de£amit']ktisJ'ci0 vladati sami v najvišjem 0rganizirane družbe, to se % ^Se človeške skupnosti, in , (qs asu'njevalcev se razvnema ii/e Po vsej zemlji, se osredoto-oo stikališčih resnične a.c‘ie in antidemokracije: v ,n spani/i, na Kitajskem in v Indokini in v Trstu. I 'ii,' '“'f leti drezajo v njegov 1 Prav zadnje dni je bil ib! v,f'ek. ko je bilo izvrše- le 0f/t/ aretacB’ ki so bile v s S ^kernim pravom in so tičijo razkrinkale naklep, da se lo,. Prc zatajujejo in potvarjajo. Tudi o Pae riški konferenci za obnovo Evr?P povedo samo to, kar jim Zato ne omenja Molotovi)*^ predloga, ki se bistveno razh^.j, od francosko-angleškega, (ki ameriške interese). Ne povedo, je Molotov predlagal ustanovi ^ odbora za sodelovanje, sestavTje?.f ga iz zastopnikov • SZ, Fran‘’|l Anglije in nekaterih drugih e'rr<^ skih držav. Po tein načrtu bi “ izključena možnost vmešavanja žav v notranje zadeve ma’ih žav in načrt pa bi pomenil kušnjo* ZDA, če so res za resni« ne pa za navidezno pomoč. Ta.|j črt pa ni bil sprejet, ker jo nameri dolarske »pomoči«. 'iatev-namen je prodiranje v ^ dežele, podreditev njih nameri dolarske »pomoči«, i11 v. resnični ------ ” —0 ropske spodarstva in izigravanje ene ti drugi ali — razkol. Kulturna prireditev italijanskih delavcev v Beogradu narodnosti v Jugoslaviji. V Beogradu deluje med italijanskim delavstvom prosvetni klub ’Montes”. V dvorani Doma kulture je pred kratkim priredil prireditev, ki so se jc poleg italijanskih delavcev in njih družin udeležili tudi zastopniki centralnega- odbora Enotnih zindikatov Jugoslavije. Dvorana je bila slavnostno okrašena s slikami Stalina. Tita, Togliattija, z delavsko, jugoslovansko in tržaško zastavo in velikim transparentom z napisom "Živelo bratstvo narodovi”. Delegat italijanskih dela-vcev Abrami, kj je gostom iz Italije sporočil pozdrave z.a delavce v coni A in Italijanski republiki. Poudaril je pri tem, da jim naj spoiočc, da uživajo Italijani v Beogradu in vsej Jugoslaviji popolno demokratično enakost kakor vsi pripadniki vseh drugih • st® Sledil je sijajen koncert, k' ^ ga izvedla orkestra italijanskih Invcev in beograjskega radia- MEZDNEGA ZARADI z obrtniki so brivci torek pred petnajstimi stopil stavko, ki se ie la na večino brivskih in skih salonov. Stavka te P0 HCrr v glavnem disciplinirano. Do ca tedna je cela vrsta ot>1 npr; odnehala j vi svojega odk*01 • K1 ga stališča. Ticjaj so se br,lVl.noS,i so stavkali dotlej iz sol i s frizerji, vrnili na dete. ^ „3' del frizerjev pa te s s*aVfrjJe*’ daljeval. Brivci in ostali J* so jih podprli na ta načm-so jim odstopili 5% svo)1 jemkov. Stavka se nacfaNm Kdaj bo konec tlake .Svobodnem11 tržaškem ozemlju Skozi mala stenska vrata, ki bi S ih človek v prvem hipu niti ne opazil, če bi nanje ne bila pritrjena tablica z napisom: Kmetiški sindikat. pridemo v preprosto sobo, kjer dela pri svoji pisalni mizi iajnik tovariš Mario. Živahno raz-Pfavlja s strankami, ki pridejo iz bližnje in daljne tržaške okolice, da iia prosijo za nasvet v tej ali °ni zadevi, ki se vrti okoli malega koščka zemlje, ki ga obdelujejo. V njegovih očeh je sama dobrota, ko se pogovarja o tem, kako bi zem-•io čim bolje izrabili, da bi bila “Olj donosna in bi se olajšalo živ-Ijenje na njej. Cim pa se zasuče razgovor na današnji neznosni po-°*«j našega kmečkega človeka in na prilike, ki ga ustvarjajo, mu Prebegne preko lica tisti upravičeni srd, ki ga nosi v sebi kot gren-ko Usedlino težke krivice, ki je j16' in dvajset let trla našega kme-a In je dve leti po vojni še ni konca. Tak je Mario, dober tn Preprost, kot so dobri in preprogi kmečki ljudje, ki cenijo in spo-s‘uiejo tistega, ki čuti z njimi, in dražijo vsakogar, ki zanje nima srca. Dva, kjer jih je bilo prej 120 . Nehote sem se ozrla po njego-v*>n uradu in pogled ml je obstal I1* stenskih policah. »Kaj gledaš?« 16 Pretrga! njegov vprašujoči glas b'ojo nedokončano misel, ki je mimo aktov na boljunsko ,ran, kjer ni vodovoda ne za Iju-, .ne za zemljo. »Pri nas ni raz-[>šnih uradov, ne cele trope urad-,*°v in vse delo opraviva z mi> 1*!tl Pomočnikom sama. Pod fašiz-(,0,n je bilo za to, kar delava ml-sto dvajset ljudi,, ki so jih orali kmetje plačevati, da so to-v brezdelju in se zadirali na-;.la; če jih niso ogovorili v itali- ^ičini.* ‘Saj res povej mi, kako je bilo za prav s sindikalno organi-haj'° *n Z naa*11” kmeti za časa sfašizmom ni bilo tako kot v 110 80 vs* kmetje združeni ^ .notnih sindikatih. Srednji In n?11 posestniki ter polovičarji. v yadri, kakor jim pravimo, šobili ji 4vezi malih poljedelcev; vrtnarij hnljedelski delavci in najemni-so bili v fašističnem sindi-kmetiških delavcev. Tako so sv?!!' malega kmeta, delavca na flek neznatni zemlji, od poljskega Vca, med katerima ni bistve-jt raz'ike, ker živita oba od svo-siijf.dela, zato da bi cepili njune iji 'n jih tako tem laže podredili t^iščanju. Ista stvar se pojavlja danes. Ker jim ni po volji kmečka strnjenost, ki pomeni moč in uspeh v vsaki borbi, pravijo v svoji zahrbtni logiki, da bi morali biti mali kmetje v organizaciji delodajalcev. Ko so bile dajatve dvojne: v denarju in pršutih Sindikat za nič drugega. časa fašizma ni bil kakor eden izmed davčnih vijakov. Vpisnina je bila obvezna in članarino so izterjali skupaj z davki. Poleg teh zapisanih dajatev pa so bile še druge, ki niso zabeležene v nobeni knjigi. Prihajale so v pisarne fašistični!! tlačani, ki rabotajo le za golo življenje. Ali na bodočem Tržaškem ozemlju ne bo mogoče najti zanje pomoči, ki bi jih dejansko oprostila najemniških okov?« »Našla bi se z agrarno reformo, ki bi jo bilo treba dosledno izvesti po načelu: Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, ne pa ljudem, ki nimajo z njo nobenega stika in imajo sto drugih dohodkov. S tem pa še ne bi bilo rešeno naše kmetijsko vprašanje. Kmeta bi morali gmotno podpreti, da bi zboljšali pridelek in gojili le tiste rastline, ki resnično uspevajo v našem podnebju in na naših tleh. Poleg vsega pa je nujno pogozdovanje, ker je zemlja preveč tenčinasta in se vsiplje kakor skozi rešeto skozi skalnate razpokiine ter izginja v njih, da je je vsako leto manj. Angleži so dobro začeli, a njihova zamisel je bila brezplodna, ker so šli milijoni, namenjeni za uspešno pogozdovanje, v druge svrhe in se niti 10% zasajenih dreves ni prijelo. Družba Inforit je prevzela pogozdovanje le zato, da bi se Z njim okoristila. Naši kmetje bodo postopno zboljšali svoj položaj, ko jim bo to omogočeno. V tesni povezanosti s tržaškimi delavci se bodo prebili tudi do življenja, ki ga bo vredno živeti. Samsa Mara PROTEST PROTI ARETACIJAM TRŽAŠKIH ANTIFAŠISTOV Aretacija antifašistov, ki so bile izvršene v poslednjih tednih, so izzvale med tržaškim prebivalstvom odločen odpor. Okupacijski oblasti je bil predložen cel niz ostrih protestnih pisem in resolucij. V ponedeljek pred devetimi dnevi je izbruhnila po vseh tovarnah in delavnicah protestna stavka, ki je trajala pol ure. Dan za dnem TRŽAŠKI OTROCI NA POČI TNICAH NA GORENJSKEM PRI SINDIKALNIH VOLITVAH so dosegli v tovarni za konservi-ranje rib Ligure-Triestina ES dve mesti v tovarniškem odboru in tri delegate za skupščino stroke, DZ eno mesto v odboru in enega delegata, v tovarni Nettuno ES tri v odboru in 4 delegate, DZ 2 v odboru in 2 delegata, v prehranjevalni in mešani stroki ES 3, DZ pa 1 delegata. STAVKA PRI ZELCU. V podjetju Zelco-Locatelli je izbruhnila v četrtek, 17. juli;;a stavka, ker delodajalca delavcem še vedno nista izplačala zimske doklade in sta nameravala nekaj delavcev, med njimi tudi člane tovarniškega odbora, odpustiti z dela. Stavka je trajala dva dni. ZARADI PREDUJMA na povišane mezde, ki bi ga morali delodajalci v smislu prejšnjega spo- razuma izplačati delavcem, a tega do zadnjih dni niso storili, je delavstvo pri Acegatu nastopilo protestno stavko. V času stavke ni prišlo nikjer do incidentov. ZE DRUGA SKUPINA OTROK tržaških in okoliških delavcev je 23. julija odpotovala v Slovenijo na počitnice. Bilo jih je 300. Razmeščeni so bili v Smledniku pri Kranju, kjer ostanejo do srede avgusta. Manjša skupina tržaških otrok je krenila istega dne v Hru-ševje v postojnskem okraju. Doslej se je zbralo v počitniških kolonijah na Slovenskem že nad 1100 tržaških otrok. PRI TVRDKI ŠKABAR je delavstvo stavkalo dva dni, ker je delodajalec nameraval svojevoljno odpustiti z dela nekega delavca. sindikalnih funkcionarjev v obiiki pršutov, klobas, masla, jajc in drugih sličnih dobrot. Prišli so pa ti ljudje iz Italije, odirali našega kmeta in ga pestili za vsako stvar, poleg tega pa živeli od znoja njegovih žuljev. ZVU ni videla gorja, ki so ga prizadejali našim ljudem in jih je priznala s prikritim računom, da bi jih v ugodnem trenutku še nadalje obesila za vrat slovenskemu kopaču. Toda za takšne račune je danes mnogo prepozno in preveč grenkih izkušenj je vmes, da bi jih kdaj premostili. Poleg tega imajo svoj enotni sindikat, v katerega ne vstopajo na podlagi ukaza, temveč iz lastno volje in zavesti, da je v slogi moč delovnega človeka.« Ko je prekinil pripovedovanje in brskal po svojih spisih, da bi mi nekaj pokazal, sem se spomnila na svetoivanskega kolona, ki je s težkim vzdihom izpovedal bridko resnico, da, če ne bi bilo Enotnil sindikatov, bi jih bogati tržaški trgovci že zdavnaj pregnali z njihove zemlje. Pot skozi življenje tržaške najemnine na osnovi furlanske pšenice spis, ki ga je poslal svo-it\g hajemniku, kmetu Jerinčiču ''i ,, bičalovich. Nečedna zadeva ko so prodajali niti uro nato isto solato po sto lir kilogram.« dl.^,Se.pf£‘! Primer inž. Pucalovicha ..0* ti seveda povedati o ukazu vN«fi St' 141> s katerim pooblašča *tnike, da lahko povišajo a in°’ tako da bi bila dva' Enajstkrat večja od prej- ^viU ■ Povišanje utemeljujejo s V t>rQn(iem CPn pšenici, ki je sedaj tiOO 1- Prodaji in je porasla od na 4500 lir za stot. Enotni X ti so ge temu VSeskozi kri-Vli 'ii in neosnovanemu ukazu ker najemnine pri nas ni s *hoi.» la6unBt' P° cen' pšenice i i^eiui .Vne*a razloga, ker je nt in terja vrtnarstvo, ki h. šk sVna Panoga našega kmeti-in *?3P°darstva, mnogo več tru- Nh Rtrošk ^ 11 . _ _ i ~ • _______ ti- za tem, kako bi kme- v bi j, * delo in mu pomagali, Zemlje čim več dobil, pri iifMhom0^0 kmeta gospodarsko bi ho« a uručiti. Tržaška občina j$r , <-e ,ja^ Itf^ br( lahko *t> bi ov. V naprednih držn- k!ie dati na Iko \ Preki o trii Prej i'kk*ve. h W’. ko So?. Je d°b>il kmet za štiri celih sto lir, medtem trgu prostora, vnovčili svoje pri-t^oda!2-prekupitevalsk'h P'iavk-bol Ja)0 trikrat dražje to, kar 1.S PreJ kupili. Bili so ne-i. lav. v>. ko je bilo mnogo ze- Iz. mape je izvlekel Pucaloviche-vo pismo. »Kot podjetnik si je za časa fašizma napravil denar. Šestdeset velikih hiš ima v mestu, v Zavljah in Miljah dvanajst kolonov in nekaj kolonov še v Furlaniji, pa pravi, da nima od Česa živeti. Med tiste spada, ki zahtevajo poleg polovičnega pridelka še najemnino. V svojem pismu grozi kmetu Jerinčiču, da mu odpove in zarubi vino in živino, če ne plača vseh zaostankov od 1944. leta do danes. Kako naj jih revež plača, če pa so mu Nemci porušili hišo in uničili vrt. Iz zemlje, ki ni mogla obroditi, ni kje vzeti, kar bi moral vedeti tudi gospod Pucalovich. Sličen je primer z «Aziendo agricolo co-munale«, ki upravlja neko premoženje tržaške občine. A tu nam bo morda uspelo, da zboljšamo položaj polovinarjev, ki je tako težak, da mu niti v Italiji ni primere.