(.cto IV., itev. 300
V UubiTant, nedella dne 23. decembra 1923
PoJtaTna nsvSaTtrana.
Cena 1*30 din
lihilt ob 4 elutraf.
Stane mesečno 12-50 Din ga looaemstvo 25 — m aeubvezno
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
Miklošičev« cesta st 16/L Telefon tL T2.
sgpsp	.. .j	
	■Vi'.-.-v' . .. . .t	Ti
		
	■ . -	
	- ■ ■	
ca		SI
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnl&tvo:
L|ui>t|ana. tVeseruov« ul. st M. Telet ti. M.
Podružnic«:
Maribor. Bat varana oL i,
TeL št 22 Celle. Alektanclror«
Račun pri poštn. eekof. zavoda štev. 11.842.
BOŽJCNO «.IUTR0» izide v torek zlutraj v 18.000 Izvodih. V znatno povečanem obsegu bo prineslo poleg zabavnega In Informativnega materijala tudi več zanimivih Ilustracij.
Ljubljana, 22. decembra.
Finančni odbor je danes v glavnem končal razpravo o državnem proračuna. Meseca jannarja se ima finančni eafeon Se izpopolniti in proračun ministrstva poljoprivrede bo Se enkrat pregledan. Dasi finančno ministrstvo tudi letos ni poskrbelo za posebno ;>u-bliciteto najvažnejšega državnega zakona, vendar je celotna kritika že danes dopustna.
Finančni zakon je zopet običajni tomnibust, v katerega so zmašene vse mogoče potrebne in nepotrebne določbe. Razumemo, da je bilo to neizbežno v prvih letih, a letos, ko sta minuli že dve leti od poslednjega red
Proračun v finančnem odboru sprejet
OGROMNA VEČINA DOHODKOV JE IZ INDIREKTNIII DAVKOV. — DOHODEK IZ NEPOSREDNIH DAVKOV V SLOVENIJI POVIŠAN ZA
SKORAJ 30 AULIJONOV. — ZV1ŠVNJE DOHODNINSKEGA MIN IMA V SLOVENIJI.
Beograd, 22. docembra. p. Danes do- j minister uporabil za kredite raznim ra-poldne jo finančni odbor razpravljal o sortorn. Budžet prihodov ie bil sprejet s
proračunu državnih dohodkov in o finančnem zakonu. Najprej je demokrat Š e č e r o v zahteval pojasnila, kako se bo kril poviJek oa predvidenih izdatkih, ki jih je sklenil finančni odbor v znesku 120 milijonov Din. Finančni minister Stojadinovič jo piedlagal, da sa pričakovani dohodki iz taks zvifajo za 100 milijonov, dohodki iz monopola duhana pa za 20 milijonov. Po govoru poslanca Pu-šenjaka je demokrat Scčerov opozarjal na nesorazmernost med posrednimi in neposrednimi davki. Od carine pričaku.;o proračun 1,700.000 Din od monopolov,
no sprpjetosa proračuna, se je pač 2285 milijonov, od trošarin in taks 1103 mogel ta omnibus že znatno razbreme-1 milijonov, od prometnih naprav 2025 mi-
niti. Videli pa smo, da so radikalski ministri poskušali še v zadnjem tre-ootkii, da bi se manj opazilo, spraviti v finančni zakon dalekosežne določbe. Gosp. Velizar Jankovič se je skuša! osmiti temeljitemu pretresu kon-venciie o prevzetju Južne železnice s par členi finančne?« zakona. Minister pravde je poskusil vso modernizacijo srbijanskih sodnii izpod rezati z enim samim členom finančnega zakona, s katerim nai bi se ukinile srezke (okrajne) sodnije, katere imajo po našem vzoren prevzeti od policijskih oblasti eksekneiio in kazenske' preiskave. Nekaj teh določb še čaka v januarju sodbe narodne skupščine, med njimi famozna mhej trgovi'\"koga ministra, po kateri bi za vsakter« ustanovitev večjih obrtnih podjetij bilo treba posebne odobritve trgovskega ministra, in bi bil s tem odprt BOV. vir za korupcijo.
