra so
pričeli graditi prvo etapo tu-
rističnega naselja, ki obsega
apartmajski hotel, šest vil,
poslovno - turistično - go-
stinski center in recepcijo.
Ker želijo svoje storitve
izboljšati, naj bi še letos po-
stavili novo fizioterapijo.
Prve vile bodo kmalu pod
streho, nove zmogljivosti pa
so tudi že pričeli prodajali.
DOBROTE
SLOVENSKIH KMETIJ
888888888888888S888888888888888aiaMill0iamja^^
Ptuj se želi v Sloveniji uvel-
javiti tudi z nekaterimi prire-
ditvami. Ena teh so Dobrote
slovenskih kmetij, ki jo bodo
letos pripravili četrtič. Razsta-
va mesnih, inlečnih in krušnih
izdelkov slovenskih kmetij bo
v jedilnici tninoritskega samo-
stana od 16. do 19. aprila.
Občinski minister za kmetij-
stvo je povedal, da se z njo
ohranja identiteta slovenskega
naroda. Udeleženci jubilejne
stote seje pa so si ogledali tudi
videokaseto z lanske razstave.
Stoto sejo občinske vlade
so simbolično končali z iz-
ročitvijo desetih Miheliče-
vih grafik predsedniku iz-
vršnega sveta Branku
Brumnu, s katerimi so se
mu člani izvršnega sveta
zahvalili za dosedanjo delo.
TISOČI OBRTNIK
ODPRL MESNICO
V MEZGOVCIH
Udeleženci jubilejne stote
seje so se udeležili ludi od-
prtja mesnice v Mezgovcih,
ki jo je odprl tisoči obrtnik
tudi   s  pomočjo  občinskih
razvojnih sredstev. Na slove-
snosti so o pomenu obrti in
podjetništva govorili pred-
sednik Obrtne zbornice Pluj
Romiui Tomanič, podpred-
sednik gospodarske zbornice
Slovenije mag. Viktor Čuk,
Branko Brumen, ki je bil lu-
di slavnostni govornik, in
predstavnik krajevne skup-
nosti Dornava, novi lokal pa
je blagoslovil dornavski žup-
nik. Ključ, s katerim so sim-
bolično odprli novi lokal, so
prinesli   padalci   ptujskega
Aerokluba. Za lepe trenutke
na otvoritvi pa je poskrbel
Nonei Obrtne zbornice Pluj.
12. marec je bil v celoti po-
svečen obrti. Po stoti seji
občinske vlade, na kateri so
predstavili dosedanje rezultate
na področju obrti in podjet-
ništva v ptujski občini ter
izročili tisočo obrtno dovol-
jenje, so v Mezgovcih odprli
novo mesnico, republiški go-
stje so si ogledali gradnjo no-
vega turističnega naselja v
Termah, zvečer pa je bila v
gostilni   Svenšek   na   Selih
Danica Gajzer izroča jubilejno tisočo obrtno dovoljenje mesarju Aloj-
zu Hergi.
skupščina Obrtne zbornice
Ptuj.
OBRTNA ZBORNICA
PRED NOVIMI
NALOGAMI
Ptujska Obrtna zbornica
je v prejšnjem letu uspešno
uresničevala program dela.
Največ so naredili pri iz-
boljševanju okoliščin za
delo. Na tem področju bo-
do delali tudi letos, saj je
obrt dejavnost, ki bo še
pridobila na pomenu.
Ena najpomembnejših na-
log v tem letu pa je organi-
zacija četrte obrtne razstave,
ki bo imela regijski značaj.
Ptujski obrtniki so na petko-
vi skupščini znova zahtevali,
da sc zmanjšajo obremcnlive
na neto osebne dohodke de-
lavcev. Te sedaj znašajo 113
odstotkov. Poleg lega naj bi
že končno naredili red pri
popoldanskih obrtnikih, iz-
daji obrtnih dovoljenj tujcem
in pri delu na črno. Eden od
pomembnejših sklepov je bil
ludi la, da bodo še naprej
vztrajali pri zahtevi, da naj
bodo vsi obrtniki, ki zapo-
slujejo delavce, prijavljene
na Zavodu za zaposlovjmjc,
oproščeni plačila davkov in
prispevkov.
Republiški minister ta go-
spodarske dejavnosti dr.