« Kar si mi povedal, priča, »da so naši kmetje veliki reveži in mnogi izmed njih pravi srednjeveški Uršula in Katra sta sestri. 2e nad dvajset let bivata v brlogu, ki mu hišni gospodar pravi stanovanje. Sicer pa so si bivališča v ulici Capitelli in po bližnjih ulicah na levo in desno podobna kakor jajce jajcu. S stopnišča vodijo steklena vrata naravnost v kuhinjo. Zarjaveli tečaji rezko škripajo in prav nič ni treba zvonca, da bi najavil tujca. Iz belih ploščic zložen štedilnik je ves razpokan od starosti. V kotu se maje preperela miza. Nekoč je bila morda rdeče pobarvana kakor oba stola, ki sta prislonjena k njej. Sedaj je barva do kraja obledela in zdrgnjena. Na starinski kredenci je ležalo nekaj kosov nepomile posode; okrog nje so rojile muhe. Zoprno je zaudarjalo po vlagi in plesnobi. V kotu se je nekaj zganilo. Stara ženica, morda okrog 70 let, se je skušala dvigniti s klopice in se je odzvala. Gledala me je nezaup-no in vprašujoče, kot bi hotela reči: Kako pa si ti zašel sem in kaj hočeš? »Jaz sem.« »Pred nekaj dnevi je bila pri vas policija, ali ne?« »Policija?« Čeprav stara, se je tokrat ženska naglo dvignila in me natančneje premotrila. Glas se ji je tresel od razburjenja: »Ali ste tudi vi s policije?« Kadar doma ni dovolj kruha Pomiril sem jo in stopila sva v sobo. Dve starinski postelji, za-krpama rdeča odeja, temnorjava omara in temna skrinja. Skozi edino okno so silile vame očrnele stene z one strani ozkega dvorišča. Tudi tam so bila podobna okna in vsa zastrta s perilom, ki se je sušilo. Uršula in Katra sta bili doma s Paga. Davno je že tega, kar sta šli od doma, še pred prvo svetovno vojno. Prevelika je bila družina in premalo zemlje, da bi jih redila vse. Zato sta se odpravili na Reko služit. Z Reke ju je nekaj let pozneje pot zanesla v Trst. Dokler sta mogli, sta hodili po hišah kot postrežnici. Vedno sta bivali v starem mestu. Semkaj sta se preselili, ko so njuno prejšnje stanovanje za mestnim magistratom podrli, da bi zgradili nove hiše. »Težko je bilo med vojno za naju«, je spregovorila Katra, ki ie bila dve leti mlajša od svoje sestre. »Po hišah sva tedaj le malo hodili, ker je bilo zaradi letalskih napadov nevarno. Ni bilo zaslužka, ni bilo živeža. Kolikokrat sem šla peš v Furlanijo, da sem tam dobila nekaj krompirja in koruze. Tako so šli vsi najini prihranki za živež.« »Kaj pa, ko se je vojna končala?« »Potem sva začeli pobirati po hišah stare cunje in druge odpadke. Doma sva jih prebrali in očistili ter jih nato prodali starinarju. Tudi za postrežnici bi šli lahko še zmeraj. Toda gospoda ne mara starih in betežnih ljudi. Saj ima na izbiro mladih deklet in žena.« Tako sta životarili ženici ob robu mestnega življenja. »Včasih sc spomnim svoje mladosti na Pagu«, mi je zaupala Uršula, »kako smo otroci med skalami stikali za raki in ribami ali se sončili na produ. Rada bi se vrnila tja, da bi preživela še nekaj let v miru, pa kaj ko ne poznam nikogar. Saj imam nečake in nečakinje, ki pa jih nisem še nikoli videla in tudi ne vem, kako bi sprejeli dve stari in nadležni ženski. Povejte mi, kdaj se bo svet tako uredil, da revnim ljudem' ne bo treba na tujem ga. rati in stradati?« »Tudi to bo prišlo. Prav na vašem Pagu je že sedaj mnogo bolje. Tam je svoboda, kakor je doslej ljudje še niso poznali.« »Res?« se ji je razlezel obraz v nasmeh, »ko bom umrla, hočem, da me pokopljejo doma. Svoje zadnje prihranke bom dala za to.« „Zaklacl“ so odkrili Pred nekaj dnevi pa je stopilo življenje tudi v njun brlog. Trdo in neizprosno je stopilo ifl ju 'grabilo s svojo jekleno roko. V trgovini preko ulice so tatovi ukradli neki ženski denarnico. Prišla je policija: »Kdo je bil zadnji čas še tu v trgovini?« »Sami boljši ljudje«, je hitela •zatrjevati trgovka. Potem se je okradena ženska spomnila, da je videla poleg sebe staro ženico, ki je bila zelo borno oblečena in je kar na tiho izginila. Ta bo tatica!« »Kdo je bila? Kje stanuje? Četrt ure pozneje so policaji že vdrli v stanovanje Uršule in Katre. »Kje je denar? Preiščite stano- vanje!« Zenski sta zavpili od strahu in se stisnili v kot za mizo. Policija je iskala. Na sredi poda so zmetali kup cunj iz omare. Policijski komisar je pokazal na skrinjo: »Odprite tudi to!« »Gospod komisar, samo svoje stvari imava tam notri. Svoj živ dah nisva nikomur ničesar ukradli.« »Odprite!« Policaj je potegnil iz skrinje oguljeno usnjato torbo. Katra je planila k njemu in mu jo iztrgala iz rok. »Ne, to ne. Pustite, to je naše. To so naši krvavi žulji.« »Kaj je v torbi? Pokažite!« »Ne, ne odprem!« Pred hišo se je zbrala gruča radovednih sosedov, ki so živahno ugibali o dogodku. Policija je naložila obe ženski na voz in ju odpeljala. V zaporu na stara leta Na glavnem stanu policije so Katri iztrgali torbico iz rok in potem so obe zaprli v klet. Čakati sta eno uro, dve. Nikogar ni bilo. Cas se je vlekel v brezkončnost. Sele proti večeru so ju odpeljali pred komisarja na zaslišanje. Na njegovi mizi je ležala njuna torbica. Komisar jo je odprl in pokazal na šop bankovcev v njej: »Odkod imata toliko denarja?« »Prislužili sva si ga z delom in pritrgali sva si ga cd ust. 2e tri leta trdo delava in hraniva. Za starost in bolezen morava kaj imeti in za pokop«, je pojasnila Urša. »Zakaj pa držite toliko denarja doma? Tu je vendar 270 tisoč lir. Lahko bi vaju kdo okradel. Lahko bi vas tudi obdolžili tatvine.« »Tatvine?« »Tako je. Tudi mi smo vas sumili, dokler nismo prijeli pravega tatu. Sedaj pa lahko gresta domov.« »In naš denar?« ~ »Vrnita se jutri zjutraj. Vložili ga bomo v hranilnico!« Pomeril ju je od nog do glave in pristavil »Vidve bi se pa tudi lahko malo bolj spodobno oblekli. Prvo je obleka in hrana. Potem šele mislita na bolezen in smrt!« Zenici sta v strahu prikimali in oddrsali iz sobe. Ko sta se naslednjega dne vračali domov s hranilno knjižico v torbici, se jima je odvalil težek kamen s srca. Policaji so jim« vrnili denar in tudi tatovi iti niso okradli. I. M. Goriške blagodati Povročilo prispevkov Za oDHOVO V KoprŠCIlli _ _ , ** i .. za partizane v Bujscini ------------------------«-— —- De Degaspenjeve demokracije Izkoriščanje najemne delovne sile je v Gorici poglavje zase. Cela vrsta je v Gorici srednjih in manjših podjetij, ki izkoriščajo na stotine delavk kakor jih nikjer na Primorskem in tudi v Trstu ne. Na stotine teh delavk prihaja jutro r.a jutrom z dežele in tudi iz daljnih vasi v Gorico na delo, ki ž njim dobesedno komaj zaslužijo kos kruha. Zadnjič je goriški tednik »L’o-ra dei lavoratori« objavil pismo, ki so mu ga poslale delavke, zaposlene v tekstilni tovarni Brun- schvveiler.Moser. V njem pravijo: Okrog 80 delavk je prisiljeno delati ves dan ob neznostni vročini, ki jo še povečujejo pekoči žarki, ki se lomijo med stroje od stekel na oknih delavnice. Stare in mlade z muko strežejo tkalnim strojem in barvarskim kotlom. Njih trpljenje zlepa nikor mur ni znano, kdor pa zanj ve, molči. Toda med delavkami vlada stalno težko vzdušje nezadovoljstva, ki jim vsak torek, ko jim izplačujejo njih beraške mezde, živo odseva z obrazov. Drobne novice ODKUP KROMPIRJA. Na Vi. pavskem je sklenilo doslej že okrog 20 kmetov pogodbe z nabavljalni-mi zadrugami o odprodaji svojih prostih presežkov krompirja, ki ga je okrog 20 stotov. Odprodali bodo tudi nad 15 st. svojih prostih presežkov koruze. Kmečka obdelovalna zadruga v Vipavi pa bo odprodala. Naprozi 200 st. prostih presežkov krompirja in 100 st. koruze. V ISTRI je nad 40.000 ha goli. čav in nad 50.000 ha zemljišč, ki jih ogrožajo hudourniki. Te dni potuje po deželi več strokovnjakov, ki preučujejo možnosti, da bi vso to zemljo oteli uničevalnim naravnim silam. Pri dek'etih, ki še niso dopolnila 20 let starosti, znašajo mezde po 4 lire na uro in draginjske doklade po 17.60 lire na dan. Mar si s temi pičlimi 50 lirami na dan lahko kupijo 5 dkg sira? In kako naj ž njimi marsikatera vzdržuje poleg sebe morda še svojo mater ali otroka? Nič niso na boljšem niti starejše delavke. V tovarni služijo nekatere že po 7 ali 8 let, pa prejemajo osnovno mezde po 10 lir na uro in odgovarjajoče dra>-ginjske doklade. Res so v Italiji pred kratkim sklenili novo mezdno pogodbo, to. da uprava podjetja prav do danes ni niti z mezincem mignila, da bi kakor koli uveljavila njene določbe. Kakor vedno je ostala tudi ta pogodba na papirju. Finančni odsek bujskega ljudskega odbora je objavil, da bodo povrnjeni v okraju vsi prispevki v blagu, ki so jih v času osvobodilne borbe zbrali za partizanske oddelke. Poplačano bo tudi vse rekvi-rirano blago, delno celo po višjih cenah, kakor so sedaj v veljavi. Vsi prizadeti naj priložijo v ta namen odseku bone, ki so jim bili izstavljeni za prispevano ali rekvi-rij^mo blago. Občudovanje sta zbudili med bujskim prebivalstvom vasi Butori in Vrnjak, ki štejeta skupno okrog 25 družin in sta v času borbe sami vzdrževali kar več sto partizanov. Sedaj sta se odrekli sleherni odškodnini ter sta jo namenili obči obnovi. V okviru trimesečnega tekmovanja za, obnovo koprskega in bujskega okraja je ljudska oblast prispevala že težke milijone. Poročali emo že o načrtih za ta obnovitvena dela v posameznih krajih v tržaški Istri. Samo za Koper je bilo določenih 24 milijonov, ki bodo ž njimi zgradili tržnico, popravili in uredili bolnišnico, položili nove in očistili stare kanale, porušili zapore in zgradili Dijaški dom. Tudi okrajna sindikalna komisija je obravnavala na svoji seji ta vprašanja in pozvala koprsko delavstvo k sodelovanju. Po njenih načrtih bosta delavstvo in nameš-čenstvo prispevala za obnovo' v Na sploviščih piranskega Sv. Justa Delovni kolektiv v ladjedelnici Sv. Justa jc slavil pred dnevi novo delovno zmago. Splovil Je v morji* veliko tovorno ladjo, ki ima nosilnost 750 ton in ki jo je zgradil iz slavonskega in bosanskega lesa za reško «Svobodno jadransko plovbo*. Presegel je pri tem delovno normo za 200% in več. Ladja je dolga 50 m, široka 8-5, visoka 5-2. Njen motor, ki ga bodo montirali nanjo na Reki, bo raz- ZADRU2NO POSLOVALNO ZVEZO so ustanovili v Hrpeljah-Kozini za vse naproze v sežanskem okraju. Zveza bo najela 50 milijonov posojila za svoje poslovanje. Sklepala bo dobavne pogodbe neposredno s tovarnami in tako zagotovila potrošnikom blago po najugodnejših pogojih. Odkupovala bo tudi vse kmečke pridelke in skrbela za obči dvig zadružništva. VINSKA RAZSTAVA v Komnu je v polni meri uspela. Sodelovalo je 110 razstavljalcev iz 34 kraških in vipavskih vasi v glavnem s tremi vrstami naših vin, s teranom, belim vipavcem in rulandcem. Nai-boljše ocene so se glasile na 36 do 38 točk. Nadpovprečno oceno je doseglo 58 vzorcev, a tudi vsi ostali so bili označeni za dobre. Razstavo si je ogledalo nad 5000 ljudi. vijal 400 ks. Njena brzina bo znašala do 9 milj na uro. Njena posadka bo štela 15 mož. Ladja, dvojček »Vladimira Gortarau, ki so ga splovili pred 6 meseci, bo med najlepšimi svoje vrste v vsem Sredozemlju. Tako nastopa ladjedelnica Sv. Justa in njen delovni kolektiv novo razvojno pot. Spričo slovesa, ki sl ga je pridobilo podjetje, si la-tVjedotoica zagotavlja vedno več dela in vse kaže, da se bo v kratkem pogodila za gradnjo celega ducata 250 tonskih motornih ribiških in tovornih ladij s hladil-niškimi napravami za jugoslovansko trgovinsko momarnico. Kopru malone 1 milijon lir, delavci svoj zaslužek za dve uri dela na teden, nameščenci po 4% svojih mesečnih plač. Tako bodo zbral' v tovarni konserv De Langlade 100 000 Ur, pri Jaksetiču 33.5C0, pri