Proračun izdatkov je morda popolnejši. kakor je bil prejšnji. ?.a! pa Je resnica, da je za prečanske kraje, zlasti za Hrvatsko in Slovoniio. krivičen. Proračun gosp. Kumanudila je enakomernejše upošteval potrebe cele drŽave. Proračun gosp. Stoindinoviča je Bostavijon tako, da ho dal mnogo gradiva in netiva za plemensko horbo. To je velika krivda, katere finančnemu ministru ne moremo odpustiti. Prora čun je tudi v toliko slabši od prejšnjega, ker je v nekaterih ministrstvih centraMziran, v d norih pa ie ostala pokrajinska razdelitev. Sedaj je v tem pogledu vsak pregled še težavtiej ii in to vzbiria težke sumnje.
V današnji debati o finančnem za tonu s« demokrati upravičeno opozarjali na nesorazmernost med direktnimi in indirektnimi davki. Ti posled nji so kolo«alni. Res je. da je zvišanje neposrednih davkov na podlagi sinrih sistemov nemogoče. A to bi moralo finančnega ministra napotiti, da (tli -predloži zakon o izenačenju neposrednih davkov, ali pa za prehodno dobo izdela zakon, ki bi na podlagi pOstojočih sistemov neposrednih davkov -zagotovil enakomernost obremenitve različnih pok-.iiin s k o n t i n-gfen tira n jem. Zopet je eno leto zamiiieno. in to ie podaljševanje enega izmed elementarnih vzrokov nezadovoljstva. ki tiščijo našo državo.
Finančni minister S t o j a d i n o -rič se tudi glede odplačevanja stnrfli dolgov države ne izkazuje kot mitjem državnik. 7,z plačilo predvojnih avstro . otrrskih dolsrov in za n!ihnvo obrestovanje nI poskrbel, dasl je da nes povsem jasno, koliko imaio v tem oziru tirati naši državljani. Prav nič ni predvideval, da ipnk tudi v Utvari vojnih posojil in konverzije kron treba vsa) v prid nedolžnih žrtev In ohčekorMnih zavodov nekai ukreniti. Gosp. finančni minister tudi misli da je v interesu državnega kredita. 4Se še znani 20^ odtegHaj oh izmenjavi starih kron kar — pozabi.
Gosp.. finančni minister j« v tem Woiem po našem moeniti državnem kreditu opasnem delovanju šol tako daleč, da je izdal odredbo, s katero država sama jemlje naded bi kredit svojim oblteaeiiam. Odredil je. da se oa državnih blagajnah priznnnioe 7% državnega zajma morejo zlasti kot kaveije spreiemati. ako stoje nn borzi j»od neminalom, še za 10 % nižje od Se« knrza. Finančni minister se s to odredbo rosno trudi izrolkotia vati kurz državnih papiriev. kar se mujio tavetilo ' ob prvom bodočem posojilu.
Se ima narodna skunščinn možnost, fia na državnem proračunu kaj popravi. To je tem važnejše, ker bo tn proračun eotovo zonet velial več. kakor
lijonov, kar znači 80 odst. vseh dohod kov. Vsled tega g. šečerov zahteva, da vlada čimpieje predloži enoten zakon o neposrednih davkih. Govornik je dalje vprašal, kaj je z deviznim fondom, ki je v bi6tvu dispozicljski fond. Zahte«-a ostro kontrolo nad državnimi podjetji Finančni minister je nato izjavil, da pričakuje, da bodo dohodki sigurno toliki, kakor 6e p: edvideva. Nač.t zakona o neposred iih porezili bo v teku skupščinskega odmora dovršen in nato predložen ministrskemu svetu. V no\em budžetu no bo več deviznega fonda, ki znaša sedaj okrog 10 milijonov Din in so je nabiral iz glob, zaradi deviznih p o-stopkov. Dohodki na taksah so povijajo od 650 na 600 milijonov Din. Na taksah od voznih listkov od 156 na 100 milijonov Din. Pri monopolu duhana računa minister, da bo prvotno predvideni dohodek 1530 milijonov Din se zviSal na 1000 milijonov Din. Prihod davka na poslovni promot to predvideva na 200 mi lijonov in se torej znižuje za 50 milijonov. Pri šumskem fondu so prihod po večuje od 20 na 30 milijonov Din. Dohodek Iz neposrednih davkov v Sloveniji se predvideva In torej stavtja v proračun s 70 milijoni Din, namesto vsote 42,632.250. Zaostali davek na vojna dobičke v Vojvodini se predvideva s 50 milijoni Din namesto s 100. Po teh popravkih so dohodki zmanjšani za 130 milijonov Din. V celoti ima budžet pri-bitka 122 milijonov Din, ki pa jih bo
Preokret v reškem vprašanju
ITALIJA SE ODLOČILA. DA PRISTANE NA SPORAZUM NA OSNO. VI RAPALLSKE POGODBE? - NOVI ITALIJANSKI POSLANIK V
BEOGRADU IMA VAŽNO MISIJO. Beograd, 52. decembra, r. VaS dopis- razpisa novih volitev v konstltuanto,
15:10 glasovom. Ittotako je bil sprejet tudi finančni zakon, iz katerega pa So se vse sporne točke (med njimi tudi koncesijski 6istom za industrije) Izločile ter se bo o njih razpravljalo v finančnem odboru šele po pravoslavnih praznikih.