Maks Tajnikar, ki še naprej
ostaja tudi minister za obrt
in podjcmišlvo, je napove-
dal, da bodo lo vprašanje
skušali zakonsko uredili. Za
obrtnike pa je ludi dobro-
došla novost, da naj bi bil
kmalu sprejel zakon o za-
mudnih obrestih, ki bo obrt-
nike oprostil plačila zamud-
nih obresti v primerih, ko so
jim jih neupravičeno za-
računavali. Če pa so le-tc na-
stale po krivdi obrtnikov,
jim bodo omogočili plače-
vanje z odlogom oziroma
jim bodo dolžni znesek spre-
menili v kredit. Predsednik
ptujske občinske vlade Bran-
ko Brumen pa je na petkovi
skupščini največ govoril o
načinih spodbujanja razvoja
obrti in podjetništva v ptuj-
ski občini. Izkazalo se je
namreč, da nekateri še pre-
malo poznajo občinska pri-
zadevanja na tem področju.
THKST: MG
FOTO: KOSI. OM
TEDNIK!
11. MAREC mi
ZA RAZVEDRILO ~~ 21
22 ~~ POSLOVNA SPOROČILA
^^^^ m^^^ 1993 ^ TEDNIK
TEDNIli
U. MAREC 1991
OGLASI IN OBJAVE ~~ 23
v PONEDELJEK JE BILA PREMIERA TEATRA III
Pegam in Lambergar
Kdo bi verjel, da je Franček
Rudolf dramo Pegam in Lam-
bergar napisal že leta 1974,
zakaj asociacij na čas, ki ga
živimo danes, tu, je presentlji-
vo veliko. Motiv ljudske pe-
smi o Pegamu in Lambergar-
ju, o vitezu, ki ima hudiča in
smrt ob sebi, je avtorju služil
za parodijo na jugoslovansko
vojsko, na droge v vojski, na
hipije, vojno v Vietnamu ...
Jugoslovanske vojske smo se
že rešili, hipijev res ni več,
vojna pa spet je, tokrat nevar-
no blizu.
Mladi člani Teatra III so
kljub mladosti neverjetno lah-
kotno, pa hkrati dovolj pre-
pričljivo in razumljivo prene-
sli sporočilo drame na oder in
občinstvu. Predstava, ki je in
ni komedija, govori o človeku,
ki ima več domovin, ki ima
več mater, več žena, prijatelje,
ki postanejo sovražniki ...
Z glasbenimi vložki in pet-
jem je predstava dobila ritem
in poudarek parodije. Izredno
domiselen je tudi začatek
predstave, na premieri z vidc-
om, ki ga bo na naslednjih
predstavah zamenjal film.
Franček Rudolf je po pred-
stavi izjavil: "Mladi ljudje da-
nes veliko bolje razumejo te
odnose, to igro z indentifika-
cijo, kako se prijatelji spremi-
najajo v sovražnike, sovražni-
ki v prijatelje. Zato, ker drža-
vo pojmuješ drugače, ker svet
pojmuješ drugače, ubijaš ali
pa si ubit ... Moram reči, da
me je zelo presunilo, kako so
te stvari, ti novi slovenski miti
prišli sedaj posebej do izraza.
V predstavi leta 1974 so bili
popolnoma zabrisani, čeprav
so lutke, ki so takrat nastopale
bile sicer lepo vključene v
igro živih igralcev. Kasneje je
bila ta drama še enkrat upri-
zorjena v Tacnu, takrat smo
bili že bliže tej današnji viziji.
Branka Bczcljak Glazer je v
tej predstavi prišla do tistega,
kar sem pravzaprav v tistem
času pisal: do totalne razdelit-
ve človeka na njegove različne
funkcije ... Mislim, da jc ta
predstava zelo aktualna in mi
je tudi zelo všeč."
V predstavi Pegam in Lam-
bergar igrajo: Tadej Toš, Re-
nato Vindiš, Ervin Štopfcr,
Uroš Rogina, Urška Vučak,
Barbara Krajnc, Peter Srbčič,
Gregor Alič, Nastja Jurgec,
Laura Bezjak, Darja Krajnc,
Jolanda Murko, Niko Aracki,
Dominik Dimnik in Uroš Praš.