Marzariju 33.600, pri SchnaMu 32.800, pri Boru 2S.0<)0, v ribiški zadrugi 70.000, v čevljarski zadrugi 10.500, v elektrotehniškem podjetju 21.000, med vodovodnimi i" melioracijskimi delavci 40.000, na cestni tehniški bazi 76.000, v okrajni gospodarski zadrugi 71.000, Pr> okrajnem ljudskem odboru 39 OnO, pri personalnem odseku tega odbora 27.O00, pri odseku za socialno skrbstvo 70i»0, pri finančnem odseku 19.200, pri notranjem 36.000, Pr' iPreradu 52.000, pri Gospodarski in Istrski banki 17.000, pri Enotnih sindikatih 9600. V mizarske11' podjetju Stil bodo delavci prostovoljno izdelali okvire za določeno število oken, v mizarski zadrugi pa poleg tega še vrsto vrat in okcn cele vrsto obnovljenih hiš. DELAVCI KMETJE RAZUMNIKI vaša dolžnost je, da se vsi udeležite sindikalnih volitev Peiletka v rovinjskem zavodu za kostno tuberkulozo KROMPIR je letos povsod po Tržaškem ozemlju prav dobro obrodil, vendar pa so kraji, kjer so ga pričakovali še več. Tako ga je bilo malo v Dekanih, to pa zaradi vremenskih neprilik. Vendar ga bo dovolj za prodajo in se bodo ljudje dobro okoristili z 32 lirami za vsak kilogram, kakor jim ga bo plačevala Gospodarska zadruga. Kobilice (zlasti rjave vrste Cal-liptamus italicus) povzročajo v dolini Mirne kakor drugod po za-padni in jugozapadni Istri vsako leto veliko škodo. Samo v Mirenski dolini so zavzele področje 600 ha zemlje. Največ škode je bilo letos prizadejane detelji, pašnikom, fižolu in obče vrtninam. S prostovoljnim delom se je kmečko ljudstvo pod vodstvom strokovnjaka iz Zagreba letos z znatnim uspehom borilo proti tej nadlegi. V ostalem je. zemlja dobro rodila in je posebno bogata letina žita in čebule. Pa tudi koruza zelo dobro kaže. PO TREH LETIH Minila, so dobra tri leta, odkar so nacistični okupatorji požgali in do tal porušili Gabrovico, uničili njenih 51 posestev. V zadnjem letu borbe jc v ljudeh dozorela velika zamisel, ki je bila tudi edina rešilna. Ko jc bila dežela osvobojena, se je vsa vas združila v skupno kmečko obdelovalno zadrugo-Pričela se je nova borba za obnovo, ki kaže sedaj svoje prve uspehe. -Položeni so gospodarski temelji novega zadružnega razvoja kmečkega kolektiva, ki šteje okrog 130 ljudi, ki bodo imeli v bližnjih letih novo naselje sredi svojih polj in nove gospodarske naprave. Poleg zasilne obnove sedem starih hiš so si doslej zgradili velik hlev, ki mu bodo priključeni mlekarna, hladilnica in silosi za krmo, shramba za orodje, kuhinja za prašiče in druge 'naprave. V hlevu bo prostora za več sto glav živine in za 50 prašičev. Gradbena dela se pospešeno nadaljujejo in v kratkem bosta prišli na pomoč še dve mladinski brigadi. Do konca leta nameravajo dograditi veliki hlev s pritiklinami do kraja, poleg tega pa še štiri stanovanjske hiše nove gabrovske vasi. Gabrovčani delajo po načrtu. Za to skrbi njih odbor, ki je v njem 8 ljudi. Vsak teden se sestaja in ukrepa o delu v naslednjem tednu. Splošni načrt je bil za letos izdelan že v januarju. In ga bodo presegli. Letos redijo Gabrovčani 20 telet, 5 volov in 24 prašičev. Prekopali so 5 ha zapuščenega pašnika in jih zasadili s krompirjem, ki je zelo dobro obrodil. Na skupnem zelniku so posadili 15.000 sadik glavnatega zelja. Dobro obeta sadno drevje in prav tako koruza in vinograd. Na polotoku na severni strani Rovinjskega zaliva jc urejen v poslopju nekdanjega mornairiškega okrevališča novi zvezni zavod za kostno tuberkolozo. V Jugoslaviji jc več takih sanatorijev. V največjem izmed njih je prostora za 250 bolnikov, v rovinjskem pa za 500. Bolniki so večinoma Istrani. Ker rabi mnogo bolnikov sočne in morske kopeli, nameravajo zgraditi poleg sanatorija ob morju 21 nizkih stavb iz duraluminija v razdalji nekaj metrov ob obale. Prav te dni so bile prve take stavbe že zgrajene. V okviru petletke pa nameravajo vprašanje zaveda rešiti po vse drugačnih merilih. Leta 1951. bo v njem prostora za 3000 bolnikov. V ta namen bodo poleg dosedanjega velikega poslopja zradili še 7 velikih modernih stavb. Število bolniškega osebja se bo povečalo od 300 na lOoO. Zanj bodo zgradili posebno stanovanjsko kolonijo v bližini zaveda. Poleg zavoda bodo zgradili tudi še posebno občo bolnico s 4 paviljoni, med katerimi bo eden za otroške, drugi za kužno bolezni. Vsa zdravstvena naselbina bo dobila svojo posebno elektrarno, skupno centralo za ogrevanje, vodovod in vod tople vode. Vse načrte so pripravili zavodni zdravniki pod vodstvom generalnega ravnatelja dr. Bogdana Brcclj* in ministrstva za zdravstvo v Lju' bljani. Štefka f Tržite Delavstvo Luzzattijeve rafinerije ol.a v Tržiču stavka že J3 dni. Mezdni spor je nastal sprič0 nemogočih razmer, ki vladajo 'J tej tovarni. Podjetje še zlIiera, noče priznati delavstvu mezd. k J' kor jih določa nova mezdna P0" godba, ne razvrstiti delavstva P0 skupinah, ki o njih pogodba p>'aV tako govori, in tudi noče vzp°' staviti s tovarniškim odborom ta' kih odnošajev, kakor pritičejo dejanskim ustvarjalcem njegov'11 dobičkov. V resnici so vladale v tovarn! čisto posebne razmere. Delavk so spričo krivične nižje kval d1' kacije in drugih okoliščin vse da zadnjega prejemali komaj po do 16 tisoč lir mesečno, med Iel1 ko zaslužijo delavci v drugih žiških podjetjih v enakih oko11' ščinih dvakrat toliko. Delavstvo iz vse soseske se }e takoj solidariziralo s stavka.i',c _ mi tovariši.' Pretekli torek so >'ne 11 zborovanje, na katerem so skl ^ nili, da jih z vso odločnostjo "lC* ralno in gmotno podpro. PESKANJE Zlepa ni živega bitja, ki mu apno ne bi bilo nujno potrebno; tako važno je za sestavo in obstoi živalstva in rastlin. Človek ali žival ima brez njega slabo okostje. Najvidnejši dokaz za to so prašiči. Kalcij rabijo v medicini v veliki meri in na vse načine. Vsem so znane n. pr. injekcije ka'cija proti pljučnim boleznim. Kakor v živalstvu je kalcij neobhodno potreben tudi rastlinam. Ni ga kmeta, ki tega ne bi vedel. Vsi govore o kislih tleh, kjer ne uspevajo ne koruza ne druge rastline. Ce pa ima človek odprte oči, bo kmalu spoznal, kako trta dobro uspeva ob zidovju, kako trava najbolje raste ob cestnem jarku, kako je tik ob stezi vse gosto male deteljice. Marsikateri kajžar, ki nima gnoja, nabira blato v obcestnih jarkih in ga vozi na svojo njivico. Pametnejši kmetje se kar potegujejo za ostanke apnenic in trosijo prah iz njih po travnikih. Nič ni posebnega ne nenavadnega v vsem tem. V cestnem blatu je apno, ki so ga namlela kolesa vozov, po stezah je droben apnenčast prah, ki smo ga nanosili s čevlji nanje, s starega zidovja odpada omet, ki je v njem apno, v obcestni jarek se steka ob deževju beli pesek s ceste, ki je v njem prav tako apno. Zemlji, ki ga nima, moramo tudi sami preskrbeti zadostne množine apna. Na Hrvatskeni so kmetje že pred 30 leti po naključju našli enostaven način za to. Neki kmet je vozil poln voz apnenega peska domov, da bi gradil. Ob sosednji njivi pa se mu je voz prevrnil. Vsega peska ni mogel pobrati in spraviti na voz. Ostalo ga je še nekaj na njivi. Nekaj mesecev pozneje je bila koruza, ki sb jo tam posejali, na tistem delu njive mnogo boljša in višja kakor na ostali njivi. Kmetje so se čudili, se spomnili prevrnjenega voza in pričeli rabiti pesek za vsa svoja polja. Tako se je v hrvatskeni Kor-dunu pričelo — peskanje, gnojenje s peskom, ki se je sijajno obneslo. Apnenca je pri nas dovolj. Cele gore so ga. Na Krasu kar štrlijo iz tal beli kamni in vendar naša zemlja marsikod pogreša apno. Čudno se to zdi na prvi pogled. Zato raziščimo stvar nekoliko globje! Ko so zadnjič nekje v Brkinih govorili o tem, je brkinski zidar vzrojil, ko je poslušal, pa pribil: »Strela! Saj je pri zidarjih prav tako. Tudi če imaš cele gore belega peska in celo v bližini, ne boš imel ometa, če ne boš peska dobro premešal z vodo!« In je imel prav. Apno ali drobni apnenčev prah, ki ga je dovolj v tleh, deževnica zlahka topi ter jih odnaša s seboj v globino. Voda pa, ki se iz globine dviga na površje tal, ga vra- ča na površje. Ker je izpiranje zmeraj močnejše kakor vračanje, mora v gornji plasti zemlje nastati sčasoma primanjkljaj, ki se pojavi predvsem v pomanjkanju apna v gornjih plasteh tal. Razum Ijivo je, da apna rpimanjkuje še bolj, kjer ni niti apnenčeve podlage. Kako spoznamo kisla, na apnu revna tla? Znamenje kislih tal so rastline, ki tam uspevajo ali pa tudi ne. Na kislih tleh rastejo praprot, vresje, jelša, breza, robida, kostanj, mah. Slabo pa uspevajo detelja,, koruza, fižol, sadno drevje, posebno trta in sliva. Zemlja brez apna kar po-a'ra hlevski gnoj, težko prenaša sušo, po nalivih nastaja na njej skorja, ki ob suši popoka. Taka zemlja je lahko rumenica ali črnica ali pa tudi rdeča kraška ilov-na zemlja, ki jo je težko obdelati, ki se, pri oranju sprijemlje v kepe, ki še težje razpadajo. Apno redko zemljo veže, ilovico rahlja. Apno ovira nje hranljivih snovi iz tal, skl za prehrano , rastlin, pripra^. hraniva in pospešuje razvoj rij v tleh, kar je rastlinam vse . Lr V O i O \r 1 r. 4 ^ TD-. ..1. „ _ l „ »-»nlll*'* kraja koristno. Peskanje P0111. uspešno borbo proti suši, celo še datnejšo od samega namaka01. borbo proti slabi plodnosti i° u sl osti ornic in livad, borbo Pr izpiranju gnoja iz tal. Ker se aP ^ n vnrT rfa lohlr-z-k /1/} I «1U ^ .t. nec rad topi, ga lahko rastlinam brez vsakih primesi. le Dejansko imajo v Kordu n" svoje izkušnje. »Več je vredno 0 peskati oral zemlje, kakor k°P.. dva.« Prav v zadnji vojni je 'Vel dun, ki je prvi pred 30 leti glad in pomanjkanje, prehran'^^ le sebe, marveč tudi svojo nal'unce osvobodilno vojsko in še beg1 j, ter okoliške kraje. Poleg je bil še večkrat požgan in čen. (Dalje prihO' cpUJVClaL Kmetijski svetovalec št. 4 Kako bomo preživili Kmetijski opravki preko zime v avgustu živino Tudi letos smo se znašli pred enim izmed najbolj težkih vprašanj našega ljudskega gospodarstva, ka-bomo namreč prehranili govejo živino preko zime. Suša, ki se po-iavlja že tretje leto, in delno tudi 'ičinka majskega hrošča sta uničili Polovico, po nekaterih kraškln Predelih tudi tri četrtine normal-nega pridelka sena. Kamor koli človeka pot zanese po naših vaseh, Povsod se ljudje pritožujejo in s skrbjo vprašujejo: Kaj bo z našo živino? Zaman si je delati utvare. Dej-stvo je, da sena ni in da je obesni tudi prav malo možnosti, da “o odkod prišlo. Malo je letos kra-iev, kjer je pridelek krme dober Vsaj povprečen. Nikjer krme ^ bo preostajalo. Ne smemo torej ostati križem rok in čakati, da bo kdo kaj ukrenil v tem pogledu, ^tošnja jesen nas ne sme najti Pf Pripravi j ene. Prav zdaj je skraj-P* čas, da storimo vse, kar je mo-v nekaj mesecih in celo ted-Pdi bo prepozno. Kai nam je ukreniti? .Kako naj si kmet pomaga iz te Pode zadrege? Vst dobro vemo, pp bi hotel vsak kmet prekrmiti Vs° živino, tudi če bi morala tr-koli še tako veliko pomanjkanje, "''sleč, da bo prihodnje leto bo-V mnogih primerih to ne bo 'P°goče. Preslaba, stara, neplodo-živina mora v kritičnih mo-■P^ntih iz hleva, posebno če je za-,?d' nje ogrožena dobra plemenska ■vina. Prav to moramo rešiti v vrsti, pa čeprav bi morala t'rE>clati tudi ta. Ni rečeno, da mo-* vsa živina, ki je pe moremo pkrmiti, pod nož, v zakol. Nekaj ,l.v>ne bo mogoče oddati v rejo, , Pr Pomanjkanje sena ni tako ob-Ptno in kjer nimajo preveč živi-Sosed bo lahko pomagal sose-v ' vas vasi, toda najbolj zaneslji-t sredstvo je, da kmet izkoristi ,je7n:* krmila, do katerih lahko pri-k' da si pomaga tudi s kisanjem 7'; V silosih. S]Pt! nas lahko nadomestijo seno: ((PP'a. listje z raznega drevja ^ondei), korenje, plevel, koruzni-u’ slroeje (grahovo in fižolovo), 7® rozge, žir, bukov žir, divji S'ani. sadne in vinske tropine. Slama — rezanica .