Minister je izjavil, da hače vlada uveljaviti proračun s 1. aprilom 1024.
Za poročevalca večine je bil izvoljen posl. Boža .Maksimocič (rad.), minoritet-ne predloge bo zastopal » plonumu posl. Sočerov (dem.).
Prihodnja seja finančnega odbora se vrši dne 14. januarja 1924.
Beograd, 22. decembra, p. Na novo jo finančni minister danes pristal, da so v finančni zakon prišle sledečo spiemembe: 1.) Parlamontarni odbor treh poslancev bo pregledal uporalio zaupnih kreditov v znesku 9 milijonov Din za nacionalno propagando. Te poslance imenujeta predsednik vlade in narodna skup Mina.
8.) Določi se 10 milijonov Din za amor tizacijo črnogorskega posojila v Londonu.
3.)	Dovoli se podpora nstašem dobro-voljcom, ki so se pod Petrom Mrkonji-čem borili v Bosni.
4.)	Dohodninskega davka prosti minimum se zvišuje v Sloveniji In Dalmaciji na 3500 Din.
5.)	Beograjski občini sa dovoli posojilo 200 milijonov in se zanjo jamči za inozemsko posojilo 230 milijonov.
IZJALOVLJENA NAKANA ZOPER SODNIJE.
Beograd, 22. decembra, p. Minister pravde je s pomočjo finančnega ministra skuSal danos v zadnjem trenutku spraviti v finančni zakon predlog, s katerim so v Srbiji ukinejo sreske sodnije. Ker pa se. je coloktipna opozicija proti temu izjavila, in so z njo potomili tudi noka-tori radikali, je bil predlog odgoden na razpravo v januarju.
Predlog ministra saohračaja Jankovima, da naj se ratifikacija odkupa južne železnice izvrši v finančnem zakonu, jo bil odklonjen. Vlada ima predložiti parlamontu posebni zakon.
uik je prejel iz resnega diplomatskega vira slodečo informacijo:
Kakor vse kaže, pride v reškem vprašanju do važnega preobrata. Ker zaradi nepopuščunja z obeh strar.l nI tnoilo priti do sporazuma, je Italija pripravljala javnost na možnost, da se najde rešitev, kl bi bila v skladu i rapallsUltn dogovorom. Tudi general Giardino je lz-premcnll svoje nastopanje napram Reki. — Začel je v zadnjem času Izganjati tuje fašiste Iz mesta. Dalje Je skn-.nl sestati se z Zanello In jc Imel tudi konference z nekaterimi člani hlvSe Depolleve konstituante. Dalje jo večkrat konleriral z re&lm! avtonoojašklmi zastopniki. Vsi ti znaki, kakor tudi nenadni odhod Giardinija v Rim, dokazujejo, da Italija pripravlja nove razgovore lo da namerava izpremer.it! svojo politiko v reškem vprašanju. Značilno je, da je odhod generala Giardinija sledil takoj po posvetovanju z najpomembnejšimi reškimi osebnostmi. Razgovorom Giardinija z ministrskim predsednikom Musaollnljem se pripisuje velika važnost Govorila bosta baje o
časa katerih bi tc odstranile Italijanske oblasti In bi se Zanelll »Jamčili svoboda agitacije.