Ostali sodelavci so: kostumi
(izbor iz fundusa) Stanka Vau-
da, tehnika Tomaž Bezjak,
Petja Janžekovič, Silvo Vučak
in Damjan Glazer, tlavta Me-
toda Ciglar, kamera Mišo Po-
točnik, gib Majda Fridl Grah,
režija — scena — glasba Novi
novi kolektivizem na osnovi
danih možnosti, dramaturgija
in mentorstvo Branka Bezel-
jak Glazer.
Pri uresničitvi predstave so
še sodelovali: Pokrajinski mu-
zej Ptuj, Sladki butik. Sred-
nješolski center Ptuj, Aero-
klub Ptuj, občinski štab TO in
Impol Slovenska Bistrica.
Nataša Vodušek
Mercatopjev ples z modno revill
Na uspešni sobotni modni re>iji v Kidričevem je Mercator
predstavil modne kolekcije vodilnih slovenskih proiz\ajal-
eev, od ženskih in mo.ških oblek za vse priložnosti, do spod-
njega perila, čevljev, frizur in kozmetike, skratka, Mercator-
i|!g:¥:0 trgovine bodo tudi v bodoče dobro založene.
Foto Langerholc
ŽENSKE POZOR:
NOGOMET
TUDI ZA VAS
Kot kaže. se bodo dekleta in
ženske lahko vključile v novo
športno dejavnost. Prav za sred-
nješolke in starejše, ki jih je
kdaj zamikalo tekanje njihovih
ali sosedovih fantov in mož za
žogo po nogometnem igrišču,
se lahko sedaj tudi same
vključijo v nogometno ekipo.
Članice te ekipe, ki je zaenkrat
sicer še ni. se bodo prvič zbrale
na stadionu Drave v ponedeljek
ob 16. uri. Ivan Klarič. ki bo
bodoče tekmovalke sprejel, je
rekel, naj prinesejo s seboj tudi
športno opremo. Časa za pripra-
ve namreč ni več veliko, saj naj
bi ženske, če bi se uigrale, zai-
grale prve tekme v ženski ligi
že aprila. Sicer pa se vse^ki vas
to zanima, oglasite na Športni
zvezi že prej. Ali vsaj pokličite.
McZ
Obnova orgel v cerkvi sv. Jurija
Odbor za obnovo orgel v gotski cerkvi sv.
Jurija na Ptuju, Slovenski trg 10 se zahvaljuje
vsem darovalcem, ki so v minulem obdobju
prispevali denarna sredstva v fond za restavri-
ranje Brandlovih orgel v proštijski cerkvi. Naj-
višji prispevek znaša 62.000.00 SIT. najnižji
pa'200.00 SIT. Od potrebnih .5.9.52.000.00 SIT
je bilo do sedaj zbrano 245.000.00 SIT ali od
96.000 DFM samo 3888.00 DEM.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo
in se še priporočamo. Hkrati pa spodbujamo
tudi druge k tej kulturni akciji. Številka Žiro
računa je: 52400-621-2005 sklic, številko 05
1270117-10500/1 s pripisom: Cerkev sv. Juri-
ja, za orgle.
Doslej seje odzvalo že 33 dobrotnikov, upa-
mo, da se jim bodo pridružili še novi.
Odbor za obnovo orgel Slovenski trg 10. Ptuj
DRAMSKA SKUPINA IZ ClilKIILAN IQMA TUDI LETOS i
Vdova
Rošlinka
Dramska skupina pro-
svetnega društva Kranček
Kozel iz Cirkulan je tudi
letos pripravila igro, ko-
medijo Cvetka (»olarja
Vdova Rošlinka. Igro jc
režiral Lojze Matjašič. Po
uspešni premieri na do-
mačem odru so v petek
igrali še v Veliki Nedelji in
v nedeljo v Gorišnici.
Nasmejte se z nami... (Foto: Cill(a)\
Rodile ^ .so   —   čestitamo:
Zdenka Šijanec, Skorba 38,
Hajdina, - Nika: Nataša Knez,
Trubarjeva 11, Ptuj - deklico;
Biserka Hiržin, Višnjica G. 104.