^a"ia .je zelo znana in važna Posebno za delovno in r,e-C^eno živino. Zaradi velike Vh .e celu'oze (vlaknin), ki jo 3e več ali manj težko pre-S: ilVa- To nevšečnost delno ali sk®'9 odpravimo na ta način, da »i/PPo žri, režemo (rezanica). Koliko • 'e živina popazi, ker je preveč režemo s7krat fiti namečemo v jasli! Kar ‘{e slame, si moramo zapom-t>e^Ve stvari: Slame letos v no-■5 ,!n Primeru ne smemo porabiti Vtelio, ker bi to pomenilo ve-žric ?Plrato, in lahko rečemo, splo-Žl^odo. Slame ne smemo po-nepripravljene. Vselej jo llijjj ''o zrezati s slamoreznico ali \ roko. Za konje režemo sla-2 cm, za krave na 3, za Pio .r'fl 1.5 cm dolžine. Vsako sla- ]q w ^mo v prav dobro krmo, če vmaTV4A tako naj slabše kakovosti, h CJain 6ripr l ^vfravirn° Prav‘lno- Oparimo }di. ,°do vodo in ji dodamo ne-h Pgih ro^ov’ tropin, korenja ali j^oii ,ll0čnih krmil, ki jih imamo {? živ;nna razpolago. Krmiti gove-''ni J1'1 s samimi močnimi krmi-i 'dra\m^no Up donosno. Pravilno ti' kcf,)ena slama, pa tudi stroč-"'ulca, frodel in v primeru "ajp '®ga pomanjkanja tudi ža-p «rPHrav labko nadomestijo sc-'‘Ulc kakovosti. ^Wu2nica — pitnik b°nien *>° lme'a letos za b Pv,* goveje živine koruznica. Pdžeoa ? shranjena in dobro Je Po svoji hranilnosti znatno boljša od slame. Posebno koruzno listje, ki vsebuje na pr. 4 krat več beljakovin kakor slama in tudi dokaj rudninskih snovi. Potemtakem se ne sme več dogajati, s^f^^prattn prosti mogoče misliti brez kisle krme. Kisanje krme ni tako težavna in zapletena stvar. Preprost način kisanja krme v tako zvanih »silosnih jamah« si lahko privošči sedaj že ittna iz krajnikov oporniki odtočni jarek Prikaz preproste jame za ‘kisanje krme da bi ostajala na njivi, dokler kmet ne konča svojih jesenskih o-pravkov. Taka koruznica seveda hi nič prida. Velika vloga bo pri prehrani živine letos odigrala setev koruze za z.eleno krmo. Nič ne smemo odlašati. Takoj po žetvi preorjimo strnišča in sejmo — pitnik! Napredne živinoreje si že ni več vsak količkaj napreden kmet. Najbolj prikladna rastlina za kisanje je ravno zelena koruza, ki jo zrežemo na 1.5 cm dolžine. Primešamo ji suho koruznico, repno in pesno listje, zeleno travo (otavo), ki jo včasih zaradi deževnega jesenskega vremena ne moremo posušiti. Dalje prihodnjič) Dr. Juriševič Poljedelstvo Nikdar ne bo zadosti priporočil za plitvo oranje strnišč. Mnogj naši kmetovalci so še gluhi za ta nasvet Takoj po žetvi orjejo le tista strnišča, ki jih nameravajo zasejati. Zdi se mi, da sploh ni treba razlagati pomen vlage v zemlji. Z oranjem strnišč takoj po žetvi zrahljamo površino zemlje jn na ta način preprečimo izhlapevanje vlage iz zemlje, obenem pa zemlja laže upija novo vlago; (preorana zemlja izkoristi tudi manjši dež, zbiti zemlji pa ne koristi niti večja ploha). Končno uničujemo z oranjem strnišč plevel in razne škodljive rastline. Ponekod je navada, da odvzemajo v tem mesecu koruznici metlico (odsekavajo vrhove nad storži) in tudi del listja. To je škodljivo, ker odvzamemo rastlini na ta način del hrane, kar se potem odraža pri pridelku. Le ko vlasaste klasne niti že ovenejo, lahko »cimamo« koruzo. V žitnicah uničujemo žitne škodljivce. Izrujmo in sežigajmo snetliva koruzna stebla 1 Ob mlatvj odbirajmo najlepše in najboljše snope za seme 1 Nekaj napak pri krmljenju prašičev Radovedno j'e gruča vaščanov opazova'a ravnokar pripeljane pujske. »Iz Slavonije smo jih dobili«, je zatrjeval o vsem obveščeni moži-ček. »Kosmat pa je, kosmat, pa ga bom ostrigla«, je pristavila šaljiva gospodinja. »Pa niso prav nič izbirčni, vse jim prav pride; in če ni drugega, slastno hlastajo po travi«, se je vmešal še voznik, ki je bil na sejmu. »Seveda, saj do zdaj morda še niso pokusili kuhane hrane«, je presodil kmet. In kmetica je še pristavila: »Pa ga bom že priučila naših navad. Creves si ne bo kvaril s samo surovino.« Zanimivo se je sukal ta pogovor. Mnogo je bilo v njem pravilnega, a tudi mnogo napačnega. Najrazličnejša so bila mnenja o pravilnem polaganju krme. Nič ne bo odveč, če kratko opišemo nekaj značilnosti o najustreznejši prehrani v naši domači prašičji reji Več surove krme Pri hranjenju domače živine delamo pri nas gotovo največ napak pri prašičih. Glavna napaka je na splošno v tem, da polagamo prašiču preveč kuhane krme, čeprav bi jo z večjo koristjo uporabili surovo in da to kuhano pripravljamo preveč vodeno. Ni samo naključje, da povzročata kužni bolezni rdečica in nalezljiva ohromelost pri prašičih več škode, kakor vse druge nalezljive bolezni pri ostalih vrstah domače živine. Medtem ko dobijo druge domače živali hrano v surovem stanju in s tem tudi dovolj vilmr.inr.v. so prašiči prisiljeni uživati prekuhano in s tem v veliki večini nevitaminsko hrano. Pomanjkanje vitaminov v telesu živali slabi nii-hovo odpornost proti vsem vrstam nalezljivih bolezni. Živali dobijo vitamine s hrano. Zato je razumljivo, da so prašiči preobčutljivi ne samo za omenjeni bolezni, temveč tudi za druge bolezni, ki se rade pojavljajo v razvojni dobi. Zato bodo morali naši prašiče-rejci bolj paziti pri izbiri krmil za prašiče. Ravnotako bodo mo- rali spremeniti način, kako se pripravljajo krmila za prašičjo hrano. Nekaj o prebavi Pri tem moramo imeti pred očmi poseben ustroj prašičjih prebavnih organov. Prašiči že v gobcu hrane ne zmeljejo dovolj. Ker je želodec enostaven in črevesje sorazmerno kratko, prašiči ne morejo izkoristiti vsako hrano tako kot konji in govedo. Zato je potrebna izbira krmil in zato je potrebno ta krmila pripraviti tako, da bodo kot hrana čimbolj izkoriščena. Naša krmila Izmed zelene krme, kakor trave, kopriv, solate, raznih detelj, zelja itd. imata največ hranilnih snovi rdeča detelja in lucerna. Vsa zelena trava naj se poklada prašičem sveže nakošena. Rdeča detelja in lucerna sta razen na beljakovinah bogati tudi na rudninskih snoveh in vitaminih. 'Zato sta neobhodno potrebni kot krma prašičem v razvojni dobi ter plemenskim in doječim svinjam. Pri nas ni v navadi, da bi svinje puščali na pašnike, čeprav bi bilo to koristjo. Zato naj se zelena hrana iz gospodarskih razlogov poklada v korita sesekljana. Buče naj se po-kladajo v surovem stanju kot dodatek drugi krmi. Korenje in peso pokladajmo prašičem dušeni v br-zoparilnikih skupaj z vodo. Krompir Krompir je pri nas glavno krmilo zlasti jeseni, ko se prične pitanje prašičev. To krmilo je bogatejše na hranljivih snoveh kot prej imenovana. Ima jih 25%, od tega približno 20% škroba. Reven je na beljakovinah in rudninskih snoveh ter vitaminih. Ker prašiči ne marajo preveč surovega krompirja in lahko nastopijo zastrupljenja pri krmljenju s surovim krompirjem, moramo prašiče krmiti s kuhanim krompirjem. Vodo, v -kateri smo kuhali krompir, moramo odliti. Bolje je krompir pariti v br-zoparilniku. Za kuhanje odbirajmo samo zdrav in dozorel krompir, ki ga operimo! Otrobi, ječmen in oVes so prikladna krmila v razvojni dobi, ko- ruza pa najboljše krmilo za pitanje prašičev. Žita pripravimo kot zdrob, da jih prašiči glede na ustroj njihovih prebavnih organov bolje izkoristijo. Pri nas bomo žita krmili samo kot dodatek k drugi krmi ter bomo žitni zdrob primešali kuhanemu korenju, pesi ali krompirju. Kako krmijo drugod Glede načina krmljenja naj omenimo, kako krmijo prašiče rejci v nekaterih predelih Jugoslavije. Prašiči dobijo hrano zjutraj in zvečer. Cez dan so mladi prašiči na paši. Prašiči, ki jih pitajo, kakor tudi mladi prašiči, ki gredo na pašo, dobijo zelena krmila, predvsem deteljo. Zjutraj in zvečer dobijo prašiči gost otrobji močnik ter ječmenov ali ovsen zdrob. Prašiči, ki jih pitajo, dobijo gosto zmes koruznega Šrota, Te obroke pripravijo tako, da otrobe ali zdrob namočijo 12 ur pred krmljenjem (torej zjutraj za večerni obrok in zvečer za jutranji obrok naslednjega dne). Ko so ga pospravili, dobijo prašiči V korita čisto vodo kot napoj. Prašiče zgodaj zrele pasme (berkširi, jorksiri in križanci) začno pitati^ pri teži 60 do £0 kg, ko so približno 8 do 10 mesecev stari. Zgodaj zrele pasme dosežejo-pri 14 do 16 mesecih povprečna 180 do 200 kg. V omenjenih krajih prašiči nikoli ne dobe kuhane krme. Približno tak način krmljenja bi svetoval tudi našem rejcem. Dve glavni napaki sta torej pri krmljenju prašičev: da krmo kuhamo in da jo pokladamo v preveč tekoči obliki. Uvoženi prašiči so drugače navajeni Na vse to še posebej opozarjamo vse tiste, ki so letos kupili prašiče, uvožene iz Jugoslavije. Svetujemo jim, nai svoje prašiče krmijo čim bolj mogoče s surovo hrano in na način, ki so ga bili prašiči vajeni doma. Oe bodo tako ravnali, ne bodo razočarani. S takšnim krmljenjem pa nai začno čimprej tudi rejci domačih prašičev. Prav kmalu bodo sprevideli, da je koristen. Zgodnji krompir, namenjen za seme, naj dozori na njivi! Zadnji čas je za setev repe, ajde in kapusa. Vinogradništvo V tem mesecu bo zafelo zoreti grozdje. V vinogradu ni posebnega dela razen rahlega okopavanja in pletja. Uničujmo povsod plevel, ker odžira rastlinam drago :eno vlago in hranilne snovi | Odstranimo divje po ganjke na cepljenkah, toda pazimo, da jih preveč ne očistimo 1 Uničujmo grozdnega molja z raztopino tobačnega izvlečka 1 Metuljčke lovimo ponoči na £a način, da postavimo v vinograde svetilke ;n poieg njih posodo (krožnike) z vodo. Metuljček leta okoli svetilke in utone v vodi na krožniku. Sadjarstvo Listne uši zatiramo s tobačnim izvlečkom ali pa z raztopino kvasije-vih trsk. Gosenice in ličinke pa z arzenafi. Na črešnjah objeda Ustie v tem času pedic in ličinka čre^nje-ve ose. Oba škodljivca uspešno uničujemo s škropljenjem z 1% raztopino svinčenega arzenala. Zgodnje sadje pravilno obirajmo in sortirajmo, da sj pridobimo tržišče 1 Travništvo To leto bo huda s krmo. Travniki so zelo izčrpani. V tem mesecu sejemo rdečo.deteljo. Ce hočemo rešiti problem krme na našem ozemlju, pripravimo čim več umetnih travnikov 1 Problem krme bo rešen s setvijo lucerne, detelje in drugih krmjlnih rastlin. Preorjimo izčrpana deteljišča in njive, zasejane z lucerno ! Gnojimo umetne in navadne travnike s tomaževo žlindro, kalijevo soljo in pepelom! Vrtnarstvo V poletni vročini je najbolj prikladen čas za zatiranje raznega plevela. Sejmo povrtnine, k; se lahko razvijejo do jeseni in odporne proti mrazu ! Motovilec je zelo cenjena in donosna povrtnina. Sejemo ga od avgusta do oktobra. Na 100 kv. m porabimo 10 dkg semena. Tudi sladka repa mora imeti določen prostor v našem vrtu (na 100 kv. m 10 dkg). Ob koncu avgusta sejemo v presad-ne lehe zelje, vrzoto, cikorijo, zimsko glavnato solato (3 gr na kv. m). Oktobra meseca presadimo te rastline v zavetne iehe. Avgusta meseca sejemo špinačo, peso, peteršj.; in fižol za stročje. Presajamo čebulček (luk), endivijo, zeleno, cvetačo in jagode. Gredice namakajmo vedno v večernih urah, ko se zemlja ohladi ! Tako preprečimo prekomerno izhlapevanje dragocene vlage. Skrbno pobirajmo zrelo seme razne zelenjave ! Zrelo čebulo in česen hranimo v suhem prostoru 1 Kletarstvo Zračimo kleti in razkužimo jih z apnenim mlekom! Ce se v kleti razvije plesen zaradi vlage, razkužimo klet z žveplom 1 Pripravljajmo posodo in orodje za trgatev 1 _ Čebelarstvo Bodimo previdni pri frčanju meda. IztrCane sate vtaknimo takoj nazaj v medišče 1 Ko se neha paša, trčaj