Tadi dejstva, da sta t bco/rradn odstavljena ilujan-ki pislanik Socrotto-CambiaiK« in njrav k diplomatskih poslov Summonta ter ja imenovan kot zastopnik llalije v Beogradu Pignatt! Starano, ja vrlo karakteristično at politični položaj. Vse kale na to, da prihaja situacija v resen šlailij. Novi poslanik Pig-catii ilnrano bi imel likvidirati reška vpra anje v smislu rapalUkcga dogovora Dozdeva se, da hoče italijanska vlada rešiti raSko tj rišanje, ša prrdn« se »fslane la ki parlament.
Rim, 22. decembra, l. .-Agonzia Štefani* javlja: Namesto dosedanjega italijanskega poslanika v Beogradu Segrotta-CaniMazza je imenovan grof Pignatti Morano, ki |o bil med vojno italijanski poslanik v Bet-nu ln je pozneje deloval v ministrstvu zunanjih del v Rimu v odseku za istočne zadeve Imenovanja 1'lgnaltia-Morana j« napravila v Rimu radi splošne pomembnosti globok utis.
Priznanje sovjetske vlade v akutnem stadiu
AMERIŠKI DOKUMENTI PONAREJENI? - POPOLNA SPREMEMBA BOLIŠEVIŠKE POLITIKE.
London, 22. decembra, j. Vprašanje po-1 ne osebnosti tretja internarionale, posab-liličnega priznanja sovjetske Rusije je | no Sinovjet, so izjavile, da taktb navodil stopilo zadnje dni v Ameriki, Angliji in nisi poslale svojim iaupnikom» Amerika. Franciji zelo v ospredje. Na Angleškem I Poirograd, 22. decembra, g. Indkij je so bije med konservativci in liberalci objavil' * <Krasni Gazetl* članek, v ka-
oster boj zato, ali je nn mestu, da delavska vlada brezpogojno v polne.m obsegu prizna sovjetsko republiko. Republikanski senatorji Amerike, ki so hoteli predsednika Coolidgo> napotiti, naj gre Ru-
terem napoveduje » smisla zadnje revolucija contralnaga odbora komunistične stranke radikalno iipremambo kuna * »mari demokratizacije komnnist. stranka.
London, 22. decembra, s. Po vesteh is
siji nasproti, so na včerajšnji javni seji Washingtona bo ameriŠM senat zs zu-obtoževali državnega tajnika Iluglicsa, da je materijal o komunistični propagandi v
Parlament na počitnicah
MINISTRSKE AMBICIJE. - RAZGOVORI O OPOZICIJONALNEM BLOKU. - POMEN PR1BICEVIČEVE OSTAVKE.
Radikal-
Ameriki ponarejen ia da Je Coolidge na podlagi teh falzifikatov odklonil Cičerlno-vo ponudbo. Stvar bo imela dalekosežne posle/lice in bo utegnila povzročiti odslop Hughcsa.
Pariz, 22. decembra, h. <Tempsi> predlaga ob priliki bližanja Anglije sovjetski
1 nanje zadeve pod predsedstvom senatorja Lodgeja najbrže takoj po praznikih na-tančno preiskal rusko vprašan]«. O tem se je razpravljalo v senatu žo na predvčerajšnji seji in Je senator Borah stavil predlog, naj se predsednika pozove, da prizna sovjetsko vlado.
London, 22. decembra, h. Senator BoraK je dalje izjavil, da ni dokazov za rusko
Boograd, 22. dcccmbra. p, sko-klcrlkalna epizoda je zaključena. Današnji radikalski večerniki objavljajo vesti, da se pripravlja rekonstrukcija vlade. Izgleda, da sc ie notranji medsebojni boj raznih radikalskih koterij za ministrske portlclje zopet pričel ln vesti o rekonstrukciji niso zaenkrat nič drugega nego Izraz raznih ambicij. V vladnih krogih se zatrjuje, da Pašič vlade ne namerava rekonstruirati. On vztraja namreč na tem, da ministra Jankovič in Uzunuvlč navzlic odporu radikalskcga kluba ostaneta za sedaj na svojih mestih. Ker se je minister Jankovič vezal na svoj brodarski projekt in dela iz te zadeve vprašanje, se ga bo smatralo, da se nahaja na dopustu In ga bo najbrž zastopa! minister trgovine dr. Kojič. Preko praznikov nI pričakovati nobenih sprememb.