Ivanec - Kristino; Matejka Pod-
goršek, Lancova vas 74, Videm
- Tjašo; Silva Ozmec, Cvetkov-
ci 115. Podgorci - dečka; Anica
Vrabl, Mezgovci 26/a - Ingrid;
Martina Leskovar, Dobrova 1,
Oplotnica - Majo; Dominka Šaj-
tegel. Prečna pot 5, Ptuj - Jure-
ta; Alenka Trop, Mihovci 10/b,
Vel.Nedelja - Chyntio; Ivica
Škrojanec, Prelinjska 10, Sre-
dišče - Mateja; Renata Vidovič,
Pestike 18/a, Zavrč - Sanjo; Ga-
brijela Bezjak, Potrčeva 40. Ptuj
- Aljaža; Sonja Plečko, Brezula
58, Maribor - deklico; Irena
Lajh, Užiška 9, Ljutomer -
Saša; Irena LaSič, Lahonci 59,
Ivanjkovci - dečka; Marinka Fe-
guš, Podvinci 97, Ptuj - dečka;
Simona Turnšek, Brstje 27/a,
Ptuj - Nino.
Umrli so: Jožefa Florjanič,
Brezovci 4, *1915 - +S. marca
1993; Štefanija Klobučar, Sre-
dišče ob Dravi, Partizanska 24.
* 1916 - +9. marca 1993; Marija
Poharič, Drbetinci 61, *1910 -
+9. marca 1993; Matilda Ko-
vačič. Obrez 71, *1905 - -i-9.
marca 1993; Janez Pšeid.
Drstelja 25, *1926 - +9. marca
1993; Antonija Flis. Krivica 19,
*1914 - +11. marca 1993; Janez
Klemenčič, CMD 9, Ptuj *1915
- +11. marca 1993; Alojz Ma-
rin, Savci 9, *1932 - -t-9. marca
1993; Franc Kekec. Krempljeva
ul. 6. Ptuj, *1931 - +10. marca
1993; Marija Kramberger,
Starše 1, *1920 - +9. marca
1993; Marija Zorjan, Veliki
Brebovnik 7, *1899 - +12. mar-
ca 1993; Ana Veselko, Središče
ob Dravi, Trate 11, *1938 -
+ 12. marca 1993.
Črna kronika
UMRL NA KRAJU
NESREČE
V ponedeljek, 8. marca, ob
18,30 je po lokalni cesti skozi
Dornavo vozil osebni avto
Ivan Klemenčič iz Moškanj-
cev 25/c. Med vožnjo Je z av-
tom zadel pešca, 54-letnega
Srečka Lajha iz Dornave 88/c,
ki Je hodil po desni strani ce-
stišča. Lajh je ob trčenju z
glavo udaril v vetrobransko
steklo, potem ga Je odbilo s
ceste v steber ograje pred
bližnjo stanovanjsko hišo. V
nezgodi se Je Lajh tako hudo
ranil, da Je umrl na kraju ne-
sreče.
MOTORIST PADEL
IN SE HUDO RANIL
Aleksander Trunkl iz Sloven-
ske Bistrice seje v soboto, 13.
marca, nekaj pred 17. uro peljal
z motornim kolesom po magi-
stralni cesti od Klope proti Slo-
venski Bistrici. Za naseljem De-
vina je v ovinku zapeljal z vo-
zišča na desno bankino, po njej
vozil še kakih 56 metrov, potem
pa je s sprednjim delom vozila
trčil v nasip ob cestišču, padel
in se hudo ranil.
IZGUBIL OBLAST
NAD MOTORJEM
V soboto. 13. marca, ob 17.40
je po lokalni cesti iz smeri Ko-
stanjevca proti Zgornji Ložnici
pri Slovenski Bistrici vozil mo-
torno kolo Anton Žigert iz
Zgornje Ložnice 8. V bližini
hiše št. 19 je zapeljal na desni
rob cestišča, kjer je izgubil
oblast nad vozilom, padel je in
obležal hudo ranjen.
Z AVTOM V PEŠCA
Po regionalni cesti od Stude-
nic proti Poljčanem je v soboto.
13. marca, ob 19.15 vozil oseb-
ni avto Dejan Petrovič z Za-
grebške ceste 51 v Ptuju. Zunaj
naselja Brezje je v ostrem ovin-
ku zapeljal na levo in trčil v
pešca Jožeta Prevolška iz
Dežnega pri Makolah 45, ki je
Sel naproti po svoji desni strani.