vedno v zaprtem prostoru, da ne pride do ropanja, če dospejo čebele do razne posode, v kateri so ostanki medu! V veliki vročinj zasenči panje 1 Čebele naj imajo pri čebelnjaku vedno dovolj vode ! Kdor vozi čebele na pašo, naj bo pri prevozu zelo previden t Dr. F. Juri) e Vič Napake in bolezni vina Od snopa do hleba Bri naj večji pažnji se v kletarstvu včasih zgodi, da se nam vino pokvari ali da zboli. Res je: Dokler imamo nizko temperaturo v kleteh, je to manj nevarno, posebno kar se tiče bolezni. V zimskem času se bolezni skoraj nikdar ne pojavljajo, ker je v kleteh nizka temperatura, ki ni ugodna za razvoj raznih glivic. Drugače je poleti. V južnih krajih, kjer je zelo toplo, po 20 do 30 stopenj C in še več v senci, se dvigne toplota v kleteh tudi do 20 in več stopenj. Ta temperatura je zelo povoljna za razvoj glivic, ki nam vino pokvarijo. V kleteh, kjer hranimo vino, temperatura ne bi smela biti nikdar višja od 12 stopinj. V naših primitivnih kleteh, ki so bolj podobne slabim shrambam kakor kletem, kjer zunanja toplota vpliva na prostore in jih ogreva, vina skoraj ni mogoče ohraniti zdravega. Kaj je bolezen in kaj napaka Naši vinogradniki mečejo bolezni in napake vina vse v en koš. Toda med njimi so razlike. Napake vina so n. pr. duh po plesni, duh ali okus po strohne'em lesu, po suhem lesu, po petroleju, žveplu, modri galici, po zemlji itd. Tako vino ni bolno, ker se v njem ni izpremenila nobena sestavina. Vino ima samo poseben, neprijeten duh ali okus, ki ga je dobilo po določenih stvareh, ki so prišle z njim v dodko. Bolezni pa v vinu spreminjajo eno njegovih sestavin. Tako se n. pr. pri zavrelici uničijo beljako-kovine in barva, pri ciku pa alkohol. V naslednjem bomo opisali samo nekatere napake in bolezni vina, ki se pogosto pojavljajo prav ob tem času. Kako odpravimo plesen v vinu Okus po plesni dobi vino največkrat po plesnivem sodu. Ker je tako vino zelo zoprnega okusa, sploh ni porabno za potrošnjo. Popravimo ga takole: Preskrbimo si za vsak hi plesnivega vina po pol litra najfinejšega oljčnega olja. Nato si pripravimo popolnoma zdrav in čist sod, ki naj bo tako velik, da bo v njem prostora za vse plesnivo vino. Sod moramo zažveplati. Nato vlijemo'vsaj tretjino plesnivega vina. Polovico olja, ki je bilo določeno za ta sod (če n. pr. drži 6 hi, potrebujemo 3 litre olja in od tega vzamemo pol-drug liter), natočimo v posebno brento, dodamo 10 do 15 1 plesnivega vina. Tedaj vzamemo drugo časa močno mešamo, da dobi vino belkasto barvo. Na to zlijemo .vse skupaj v sod, v katerega smo že prej natočili do ene tretjine plesnivega. Vino in olje v sodu moramo spet dobre pol ure močno mešati s čisto leseno palico ali kolon. Ko smo vse dobro premešali, določimo v sod drugo tretjino plesnivega vina. Tedaj vzememo drugo polovico pripravljenega olja, mu primešamo ponovno 10 do 15 litrov plesnivega vina, kakor smo že prvič naredili, dobro zmešamo, zlijemo v sod in tudi v njem vse skupaj spet precej časa mešamo, kakoi smo gori navedli. Nato napolnimo sod z ostalim pesnivim vinom do vrha. Spet je treba vse skupaj dobre pol ure mešati. Ce bi bil sod prevelik, tako da v njem ne bi mogli dobro zmešati, odtakamo na pipi in isto vino spet nalivamo v sod toliko časa, dokler ne dožene-mo, da je olje z vinom dobro zmešano. Potem sod zamašimo in ga pustimo pri miru. Drugi dan moramo isto vino spet zmešati in to ponavljamo zaporedno 4 do 5 dni. Potem pustimo vino popolnoma pri miru 6 do 8 dni. V tem času se bo olje počasi oddelilo od vina in splavalo na površje. Po osmih dneh moramo olje vzeti iz soda. To napravimo tako. da stavimo skoz! veho v sod lijak z dolgo cevjo (če takega nimamo, lahko vzamemo gumasto cev), tako da sega skozi olje (olje je na vrhu) v vino. Skozi lij vlivamo v sod počasi nekaj litrov zdravega vina. Olje se počasi dviga in izteče skozi veho iz soda. Vino toliko časa dodajamo, da izteče iz soda vse olje. Tako olje ima zelo močen duh po ples- ni in ga lahko uporabimo za ma-• zanje strojev. Vina ne smemo vlivati kar na olje, ker bi se to spet pomešalo z vinom v sodu. Dobro je, da se na ta način popravljeno vino pretoči v zdrav in žveplan sod. Ce vino nima prav močnega duha po plesni, zadostuje, da vzamemo kos platna, ki ga prirežemo v obliki dolgega in ostrega trikota. Plat- no namočimo v oljčnem olju. ga pritrdimo na dolgo palico, ki jo porinemo s platnom vred v sod. Po 4 do 5 dneh pokusimo vino, da-li je izgubilo duh. Ce ima še okus po p'esni, tc ponovimo, dokler ga ne zgubi. Nato vino pretočimo v zdrav, čist in zažveplan sod. (Dnlje prihodnjič.) J. Gort'in O SKOPLJENJU nekaterih domačih živali O skopljenju nekaterih domačih živali nimajo Se vsi naši kmetovalci jasnih pojmov. Zato se bomo dotaknili dveh vpraSanj, ki se nam zdita precej zanimivi za našo domačo živinorejo. Najprej nekaj o skopljenju svinj. Pri svinjah Skopljenje svinj je pri nas v navadi. Posebno svinje manj žlahtnih pasem moramo skopiti, ker nam v dobi pitanja preveč nagajajo in povišujejo stroške prehrane. Primitivne domače svinje (posebno hrvatske), imajo zelo buren spolni nagon. Ko se taka svinja buka, preneha 'žrefi, se vzpenja na stene in vrata svinjaka in skuša na vse načine pobegniti. Na prostem je nemirna, ne išče hrane, ampak skače po drugih svinjah in jih moti pr; jelu. Pri žlahtnejših svinjah je nagon mirnejši. Gonitev pri nekaterih svinjah ne opazimo (tiha pojatev) ali pa je sploh ni. Imamo pa zopet primere, ko preko leta pri svinjah ne opazimo nobenih znakov gorkote ,v jeseni pa se pri dobri hrani naenkrat pojavi spolni nagon v povečani meri. Ako imaš tako svinjo, so fežave in le z večjim trudom jn stroški jo boš izpita). Kdor vsako leto kupuje po 1 ali 2 svinji za svojo uporabo, mu rvetu-jem, da jih da v letnih mesecih (junij - avgust) skopiti, ker ne ve, v kakšni obliki se bo pri svinjah ie-seni pojavil spolni nagon. Pred skopljenjem moramo svinjo izstradati. Kako ravnamo Vsaj 24 ur pred operacijo ji ne po-kladajmo nobene hrane. Ciste vode ji lahko damo, kolikor hočemo. Vodi dodajmo Se pest grenke soli. Po končani operaciji ne dajajmo svinj; takoj polno korito krme, naj prve tri dni raje pošteno strada. Daiaimo ii samo redkih pomij v majhnih množinah, 2—3 krat dnevno. Četrti dan malo povečamo obroke hrane jn vsak naslednji dan dodamo nekaj več, tako da pride rezanka osmega dne na svoje običajne obroke. Vedno dobro premislimo, komu bomo zaupali rezanje svinje. Operacija n; brez nevarnosti in večkrat ostanejo po njej nezaželene posledice .posebno če jo izvrši nespretna in nerazkužena roka. Mogoče bomo v bližnji bodočnosti porabljali za pomiritev spolnega nagona samo Se injekcije novega preparata, ki ga imenujejo »prolan«, tako da svinje rezati sploh ne bo treba. Ko bodo izdelovali prolan v večjih množinah, bomo poskuse nadaljevali in če se bodo obnesli, bo to važen korak naprej v našj živinoreji. dan po kopunjenju hranimo petelina z redko hrano (zdrobljen, kuhat krompir ali koruzni žganci, namočeni v nVegu) Kopun postane .-toren, len, roža mu puhledi in uvene. ?ival ic zadovoi.na z vsako hrano. Ce jo zapremo in !t, trikrat dnevno pitamo r mešanico kcruze, ječmenove ali siri ve torke, pomešane v .nle;it s kuhanim, /drobljenim krompirem, lahko postavimo po 14 dneh okusno pečenega korunr pred vsakega g> sta. Sivar ni tako malenkostna, kak: r bi si Kdo n.: prv; pogled mislil. O iem nas prepriča že nekaj štev ik Ra unaie, da dosega samo v šloven steni I rimttju letni prirastek petelinov okrog 600 tisoč glav. Ako bi s kopunjenjem pridobil; pri vsakem petelinu — pri ;sti množini hrane — samo po pol kilograma na teži, bi se letna produkcija perutnine zvišala nad 3000 stotov, za 30 vagonov v vrednost; nad 10 milijonov lir. Nedvomno bi to občutno vplivalo ne samo na domače, marveč na obče narodno gospodarstvo. 2etev je že v pretežni meri o-pravljena. Zato ne bo odveč, če bomo objavili nekaj beležk o nudaij-njetn ravnanju z dragocenim pridelkom, ki ima še precej dolgo pot, da dospe na mizo v obliki hlebca kruha. Sušenje žita Najbolje je, če žito sušimo kar na polju, zloženo v kope, in ga prepeljemo v skedenj, ko je že dovolj suho. V vlažnih in hladnejših krajih je sušenje žita često težka stvar. Pri nas, posebno pa pod vročimi žarki na obmorskem Krasu tega vprašanja ni, saj tod še kozolci niso potrebni. Vendar moramo tudi tod paziti, da spravimo žito zares v suhem stanju, drugače nastane nevarnost, da nam slama in zrnje splesnita ali pa da se zrnje kako drugače pokvari. Pri spravljanju žita je treba paziti na to, da ločimo vsako vrsto žita zase. Pri isti vrsti žita je dobra navada taka, da vskladiščimo najprej snope, ker nam bo to omogočilo, da pride pri mlačvi obratno na vrsto najprej dobro žito in nazadnje ono, ki je iz kakršnega koli vzroka slabše kakovosti. Da preprečimo morebitne nevarnosti požara, je priporočljivo, da žito čim prej omlatimo. V zrnju se tudi laže ohrani. Žitne shrambe Takoj pa je treba misliti na pravilno pripravo žitnih shramb. Od pravega ravnanja z žitom po mlačvi sta v marsičem odvisna kakovost in tudi teža pridelanega žita. Žito v zrnju ni mrtva stvar, saj ga je priroda sama namenila, da iz semena zopet oživi drugo živo bitje. Zrno torej živi, se hrani z last- S čim gnojimo strniščni ajdi Ajdo sejemo navadno po požetem žito. Znano je, da žito zenho zelo izrabi in zato moramo ajdi gnojiti, ako hočemo, da bomo imeli dober pridelek. S Cim naj gnojimo? Ajda ima kratko življenje, ke1: je v približno sto dne* posejana in tudi že požeto. Umevno je, da mora omenjenih 100 dni dobro izrabiti in v tej dobi izčrpati ;z zemlje vse, kar rabi za tvorbo slame jn zrnja Znano je tudi, da mora domači hlevski gnoj, posebno ako ni docela dozorel prebiti v zemlji daljšo dobo, preden se v toliko spremeni, da je goden za hranivo rastlinskim koreni-natn. Slab gnoj ne more dati ajdi ničesar. Ko postane za ajdo uporaben, bi morala ajda že zaključiti dobo svojega življenja. Vsak kmetovalec, ki seje ajdo, bi moral skrbno paziti, da je ne seje na sveži hlevski gnoj. Zato pognojimo izdatno navadno oni rastlini, ki raste na njivi pred ajdo, da ostone v njivi še dovolj redilnih snovi za ajdo. Zelo povoijno pa upiivajo na rast ajde umetna gnojila, ki se jih pa naš mali kmet ta čas še ne more poslužiti iz dveh razlogov. Prvič, ker so umefna gnojila predraga, in drugič jih je še malo na razpolago. Zaenkrat nam ne preostane nič drugega, kakor da se seznanimo z onimi umetnim; gnojili, ki pridejo v poštev za gnojenje ajdi: 1. Superfosfat s 15 do 17% fosforne kisline, ki je v vodi zelo lahko raztopijiva in je koreninicam ajde takoj na razpolago. Na vsakih 100 kv. m njivske površine vzamemo po 5 kg^superfosfata. 