Vtis težkoč, v katerih se nahaja vlada, skušajo radikalski listi zabrisati z dolgoveznimi razpravami o baje napetih odnošailh v demokratski stranki. Danes poročajo, da Je posl. dr. Lukinld dal ostavko na članstvo v glavnem odboru DS. Dr. Luklnlč Izjavlja Vašemu dopisniku, da Je ta vest povsem Izmišljena. Baš dejstvo, da so on in vsi ožji prijatelji posl. Priblčcviča ostali v glavnem odboru, dokazuje da Priblčcvlčcva ostav ka ne pomenja nobenega koraka, ki bi ogrožal strankino cdlustvo. Ona hoče edlnole izzvati pospešitev strankine ini-cijative v rešitvi državnega razvoja v okvirju ustave.
V demokratskem klubu se Je danes vršila konferenca, na kateri ic poročal
Rusiji, naj bi se tudi Francija in Rusija propagandistično delovanje na kak način zbližali. V tem primeru naj	J
b| Rusija pričela razgovore z na bolj znanimi francoskimi posestniki ruskih vrednostnih papirjev. Vojne dolgove bi Francija lahko črtala.
London, 22. decembra, j. CiČerin Je dani i v Moskvi izjavil nekemu lastopniku angl jško-amarikanske brz"javna agentu-
Ljuba Davidovič o svojih razgovorih z -	.____„„.
Stališče demokratov,"' 90 Tfir od	JusUčnag.
ministra objavljeno listine o komnnistiž-ni agitaciji v Ameriki potvorjena. Vodil-
drjem Korošccm.
glede trajnega sodelovanja opozicije Jc znano: demokratska stranka se ne spušča v nobene rcvtzijonistlčne avanture,
je pa sama za čim širšo samoupravo	.. _ ...
ter čim temcljitejšo dekonccntracljo, kar	VOSItV« V MiO^niM
se da oboje v okviru veljavne ustave do-	Skadar, 22. decembra, g. Dne 26. in
seči. Ako bi kicrikalcl sprejeli to nače-	27. t m. ae vrše v Albani i volitve v usta
Io, potem so pogajanja mogoča. Kakor	vodajno skupščino. Boj se vrši med tremi
poleti se tudi sedaj držijo zemljoradniki	strankami: liberalci pod vodstvom blv-ob strani, češ da njim nI mogoča nobe- j gega zunanjega ministra Fanolija, ljudsko
na ožja zveza z muslimani. Dr. Korošec	stranko pod vodstvom predsednika drža-
sc je nocoj odpeljal v Zagreb ter jc	Ve Ahmed Zoglu bega in stranko Akif
smatrati tudi tc razgovore zaenkrat za	pa6e, ki vodi svojo propagando z Dunaja,
v Ameriki.
Uradniki državnega departementa so prepričani, da so listine o ruski propagandi pravilne. Tudi justični depnrtement trdi. da so dokumenti avtentični iu izjavlja celo, da jih je pripisovati neposredno sovjetski vladi.
nnkareš'a, 22. decembra, s. Kakor poročajo, se vrše pripra.a za pogajanja e visečih vprašanjih med rumunsko ln sovjetsko vlndo. Pogajanja bi se imela vršiti po zadnjih vesteh v Solnogradu.
prekinjene.
V radikalskem klubu Je bilo danes navzočih lc malo poslancev, kl so se v
kamor je pobegnil po izgonu iz država Prvi dve stranki ste republikanski, ven dar pa si ostro nasprotujeta v nazirnnju
glavnem bavili z rešitvijo spora med glede oblike, kako naj se vol) državni Markovlčem In Rankovičem, kl sta oba svet ln kje naj bo sedež bodoče vlade, podala obširne obtožnice drug proti dru- Liberalci stoje na stališču, dn naj se voli
gemu. Kakor se vidi bo posebni odbor še dolgo časa proučeval to vprašanje.