Pri trčenju je bil Prevolšek hudo
ranjen in so ga prepeljali na
zdravljenje v bolnišnico.
GORELO JE...
V ponedeljek. 8. marca, okoli
19.30 je še iz neznanega vzroka
začelo goreti v kuhinji stano-
vanjske hiše F. C. v Strmcu pri
Polenšaku. Lesena hiša je pogo-
rela do tal. Veter je ogenj zane-
sel tudi na sosednjo hišo, ven-
dar so gasilci ogenj obvladali in
ga pogasili. Ocenjujejo, da je
škode za okoli poldrugi milijon
tolarjev.
— • —
V torek, 9. marca zjutraj, je
zaradi napake v električnem
vezju klimatske naprave nastal
požar v kotlovnici poslovalnice
KBM v Slovenski Bistrici. Iz
kotlovnice se je ogenj razširil
po električni napeljavi še v pri-
tlične prostore banke, kjer so
gasilci ustavili njegovo uni-
čujoče širjenje. Ogenj je uničil
ekektrično napeljavo v kotlov-
nici in klimatsko napravo. Zara-
di močnega dima pa so delno
poškodovani delovni prostori v
vseh treh nadstropjih bančne
hiše. Ocenili so, da je škode za
okoli 3 milijone tolarjev.
— • —
V soboto, 10. marca, ob 8, 45
je nastal požar na gospodar-
skem poslopju Jožeta F. iz Hoš-
nice 32 pri Slovenski Bistrici.
Zgorelo je ostrešje in precej se-
na, močno poškodovan pa je bil
tudi traktor. Ugotovili so, da jc
ogenj nastal zaradi okvare
zaščitnega tokovnega stikala.
Po oceni je nastale škode za mi-
lijon in pol tolarjev. ■
VLOM V
NOVOGRADNJO_
Neznanci so prejšnji teden
vlomili v še ne dograjen hotel
Agata v Zamarkovi pri Lenartu.
Iz novogradnje so odnesli (ali
odpeljali?) za okoli 100.00 to-
larjev različnih predmetov.
VLOM V
STANOVANJSKO HIŠO
V noči na nedeljo. 14. marca,
je bilo vlomljeno v stanovan-
jsko hišo, last Alojza P. iz gor-
nje Pristave, KS Dolena. Iz sta-
novanja je z vlomilcem izginilo
nekaj deviz, zlatnine in teh-
ničnih predmetov v vrednosti
okoli 200 tosoč tolarjev. Med
ukradenimi predmeti je bil vi-
deorekorder in tudi pištola.
KROGLA SKOZI OKNO
V STANOVANJE
V soboto, 13. marca, okoli
23. ure je v Andrencih, KS Cer-
kvenjak, občina Lenart, nezna-
nec iz neugotovljenega strelne-
ga orožja izstrelil kroglo proti
stanovanjski hiši nemškega dr-
žavljana H. D. Krogla je prebila
okno s spuščeno roleto, zadela
vrata na nasprotni strani sobe in
padla na tla. Lastnik hiše z ženo
je bil takrat v hiši. vendar nista
bila poškodovana. Policisti pri-
mer skrbno raziskujejo.
POLICISTA ŽALIL
IN UDARIL_
Ptujska policista sta v noči od
sobote na nedeljo opravljala
nadzor prometa na Osojnikovi
cesti v Ptuju. Okoli enih ponoči
v nedeljo sta na dvorišču disko-
teke Super Li opazila pretep
med dvema moškima. Posredo-
vala sta zaradi kišitve javnega
reda in miru. vendar je eden od
pretepajočih še pobegnil, zato
sta policista odšla za njim. V di-
skoteki sta nameravala legitimi-
rati domačina Iztoka B., ki seje
temu uprl in začel žaliti polici-
sta. Povabila sta ga, naj z njima
zapusti lokal, vendar ju ni ubo-
gal, najprej je poskušal udariti
policista V. C, potem pe je s
komolcem udaril v glavo njego-
vega kolega in ga s tem zbil na
tla. Policista sta nasilneža le ob-
vladala, mu nadela lisice in ga
odvedla na policijsko postajo.
Napisali so ovadbo javnemu
tožilstvu. ff