2. Kalijeve soli s 40% kalija uporabimo na 100 kv. m 1 kg in ravno-tako tud; 3. žveplenokislega amoniaka z 20 odst. dušika. Dušik bi lahko dali zemlji, fudi v obliki čilskega solitra, vendar pa je žveplenokisli amoniak primernejši, ker deluje enakomerno in skozi daljšo dobo kakor lahko raztopljivi čilsk; soliter. Vsa tri navedena umetna gnojila kar najbolje premešamo in jih pod-orjemo vsaj nekaj dni prej, kot sejemo ajdo. Podorati moramo tudi, ako uporabljamo samo eno umetno gnojilo kakor na pr. superfosfat, ki je najbolj priporočljiv kot posamezno gnojilo. KMEČKI DOMOVI Drugo vprašanje, ki ga hočemo na kratko obravnavati, je skopljenje domačih petelinov (kopunjenje). Pri petelinih Kopunjenje petelinov so pri nas na kmetih žal že skoraj popolnoma opustili. Naših starih mater, ki so znale kopuniti, ni več, mlajš; ženski svet po vaseh pa se za te stvari premalo zanima. Tako dobi družina za praznik na mizo mesto telstega kopuna samo žilavega petelina. Vsakemu našemu delovnemu človeku bi bila kopunja pečenka v zimskih mesecih prav dobrodošla. Peteline kopunimo v starosti od 2 do 3 mesecev. Pred kopunjenjem izstradamo žival; 24 do 36 ur ji ne damo nobene krme. Prvi in drugi nekdaj V predzadnji številki »Kmečke delavske enotnosti« sem pisal o kmečkem domu kot zgradbi in v sklopu sosednih domov ter o virih, ki csvetlujejo zgodovino najstarejših slovenskih hiš in njihovih značilnosti. V drugem in tretjem delu bom razpravljal o kmečkem stavbarstvu in o vsem, kar je vplivalo na gradbeni sestav. Neizpodbitno dejstvo je, da se je izoblikovalo to stavbarstvo iz načina gradnje primitivnih krneč, kih koč, zgrajenih iz lesa. Njih slika nam je ohranjena v pastirskih stanovih, senikih,, iistnjakih, kaščah, vinskih hramovih, oglar-skih in redkih starinskih kmečkih kočah. Najstarejše med poslednjimi sta uničila čas in ogenj. Les kot stavbni material namreč ne in sedaj zdrži tako dolgo kakor kamen. Ce ni prepojen s katranbm ali oljnatimi snovmi, so mu leta šte-t®- Čeprav so uporabljali v sta. rih časih večinoma le hrastov ali slično trd in odporen les, traja taka lesena stavba sicer več stoletij, tisočletju pa le ni kos. Njen naj večji sovražnik je ogenj. V bojih fevdalcev in deželnih knezov, v času verskih bojev, pred. vsem pa v dobi turških vdorov v slovenske dežele so postale žrtev požarov. Zato ne najdemo na Slovenskem ostankov prastarih lesenih kmečkih koč. O najstarej. ših kmečkih domovih si ustvarimo sliko le v naši domišljiji in v zvezi z naštetimi predmeti enostavnega stavbarstva. Pri preučevanju si pomagamo nimi sredstvi in je podvrženo raznim boleznim in škodljivcem. Spričo dihanja izgubi žito dokaj teže. Opazili pa so, da se dihanje žita, ki je izraz njegovega življenja, zmanjša v suhem in hladnem zraku. Tudi toplota in vlaga škodujeta zrnju, ki se na njem spričo njih pojavljajo razne plesni, zaradi katerih postane čestokrat neužitno. Ti nedostatki se ne pojavijo, če shranimo žito v hladnih in suhih prostorih. Na drugi strani pa je spet znano, da hlad in suša nista vselej dobra prijatelja žita. Na vsak način je treba vedeti in upoštevati, da vlaga žitu bolj škoduje kakor toplota. Kako hranimo žito Pred vskladiščenjem žita je treba iz shrambe odstraniti vse m)-rebitne ostanke starega žita. Smeti je najbolje sežgati, ker vsebujejo po navadi razne klice bolezni u1 škodljivce. Shrambo je treba primerno prezračiti in jo razkužiti-Stene in strop je treba prebehlii pod pomiti s sodo ali klorom. Vse špranje v podu, na stenah in stropu je treba zadelati, da neprodro skozi nje razni škodljivci v shrambo. Žito je treba dobro očistiti, ker srka plevel iz zraka vlago, ki ‘e kakor smo že omenili, zelo škodljiva. Žito po'agamo najprej na Pot* v plasteh, ki ne smejo presegat' višino 30 do 40 cm. Do konca avgusta ga je treba večkrat — tudi vsak drugi dan — prenašati prj odprtih oknih, toda le, 6e zunaj ni vlage. Jeseni in pozimi zložim0 žito postopno v vedno višje plasti (do višine 1.5 m) in ga premešam0 vsakih petnajst dni. Spomladi pl*' sti znižamo na 60 do 70 cm višin« in jih zopet vsaj vsak teden pr«-mešamo. Ni priporočljivo, da bi žito hranili v vrečah. Pred raznimi živalskimi škodljivci (žitnim žužkom, moljem, ušj°> mišmi itd.) je treba žito prav tak° zaščititi, a to je poglavje zase, k' ga bomo o priliki podrobno obravnavali. Nepravilno shranjevanje žita P0" vzroča veliko škodo tako zasebnik'1 kakor skupnosti in je zato doi*j nost vsakega kmetovalca, da posvet' temu vprašanju primerno skrb. Kako je z žitom po svetu Zapadne evropske države bod° morale v letu 1947-48. uvoziti ^ krog 320 milijonov stotov žita 73 svoje najnujnejše potrebe. Nj'^ lastni domači pridelek je 15 d° 30% manjši kakor lani. CepraV je žito v Združenih in drugih a' meriških državah letos izredno d°' bro obrodilo, računajo, da Amerik? Evropi letos ne bo mogla dobav" več kakor 200 milijonov stoto pšenice. Zaradi tega se ta ča^ mnogo evropskih dežel obrača ^ Sovjetsko zvezo, kjer je bil pridelek ravno tako dober. Anglija 0 rada dobila od Sovjetske zveze 1 milijonov stotov žita. Italija % potrebuje 30 milijonov stotov. TC žaško ozemlje bo moralo letno d' važati okrog pol milijona stot° pšenice. še s tem, da upoštevamo tein«1!' ne pogoje, na katere je veza0 vsaka arhitetura od naj starejše 0 najnovejše. Oglejmo si jih! Na^ važnejša vlogo ima gradivo, našem primeru je to les, pozn*'_ so se mu pridružili še neprede'8’ na prst (ilovica, pomešana s šla' mo za zidavo sten iz blata), •‘.j men In opeka, ki so jo izdelfV®^ že v starem veku, n. pr. Asif ' Babilonci in drugi narodi Da*J,Le ga vzhoda. Mnoge starorlto**. stavbe so zidane iz opeke, f-vodovod pri Gornji Pirošici Dolenjskem. Kaj je naučilo ^ jj vence v srednjem veku izdelov®^ opeko: najdbe starorimskih °P in izumiteljski duh ali morda S j lo naključje? Kdo ve. Sloveto^ kmet — tesar in poznejši z' sta rabila vse to za gradnjo s in napravo strehe. Strehe j« JL krival s slamo v snopih ih * ?jii ščicami iz lesa, šele v 19. sto ij0 s ploščicami iz skril ja. Isto ve za opeko. (Sledi konec’ i t t 't s d > 1 tl I, i t t( it o, "i C, "t Ureditev Ljubljane Slovenska sindikalna vprašanja Sredi julija je v Ljubljani zasedal drugi plenum Enotnih sindikatov Slovenje. Potekel je ves v znamenju ogromnih nalog, ki jih slovenskim delovnim množicam nalaga jugoslovanska petletka. Na zasedanju je govoril predsednik slovenske vlade Miha Marinko o občih nalogah sindikatov._ Član glavnega odbora Martin Grajf je nato v daljšem referatu razvil vlogo sindikatov v okviru petletke. Poudaril je potrebo intenzivnega preučevanja gospodarskega načrta. Omenil je, da je na Slovenskem nad 1000 proglašenih udarnikov, zaposlenih delavcev pa okrog 150.000. Govoril je o delovnih normah in o novih strokovnih kadrih, ki jih bo treba v Sloveniji vzgojiti še 40.000, o zboljševanju delovnih pogojev, o delovni disciplini in odgovornosti. Za boljšo preskrbo delavstva bodo v večjih podjetjih organizirali industrijske magacine z racioniranimi in izven-tržnimi industrijskimi predmeti. Govoril je tudi o stanovanjskem problemu in delovanju stanovanjskih zadrug. O teh vprašanjih je bila sestavljena in sprejeta tudi posebna resolucija. Plenum je poslal pozdravni brzojavki maršalu V slovenski petletki zavzema ure-'htev Ljubljane posebno mesto. Pri Vadbenem ministrstvu so ustano v ta namen poseben zavixl, ki 60 Po njegovih načrtih Ljubljana Neurejena v veliko moderno meno. , Zavod je ostal pri reševanju najinih vprašanj zvest zgodovinske-lllu razvoju mesta. Zato poleg dejanje Ljubljane ne bodo ločeno |radili posebne novo Ljubuuus ob avi, ampak bodo sedanjo razvili '' smeri proti severu. Njen center P* sliki št. 1) bo ostal na dose-*njetn križišču med Jadranom in ffednjo Evropo, Balkanom in ev-.''Pskim zapadom: med Tivolijem sliki št. 12) in Gradom 'št. 1J). ,a tem področju bodo v petletki gradili palače prezidija Ljudfke 5uPščine, predsedstva vlade in ministrstev, več znanstvenih ,avodov, laboratorijev in ene fa-Pltete, dalje zgradbe klinične bol-j1'«. Dečji in Mladinski dom, cen-ra!hl državni arhiv, centralni in-^lidski dem in novo opero, po-Pa še palačo Ljudske skup- ‘V Savi bodo zgradili velik sta-j h In šolo za fizkulturo (št. 7). (Teniška postaja se oo premak-5 nekoliko proti severu in bo /^rejena le za potniški promet y Podvozom (13) od Vodmata do n'6®- Ljubljana bo dobila moder-j0 Poštno centralo. Stanovanjski h 'Pesta bo premeščen na Ljub- 0S'to Polie ki 1,0 Prese' ^ 8>avni bulvar (2). Industrijski Sj. ‘Pesta (6) bo premaknjen prsti W- in Preko nie- '-!h nienl bo [j^hana nova železniška tovorna “Ra (14). Iz mesta bodo vodile modernizirane ceste prsti Dunaju (15), Zagrebu in Beogradu (4), Trstu in v Alpe. Nova medicinska fakulteta (10) bo zgrajena ob Savi onkraj Tacna. Nespremenjen bo ostal v glavnem del meda na Mirju in v Rožni dolini (8). Okrog mesta bodo uredili pas zelenja (9) od Šmarne gore preko šentviških gričev proti Brezovici, preko Mestnega loga in čez Golovec. Prehrana kmečkega prebivalstva Podatki iz predvojne dobe kažejo,, da je kmečko delovno ljudstvo tako po množini kakor po kakovosti svoje prehrane občutno zaostajalo za drugimi sloji prebi. valstva. Značilno je, da se je to dogajalo prav v deželah s pretežnim kmetijskim gospodarstvom (n. pr. Jugoslavija, Romunija itd.). Ta pojav hočejo sedaj v vseh progresivnih ljudskih državah odpraviti. Zato je v Jugoslaviji določeno, da bodo presežke kmetijskih pridelkov porabili v prvi vrsti za zboljšanje prehrane kmečkega prebivalstva. Poljski kadri Neposredno po osvoboditvi Poljske so delavci v mnogih industrijskih podjetjih prevzeli vodstvo proizvodnje. V večini primerov so se dobro izkazali. Poznavanje prilik v podjetjih jim je omogočilo, da so pravilno izkoristili vsa razpoložljiva sredstva.. Pokazali so posebno pobudnost v organizaciji dela in proizvodnje. Delavstvo jim je zaupalo in pomagalo. Naravnost zgleden je primer Pavla Galcčke, ki je takoj po osvoboditvi prevzel vodstvo livarne Male Panave. Čeprav so Nemci odvlekli iz tovarne vse stroje in orodje in jih poljska vlada prve dni ni mogla nadomestiti, je Galečka mobiliziral vse delavstvo in pričel razvijati proizvodnjo in izboljševati delovne pogoje, tako da je tovarna že presegla predvojno produkcijo. Po podatkih industrijskega ministrstva je bilo ob koncu leta 1946. kar 6770 delavcev na vodilnih položajih v poljski industriji. Njen našli razvoj In vedno popolnejša tehnika pa sta zahtevala tudi vedno večjo strokovnost. Polj- ska triletfca doiloča za*to, da Je treba poljske delavce strokovno čim bolj usposobiti. 2e letos so otvorill 3760 novih industrijskih šol, ki jih Obiskuje okrog 300.000 mladih delavcev. Pa načrtu bo treba strokovno izobraziti 620.000 delavcev in od teh 340.000 za industrijske in obrtniške panoge. Poleg tega imajo v vsaki tovarni posebne strokovne tečaje, ki sc v njih izobražuje 130.000 mladincev. V tovarni vagonov v Vrcclavu je od 4600 delavcev kar 1200 v teh tečajih. Podobno je v Bitovu in Lodzu ter ostalih poljskih industrijskih centrih. (po «Radu») SE TRIJE VELIKI MOSTOVI so ostali v Jugoslaviji porušeni iz časa osvobodilne vojno: železniška mostova pri Jasenovcu in Sabcu ter cestni čez Savo pri Beogradu. Most pri Sabcu je eden najdaljših v državi in meri 680 m. Porušili so ga Nemci na svojim umiku. Obnav-Ijafli so ga leto dni. V kratkem bo izročen prometu. -/ komunski sindikati «11, ..razvoju demokratizacije Ro-švn*'^e od njene osvoboditve 23. l944 do danes se je položaj delavskega razreda te-(i| spremenil. Nekoč se je bo-V javkami in ilegalnimi sred- C^ka njegova akcija je bila .7,at*ušena. Sedaj so njegovi v vladi bloka demokra-Kioin stlr®nk. V Romuniji vlada • sv°hoda sindikalnega de-, ‘h romunska splošna zveza mili., obrala v svojih vrstah 1.5 Jv 61anov- i"1) „.i?s romunski delavski raz- bori za povečanje pro-Joii t 'n kontrolo nad podjetji. , e borbe so težki zaradi po- atastrofalnega predvojnega *s*Va> 'anske suše in po-tjg . 