Zvečer se je večina poslancev odpeljala iz Beograda.
državni svet po splošni volilni pravici zahteva stranka sedanjega predsednika
KONVENCIJA Z BOLGARIJO.
Beograd, 22. decembra. 7. Na <»! prvih plenarnih soj narodne skupščine bodo predložene v ratifikacijo konvencije, sklenjene z Bolgarsko pretekli mesec v Sofiji, med drugimi tudi pogodba o izplačilu bolgarskih rekvizl-oij. Finančno ministrstvo že izvršuje priprave za razdelitev 150 milijonov levov, ki jih je izplačala Bolgarska v bonih na račun rekviziti j.
Inozemske borze
22. decembra:
CURIH: Beograd 6.51 "5, Ncw-York 574 London 24 94, Pariz 29.10, Milan 24.80; raga 10,7925, Budimpešta 0.0302, Sofijs
vlade, da naj voli državni svet suvereni 4 punaj 0.080875. parlament. Ljudska stranka je dal e za | trst: Beograd 26.05 do 26.20, Paril Skadar in Vnlono kot sedež vlade, tibe- 11G7S do 117.25, London 100.85 do 101.1(\ ralci pa za Tlrano. Stranka Aklf paše je ffew.York 23.125 do 23.225, Curih 402 do monnrhistiEna ln se zavzema za povrntek Praga 67.60 do 67.00, Dunaj 0.0323 princa \Viedn na albanski prestol. Zma- '0.0327, dinarji 26.10 do 26.80, zla'«
IzTgravsn e uredništva
Beograd. 22. dcccmbra. r. Danes le J^j b; pr|"*v0|itvah nsjbrže A'-med Zoglu iire "službenVkurz) 7iŠ.418.
eno leto. Bilo bi umestno, da bi fi nančni minister poskrbel za popolno publikacijo rezultatov razprav finanč-netra odbora s tem. da bi se proračun, kakor je dosednj popravl;en. čim preje objavil. Potem bi bilo mogoče s stvarno kritiko šo maHknj rešiti, kar bo državo siccr tiščalo eno ali dve leti
finančni minister sprejel predstavnike uradnikov, na čelu Jim vseučillškcga pro fesorja Andonoviča, ki 10 mu izročili predlog uradniškega udruženja, da se državnim uradnikom za praznike dne 1. januarja na račun novih plač dovoli še ena, kl se bo zaračunala ob zaključku proračuna.
Minister ni dal točnega odgovora. Med uradništvom je zavladalo ogorčenje, kci so z vso gotovostjo trdt, da namerava vlada tudi tokrat Izigrati svoj nedavni prlnclplielni sklep o IzplačanJu skromnih predujmov, češ da bo razvrstitev uradnl-štva itak v mesecu januarju končana.
MARIBORČANI! Danes vsi na protestni shod proti vladnem« orotežiranla NemštvaJ
beg, ki je tudi odločen prijatelj dobrih odnošajev z Jugoslavijo.
GRŠKO-A'TUNSK1 INCIDENT
PORAVNAN. Atene. 22. dcccmbra. j. Orškcv-alban-
DUNAJ: Beograd 803 do 807. Berlin 15.70 do 16.30, Budimpešta 3.67 do 3.77, Bukarešta 371 do 373. London 307.500 do 3O8.5O0, Milan 3( 0-1 do 3076, New-York 70.035 do 71.185, Pariz 3612 do R628, Pra-
________________r 2079 do 2089. Sofija 503 do 507, Var-
skl spor ie končan. Grški pooblaščeni 1f12 do Curib 12.3C5 do 12.415, minister se vrne v Tlrano. Albanska vla-j herijN: (V milijoni''): Beograd 47.680 da bo Izdala komunike, v katerem se bo 1 Milan 153750. Rim 123.090, Pariz 213.465,
oprostila radi objave listin, kl so ob priliki umora v Catavl.li žalile grški narod In vojsko.
RAZDR7\VL.!EN.TE AVSTRI.TSKEG\ KORBIRO.H. Dunaj, 22. dcccmbra. g. Avstrijska vlada namerava Izročiti korespondcnčnl urad posebnemu bančnemu konzorciju, v katerem so zastopane vse velike dunajske banke.