3a industrijskih surovin. NiJa ‘ma še velike ovire v ‘ndustrijcev in finančni- kov, 'ki ob vsakem koraku sabotirajo njegove napore in demokratizacijo države obče. Novi delovni odnosi Pred kratkim so bile v vseh panogah proizvodnje sklenjene nove kolektivne delovne pogodbe, ki pomenijo. nasproti lanskim velik napredek. Z njimi so bile odpravljene vse krivice v delovnih odnoša-jih. Prej so prejemali kvalificirani delavci, strokovnjaki in inženirji enake plače kakor nekvalificirani delavci. Rudarji so bili po višini svojih mezd malone na zadnjem mestu. Vsemu temu je sedaj drugače. Strokovno sposobnejši prejemajo višje plače, rudarji večje mezde kakor kovinarji ali delavci v sladkorni in petrolejski industriji. Obče je uveden 8 urni de- lavnik. Nadurno delo plačujejo v prvih 2 urah za 50%. vsako nadaljnjo po 100% več. Za nočno delo pritiče delavcem 15% višja mezda. Plače delavcev in delavk so izenačene. Vajenci so socialno do. cela zaščiteni. V vsakem podjetju so ustanovili ekonomate, kjer prejemajo delavci in nameščenci kruh in druga živila, obleko in obutev po četrtinski ceni. Delavska kontrola v industriji Čeprav je ogromno romunsko petrolejsko in rudno bogastva spričo navadne politike predvojnin režimov prešlo v roke tujih kapitalistov, je sedanja vlada preprečila, da bi tujci še nadalje plenili po deželi. Po zaslugi Komunistične partije je bila s sodelovanjem delavcev uvedena stroga kontrola v vsej industriji, tako da je izključeno sleherno sabotiranje proizvodnje kakor tudi vsako izkoriščanje Riž zori kraj slavonskih ribnikov Neverno se je nasmehnil stari ribič Vencel Horki, ko se je letos v zgodnji pomladi vrnil upravnik končaniških ribnikov iz Zagreba, kjer jc strokovnjakom predlagal, da bi sejali riž kar tam poleg tistih velikih slavonskih mlak. Horki je bil prepričan o ribjem bogastvu v njih in navdušen za prehranjevanje milijonov rib, za lov nanje in ludi za njih vsakdanje odvažanje na trg. Toda nikoli v svojem življenju ni niti v snu pomislil, da bodo ribam kdaj sosedovala riževa polja. In tudi Anka Tesla in Marija Kaleči in celo stari izkušeni Josip Jesenaš so bili takega prepričanja, toda upravnik Marijan Koritič se je zagrizel v svojo zamisel. In je računal in raziskoval, delal načrte in prebdel cele noči Nazadnje je dobil seme. In je zgrabil ljudi za srce in dušo. V šestih tednih so nadelali velik nasip za napeljavo vode. Ko je minila sleherna nevarnost pozebe, so sejali. Previdno in počasi je padalo seme skozi sejalnike v razdaljah pol 30 cm na mastno slavonsko zemljo. Sest juter in pol so ga posejali v devetih dneh in potem se je na tistih 427 kg neoluščenega riža vlila voda z nasipa po gostih rižah, da je kmalu vse polje utonilo v njej. Otkopi in njegovi vaščani, ki jo na njih zemlji kraj ribnikov nastala nova velika mlaka, so zadrževali dih. Slehernemu je dan za dnem po stokrat uhajal pogled preko mlake in sleherni pogled je še vedno izdajal dvom, dokler ni nekega dne prav stari Vencel pridirjal v vas, ves žareč in upehan obenem, da ni niti besede spravil iz sebe. Se preden je prišel k sapi in povedal novico, so mu ljudje razbrali iz oči, da je — riž vklil In že se Je pognalo pol vasi k mlaki. Vencel pa je potem pravil: «Veste, še nikoli nisem bil v življenju tako vesel. Ko sipa seme po zemlji, človek nikoli ne ve, kaj bo iz njega. Toda riž, to je bilo nekaj ne-slutenega, še nikoli doživetega, kakor da bi odhajali na božjo pot, smo romali ves čas k poplavljenemu polju za nasipom * Anka Tesla, Jela Jurič, Marija Kaloči so sedaj ponosne. Ustne Jim gredo v nasmeh in o svoji mlaki govore, kakor da v Slavoniji že tisoč let ne bi rastlo nič drugega kakor sam — riž. In nič več no dvomijo. Natančno so izračunale: riževo polje v Otkopth pri Konča-nici v daruvarskem okraju bo letos obrodilo prvih 150 stotov riža. Ljudje z ribnikov ljubijo svoje ribe, a tisto polje z rižem je njih zaklad- Kar bo obrodilo, bo zares tudi njihov uspeh. Prvi jugoslovanski avto V tovarni v Rakovici isdalujejo tovorna avtomobila na tekočem traku Pred sedmimi leti v Jugoslaviji nihče ni niti sanjal, da bo imela država pri vsem svojem naravnem bogastvu kdaj tovarno, ki bi v njej izdelovali avtomobile. 2e za večjo popravi j alnico in montažno delavnico zapadnih izkoriščevalskih podjetij tipa Ford se ni bilo mogoče prav sporazumeti. In se. sedaj — dobri dve leti po vsem vojnem razdejanju — izdelujejo na Rakovici pri Beogradu sijajne tovorne avtomobile — na tekočem traku. Za deželo pomeni to epohalno dejstvo, za novo Jugoslavijo enega izmed najotipljivejših dokazov — svobode njenih narodov. 2e leta 1945. je delovni kolektiv Industrije motorjev v Rakovici ni vzorčni del avtomobila. Do konca lanskega oktobra je bil prvi avto izdelan. Tedaj so se takoj lotili priprav za tekočo proizvodnjo. Na zadnjem zagrebškem velesejmu so razstavili prvi avto domačega serijskega izdelka. Prvi jugoslovanski avtomobili so brzi* tovfcrni vozovi z nosilH nostjo po 3.000 kg in so konstruirani po vzorcu »Praha« RN 13. Motorji so štiritaktni, šestcilindrski (70 ks) z bičkom, vlitim v enem kosu, in s stranskimi, od zgoraj krmljenimi ventili. Kompresijski prostor je izdelan za večjo kom-presijo in za najboljši učinek motorja pri polnem izkoriščanju go- pri Beogradu prevzel veliko nalogo. Premagal je ogromne ovire, zbral in na novo izdelal celo vrsto posebnih in izdelovalnih strojev in orodja. Izdelali so vsak posamez. riva. Avto potroši po 25 1 bencina na 100 km in doseže brzino po 80 km na uro. AvtomcJ?il, ki ga kaže gornja slika, je v celoti izdelan doma. in špekulacija z državnimi krediti. V vseh podjetjih se vsak teden sestajajo delavski kontrolni sveti, ki odločilno vplivajs na razvoj proizvodnje. Romunskim delavcem podaja taka gospodarska politika poroštvo za uresničenje njih teženj. Zato se borijo za povečanje proizvodnje in s tem za zboljšanje obče gospodarske ravni v deželi. Zato se je proizvodnja povečala v primerjavi s predvojno od 15% v letu 1944 na 30 in ponekod na 50%, v tekstilni industriji celo na 95%. Stvarni uspehi na prosvetnem pelju Med romunskimi industrijskimi in kmečkimi delavci se je na pobudo Komunistične partije že takoj po osvoboditvi vzpostavila trdna zveza. Prav s pomočjo industrijskega delavstva so obdelovalci zemlje takoj izvedli agrarno reformo, ki je bila leta 1945. uzako- njena. V zvezi poljedelskih delavcev je včlanjenih sedaj okrog 100 tisoč ljudi. Romunski sindikati so napeli vse sile, da dvignejo kulturno raven delovnega ljudstva. V Romuniji je ponekod do 70% ljudi in posebno žena nepismenih. Zato so organiziral! na tisoče tečajev za analfabete po tovarnah in na deželi Vsak sindikalni odbor ima svojo knjižnico in rdeči kot za odmor in prosvetno delo. Ponekod so nastale delavske šole. pri splošni zvezi dela tudi višja šola za politično ekonomijo in druge vede ter umetnostna akademija. Po vsej državi so se pojavili v delavskih vrstah umetniki, pisatelji, pesniki, glasbeniki, gledališke igralske skupine. Prvič v zgodovini je Romunija dobila svoj sindikat intelektualcev. Sindikalna zveza izdaja tudi svoje glasilo »Vlača sindikala« (Sindikalno življenje), ki je doseglo naklado 250.000 izvodov. (Po Jakobu Leviju.) Kdo je kriv mrtvila v tržaškem plavalnem športu Človek, ki pozna lego Trsta, bi mislil, da je pri nas plavalni špcrt na zelo visoki stopnji. Saj naje morje toliko možnosti za razvoj tega najbolj zdravega poletnega športa, da bi Tržačani lahko imeli močno gardo plavalcev in plavalK, ki bi bila trd oreh še tako dobri plavalni ekipi. Vendar pa temu še zdaleka ni tako. Res je sicer, da je dovolj vode, ki se v njej i;b vročih poletnih dnevih Tržačani hladijo in namakajo, res pa je (u-di, da pri tem namakanju malokdo postane dober plavalec, ki mora imeti poleg vode tudi primerne bazene za treniranje in pa dobre trenerje. Šovinisti in ZVU omenili, imeli priliko naučiti se marsikaj od jugoslovanskih plavalcev. Dolžnost tukajšnjih oblasti bi bila, da bi pričele graditi plavalne bazene, ki bi bili na razpolago vsemu tržaškemu ljudstvu brez izjeme in v katerih bi bilo mladini mogoče sistematično gojiti posamezne plavalne discipline. Na ta način bi v nekaj letih vzgojili v Trstu kader mladih plavalcev In plavalk ,ki bi nas lahko častno zastopali v svetu plavalnega športa. Vse pa kaže in drugega tudi ne moremo pričakovati, da bomo vsa ta vprašanja rešili šele takrat, ko bo na Tržaškem ozemlju oblast v rokah ljudstva, ki ne bo več zapostavljeno in izkoriščano od proti-Ijudskih režimov. Mladinski festival v Pragi Po svečani otvoritvi mladinskega festivala v Pragi je bila odigrana nogometna tekma Rdeča zvezda (Beograd)-Bohemia (Praga), ki se je končala neodločeno 2:2. Tekme v plavanju pa so dale te-le rezultate: 100 m prosto: 1. Povar (CSR) 0 času 1.1.6; 2. Mi-loslavič (Jugosl.) 1.1.8. 400 m prosto: 1. Barhunek (CSR); 2. Vidovič (Jugosl.). 200 m prsno: 1. Ko-mandel (CSR) 2.50.4; 2. Barbieri (Jugosl.) 2.53.6. PO SVETU Francoski Slovenec Robič je zmagal v kolesarski dirki po Franciji. Drugo mesto je dosegel Francoz Fachlaitner, tretje Italijan Brambilla, četrto Italijan Ronco-ni, peto Francoz Vietto itd. KOPALIŠČI LANTERNA IN AUSONIA Fizkulturna parada v ZSSR Ce pogledamo malo pobliže možnosti, ki so dane v Trstu najširšim ljudskim množicam za sistematično gojitev plavalnega športa, bomo videli, da teh možnosti sploh nima. (V vsem Trstu je samo en plavalni bazen »Ausonia«, ki je primeren iza redno in sistematično delo. In še ta edini bazen je v rokah športnega društva, ki je šovinistično usmerjeno proti športnemu gibanju ljudskih množic, ki je neizčrpni športni zaklad, iz katerega lahko fizidejo športni rekorder;!. Kakor Bmajo v Jugoslaviji široke mnc-Ižlce vsestranske možnosti, udej-fetvovati se v vseh športih, tako tudi v plavalnem, kar je bilo omenjeno že v prejšnji številki, tako ljudskim množicam v Trstu kljub temu, da imajo svojo fizkuiturno organizacijo ZDTV, po dveh letih poverjeniške okupacijske oblasti še vedno odrekajo vsestransko udej-fetvovanje v športu in jim mečejo, kjer le morejo, polena pod noge. Koliko borb je morala ZDTV že bojevati, da bi dobila na razpolago razne športne naprave v Tr-tetu, seveda brez uspeha, kajti tržaški šport je še vedno v rokah ljudi, ki ga je pojmoval fašizem, kot domeno »visoke« buržujske gospode. Zakaj ni stikov s srednjeevropskimi plavalci ? To pa je seveda poleg pomanjkanja primernih plavalnih bazenov največji vzrok, ta tržaški plavalni šport ni zavzel takšne stopnje vrednosti, kakršno bi lahko dosegel, ko bi bila tudi ljudskim množicam dana prilika, da bi si-fetematično gojile plavalni šport. Po drugi strani pa je tržaški plavalni šport, ki je zaenkrat še v rokah ljudi, ki sovražijo sosedno ljudsko Jugoslavijo, omrtvičen zaradi dejstva, da še peščica plavai-'cev, ki jo Trst ima, ne dobi možnosti tekmovanja s plavalci, od katerih bi se lahko mnogokaj naučila. Jugoslavija ima močno plavalno tradicijo in je prav v zadnjih dveh letih spričo množične telesne Vzgoje dosegla v plavalnem športu zavidanja vredno stopnjo, ki jo u-vršča med najmočnejše države v Evropi. Ce bi tržaški.plavalci lahko tekmovali z raznimi jugoslovanskimi ekipami, ki skoraj vse predstavljajo razred zase, bi se prvič populariziral pri nas plavalni šport, drugič pa bi, kakor smo zgoraj V vsej Sovjetski zvezi so predzadnjo nedeljo svečano proslavili praznik fizkulture. Vsezvezna fizkulturna parada je bila v Moskvi in so se na njej zbrali najboljši športniki iz vse ogromne sovjetske domovine. Na velikem stadionu Dinama je prisostvovalo nad 100 tisoč gledalcev paradi, ki je tehnično in po številu udeležencev presegla vse dosedanie Veliki paradi so prisostvovali ge-neralisim Stalin in vsa sovjetska vlada, fizkulturne delegacije 13 zavezniških in drugih držav, med njimi tudi jugoslovanska. Na čelu velikega fizkulturniškega sprevoda so bili sovjetski prvaki z zastavami fizkulturnikov iz vseh 16 sovjetskih republik, ki so jim sledile fizkul-turniške ekipe vseh velikih društev, prvi Spartak, nato CDKA, Dinamo, tbiliški Dinamo in mnogo drugih. Pri veličastnem nastopu so sodelovali pionirji z vajami, tekmovalci v maratonskem teku, orodni telovadci, lahki in težki atleti. Gri-gorij Novak je postavil v poltežki kategoriji v teznem dviganju uteži s 139.5 kg nov svetovni rekord. Ku-čenko pa v težki kategoriji s 174 kg. 6000 dijakov je izvajalo telovadno akrobacijski spored. Sledile so kolesarske in motorne dirke nastop fizkulturnikov Tadžikistana, Turkmeniie,, Kazahstana, Uzbekistana, Armenije, Gruzije in ostalih republik, nazadnje RSFSR. V vmesnem lahkoatletskem tekmovanju je Pugačevski pretekel 3000 m v času 9:32.2, Sečenova 100 m v času 11.9, Karakulov 100 m v 10.8 sekunde. Maratonskih 42.138 m je pretekel Gordijenko iz Leningrada v 2 uran in 37 minutah. Nastopili so atleti še v raznih drugih panogah, v boksu, rokoborbi itd. Fizkulturna prireditev je trajala 5 ur. Nastopilo je skupno nad 40 tisoč najboljših sovjetskih fizkulturnikov in fizkulturnic. Veličastna je bila tudi leningrajska parada, ki ji je prisostvovalo prav tako okrog 100.000 ljudi. Dve zvezni ligi v jugoslovanskem nogometu Centralni odbor Fizkulturne zve. ze Jugoslavije je na svoji zadnji seji sklenil na novo organizirati jugoslovansko nogometno prvenstvo. Jeseni se prično v sestavu državnega prvenstva tekmovania za republiška prvenstva. Na podlagi rezultatov zvezne lige v letu 1946.47 in napredka v nogometu v raznih krajih se bosta ustanovili I. in II. zvezna liga. V prvi bedo Partizan, Dinamo, Rdeča zvezda, Hajduk, Metalac, Spartak, zmagovalec v tekmi Lokomotiva-Kvarner, zmagovalec zveznega kvalifikacij, skega pokala 1947, zmagovalec v tekmi Pobeda, drugo plasirano društvo zveznega kvalifikacuskega pokala 1947 ter Lj. Ponziane. V drugi ligi bodo četrto plasirano društvo v tekmovanju za zvezni kvalifikacijski pokal 1947, ljubljanska »Enotnost«, premaganec v tekmi Lokomotiva.Kvarner in dr. jm. Sovjetski sindikati in šport 'Sovjetki sindikati in šport -uKdt Med delavci in nameščenci po Sovjetskih tovarnah je šport v 'splošnem zelo razvit. V SZ ni sindikata, ki ne bi širil fizkulture med svojimi člani in njih družinami. 'Sindikati žrtvujejo v ta namen tudi znatna sredstva, mestoma do 05% vsega svojega denarja. Mnogo sindikatov je ustanovilo tudi svoja posebna društva, ki štejejo kar po Več tisoč članov. Tik pred domovinsko vojno sta bila po sindikatih organizirana dobra 2 milijona Jjudi. Vse sindikalno fizkulturne delovanje se opira na dve načeli: iprostovoljnost in množičnost fiz-kulturnega življenja. Športniki so organizirani po lo-ka'nih fizkulturnih krožkih in kolektivih, pa tudi po športnih društvih, ki obsegajo včasih kar celo proizvodno panogo in imajo svoje člane po celi vrsti mest in tudi V manjših krajih. Taka društva imajo svoje lastne stadione, šport- ne dveiane, bazene, doke, igrišča. Tako druži n. pr. društvo »Krila sovjetov« športnike iz vse sovjetske letalske industrije. Društvo ima lep dvorec fizkulture, 12 velikih stadionov, 17 telovadnic, 48 jadralnih letališč, splav za športe na vodi, posebne športne terene in negometna igrišča. Njegovi člani so postavili doslej 14 svetovnih in 10 zveznih rekordov; 19 članov si je pridobilo naslov prvaka ZSSR, 39 naslov vsezveznega sindikalnega športnega prvaka, 61 naslov moskovskega prvaka. Ekipe društva so si priborile v raznih zmagah doslej že 34 zveznih prvenstev. V njem delujeta ta čas tudi svetovna rekorderka v teku Jevdokija Va-siljeva in svetovni rekorder v dviganju uteži Grigorij Novak. Športno društvo »Torpedo«, ki so v njem včlanjeni vsi športniki sovjetske avtomobilske industrije, ima kar dve odlični nogometni moštvi. Društvo »Traktor« ima svoje fizkulturne kolektive po vseh traktorskih zavodih in postajah. V Stalingradu je postavilo nogometno moštvo, ki se je uvrstilo med prvih 10 naj bolj šh moštev v ZSSR. Dru-štvo_ »Zenit«, ki je organiziralo športnike oboroževalne industrije, si je v letu 1944. priborilo zvezni nogometni pokal. Sindikati so si z lastnimi sredstvi zgradili vse svoje športne naprave, igrišča, stadione, smučarske postaje, bazene, telovadnice čim bliže posameznim velikim tovarnam. Za časa vojne so športniki v neki moskovski strojni tovarni uredili na tovarniškem terenu veliko telovadišče in plavalni bazen. Osebje ljudskega komisariata za promet je leta 1945. z lastnimi prispevki poskrbelo za obnovo 66 stadionov in velikega števila drugih športnih naprav. Športni krožki in kolektivi V manjših podjetjih delujejo športni krožki in kolektivi, ki se bavijo s posameznimi športnimi Montebello-Rocol Kar eden ne zmore, to zmoreta dva. To velja tudi pri športu, zato tu pa tam čitamo o fuziji dveh ali več športnih društev. Lep dokaz uspeha take fuzije nam podaja športno društvo Montebello-Rocol, ki je bilo ustanovljeno septembra 1946. leta. Do fuzije sta kljub uspehom le životarili vsako zase. Ko pa sta se združili, sta dosegli velik razvoj. Športno društvo Rocol je bile ustanovljeno oktobra 1945. Delovati sta pričeli nogometna in lahkoatletska sekcija, ki pa je kmalu zopet zaspala. Nogometna sekcija pa je že v začetku posegla v naše športno življenje ter je pričela igrati v nogometnem prvenstvu, ki ga je organizirala ZDTV. Mlada nogometna sekcija se je borila z vsemi mogočimi težavami, ki jih pozna in pravilno ceni samo tisti, ki je nekoč sam pioniril v nogometu. Vendar pa so društveni člani s pomočjo igralcev premagovali vse težave in z več ali manj sreče sodelovali v nogometnem turnirju za pokal «Coverlizze» in v nogometnem turnirju Enotnih sindikatov. Končno pa so društveni vod''e kakor tudi igralci spoznali, da je združitev z Montebellom rešitev, ki bo gotovo privedla do večjih uspehov. Športno društvo Montebello na je bilo ustanovljeno januarja 1946. leta. Ustanovitelji so bili trije mladi igralci, od katerih dva še vedno zastopata nogometne barve sedaj skupnega društva, tretji pa se le društvenim barvam izneveril in prestopil k Skednju, že mesec dni po ustanovitvi je enajstorica doživela svoj krst v tekmi proti pro-sgjki enajsterici, ki se je končala neodločeno 2:2. Ta prvi uspeh je društvene vodje in igralce še bolj podžgal ter so se pričeli resno pripravljati za bodoča srečanja. Največ zadoščenja pa so imeli igralci Montebella v tekmovaniu za pokal »Coverlizze«, v katerem so se plasirali v finale, kjer so s Skednjem odigrali pet finalnih tekem neodločeno ter so šele v šesti Izgubili. Kmalu nato pa je enajstorica gostovala tudi v Jugoslaviji, kjer je V obeh ligah se prične novo tekmovanje 17. avgusta. Po končanem drugem delu tekmovanja bosta prvi dve društvi II. lige prestopili v I., zadnji dve iz I. v II. ligo. Tretje društvo iz II. lige bo odigralo kvalifikacijsko tekmo z osmim iz I. lige. Druga liga pa se bo izpo. polnjevala s tekmovanjem za kvalifikacijski pokal. V nogometnem prvenstvu se u. vede pokal FLRJ, za katerega bo tekmovalo 340 fizkulturnih društev (40 iz Slovenije). Vsa moštva I. in H. lige bodo morala pri tem obvezno sodelovati. Posebno po. zornost bodo posvečali tudi nogometnemu naraščaju. Češkoslovaška lahkoatletska reprezentanca je v Pragi premagala italijansko reprezemenco z rezultatom 85:79. Odgovorni urednik 9- A G A R BOŠTJAN Tiska Zadružna tiskarna v Trstu * • panogami, posebno s smučanjem, tekom, odbojko in ljudskimi športnimi igrami. Običajno jemljejo za to v najem igrišča večjih športnih društev. In nastopajo v rajonskih in krajevnih tekmovanjih. Čeprav gojijo športna društva povprek vse športe, se vendar nekatera prav posebno odlikujejo v posameznih panogah. Tako imajo »Krila sovjetov« najboljše boksarje, lahke in težke atlete in planinske smučarje, trgovsko in name-scensko društvo »Burjevjesnik« najboljše plavalce in hokejce. Njegova ženska hokejska ekipa je že • ™ z.aP°redno državna prvaki- nja. Tudi »Kirn« ima sijajne plavalce, »Torpedo« odlične nogometaše, plavalce in planince. V vseh krožkih, kolektivih in društvih sodelujejo njih člani tudi v kompleksnem vsedržavnem športnem tekmovanju »GTO« (= Pripravljen za delo in obrambo), ki odgovarja nekako znanemu jugoslovanskemu tekmovanju »ZREN« republiko naprej!). (Po dr. A. Vitallnu.) častno zastopala tržaške športne barve. Vendar pa je tudi Monte-belovce dan za dnem bolj navdajala misel, da je združitev z Ro-colom potrebna. Oktobra 1946 sta se obe športni društvi res združili pod skupnim imenom Montebello R. Seveda uspehi tako s tehnične kot z organizacijske strani niso izostali. Novo športno društvo šteje preko dvesto članov in okoli 45 igralcev ter sodeluje v nogometnih prvenstvih ZDTV z dvema enajstericama. Prva se bori v pokrajinskem prvenstvu z najboljšimi nogometnimi enajstoricami Tržaškega ozemlja In cone A z velikimi uspehi, saj je med prvimi v kvalifikacijski lestvici. Druga enajstorica pa je tekmovala v okrožnem prvenstvu, sedaj pa igra za »Vatovčev« pokal. Prepričani smo, da bo športno društvo Montebello R.. ki je sestavljeno po večini iz delavskih vrst, vi bodoče doživelo še lep« uspehe. Dva tedna v številkah Nogomet Pokrajinsko prvenstvo: Rudar Montebello 4:1; Milje-Torpedo 1:0; Pulj-Gaslini (prekinjena) • Rudar-Torpedo 2:1. Finale okrožnega prvenstva: Ro-jan-Alma Vivoda 6:1. Košarka Vatovčev pokal: Dreher-iMonte-bello B 6:0; Tovarna strojev-Ace-gat 2:0; Greta-Tiskarji 3:1; Skork-Ija-Acegat 0:0; Col-Strojna tovarna 37:27. Kolesarstvo Kolesarska dirka za pokal »E Columban: 1. Stefilongo S. (O- limpia) v času 2.32.45; 2. Kuret Karel (KTZ) v času 2.32.50; 3. Tomažič Pino (TKZ) itd. Kolesarska dirka za pokal »Nina Udoviča«: 1. in 2. Česen Alojzij (Sv. Ivan) in Tremul Ivan (TKZ),, ki sta prevozila 127 km v 3 urah 45 min. s povprečno hitrostjo 33 km na uro; 3. Stefilongo B. (Olimpia); 4. Jugovič Nell° (Opčine) itd. Pokal si je osvojil0 športno društvo Opčine. Zavod za fizkulturo v Ljubljani je višja strokovna šola, ki vzg3' ja strokovnjake za šo’o ter fiz' kulturna društva In ustanove. Šolanje na njem traja eno leto in S3 bo mogoče nadaljevati na zvezne10 zavodu v Beogradu. Pravico do tega šolanja imajo dijaki, ki so ti0" vršili srednjo šolo z veliko 'n3^1! ro in so po zdravniškem pregled napravili sprejemni izpit. Studem' ije stanujejo v internatu. Sirom30' ni študentje, ki bodo primerno napredovali, bodo prejemali držav' no štipendijo. t Vpisovanje bo od 1. do 5. sep • t. 1. v tajništvu Zavoda za fizk0' turo v Ljubljani, Tabor 13. Pr0, nji je treba priložiti krstni šolsko in nravstveno izpričeval : potrdilo o imovinskem stanju, fotografije v telovadni obleki likost 6x9 cm), kratek življenj pis' in točen naslov. oiovensKa fizkulturna petletko Petletni načrt LR Slovenije ^ loča 42 milijonov din za fizk1^**1^ ro. V Ljubljani bodo zgradili v0 ^ stadion, drsališčč in šolo za ^ kulturo, v Mariboru stadion, Celju plavalni bazen, v Planici 11 ^ vo skakalnico in športni dom, Bohinju sankališče. Obnovili b x planinske domove in koče ^ zgradili še celo vrsto manjših ^ kulturnih naprav po vsej Slove ji. Proizvodnjo vseh fizkult°rI|g, potrebščin bodo v primerjavi z ^ tom 1939. dvignili za 100%’ \ izvodnjo kvedrovcev (od celo za 1760 in več od (gojzerje„ sto 11.353 parov v letu 1939. na v letu 1951).