London 18104.250, New-York 4480.5CC, Curih 732.165.
LONDON: Beograd 885, New-Tort 434 125, Pariz 80.30, Berlin 18.5 bilijonov. MIlan 100.50, Curih 24.87, Praga 148.875. riunal 310.000. -
vf.WVORK: BeoTad 114a I-ondon 434.50, Pariz 5"S, Berlin ac00.0n0.0024 Rim 432. Curih 17.44, Pra-a 202.25. Du-nai 0.1412». BudimDešta 053.
Slovenci!
Ko praznujete vesele božične praznike, fcmrzujejo in gladujejo v daljni Vestlaliji družine slovenskih rudarjev. In kar je najiiujie, je to, da nimajo nobenega upanja, da ao njih obupuo alaiije v dogled-uern iasu izboljša, če se jili ne «pouiui v največji nesreči njihova domovina.
Vedno odprte roke je imel slovenski narod, kadar je bilo treba pomagati bratom v nesreči. Nemogoče je, da bi ta pregovorna dobrosrčnost slovenskega naroda izumrla in iato vemo, da bodo upi vest-falskih Slovencev v pomoč domovine uresničeni.
Akcijski odbor za pomoč vestlalskih Slovencev poživlja zato vse slovensko javnost, da stori vse za rešitev vestfal6kih Slovencev iz njihovega obupnega polo-Eoja.
Ne moremo in ne smemo dopustiti, da 6i glad in mraz mori'a slovenske družine, zato ker njih očetje ne morejo vsled boja dveh velikih narodov nn ti dela.
Pomagati pa moramo takoj in v zadostni meri. Zato priredi Akcijski odbor dne 2. januarja 1924i Dinarski dan. Vsak Slovenec, vsaka Slovenka naj ta dan daruje za vestfalske Slovence en sam dinar bi deseti isočl rudarjev in njih rodbin bodo obvarovani pred najhujšim.
To vsej Sloveniji naj se osnujejo posebni odbori za prireditev Dinarskega dne, da bo tako preskrbljeno, da bo v resnici vsa Slovenija sodelovala pri Dinarskem dnevu. Vse zbrane prispevke, pa je nemudoma poslati na .Jugoslovensko Matico, Ljubljana, Pred Škofijo 21, 1. nadstropje, s priprmbo, da je denar poslan ca vestfalske Slovence.
Tonos človeka je, da pomaga bližnjemu. Sveta dolžnost Slovenca pa je, da je brntu po krvi in jeziku, če je v sili, siguren podpornik. Ta podpora Je jamstvo ta solidarnost naroda tudi v najtežjih trenutkih. solidarnost naroda pa Je zalog za ohrnnitev naše državne samostojnosti. Zato 6tno uverjeni, da bo noš klic povsod! sprejet toplo in da bo uspeh Dinarskega dne blesteč doki>z slovensko zavednosti in požrtvovalnosti!
Deržič Iran za NSS., dr. Korošen Anton, minister n. r. za SLS., Purelj Ivsn. minister n. r. r.a SKS., dr. Rarnlhar Vladimir za NNS., dr. Niko Zupani?, minister n. r. za NRS., dr. Oregrr Žerjav, minister n. r. za JDS.
| SeS da so Din očitki deloma psovke, za
i katere dokaz resnice nl dopusten, pri konkretnih očitkih pa se mu dokaz resnice nl posrečil. Bendc Je prijavil proti razsodbi ničnostno pritožbo.
Politične Beležke
Poetičen proces v Mariboru
V Oornji Radgoni izdaja klerikalec Roman Bcnde tednik »Mursko Stražo«, v katerem prav ostro udarja po Nemcih in nemškutarjlh, v čemur sc znatno razlikuje od mariborskih klerikalnih listov. Tudi sicer zaide često na čisto posebna svoja pota, radi česar ea oflcijelni klerikalci tako grdo gledajo, da jc stranka listu cclo odtegnila podporo. 2e dol-so časa vodi Bcnde v »Murski Straži« Doj proti nemškemu župniku dr. Pozin-jerju v Apačah. Posebno ostro pa ga jc uapadel lani ob priliki rojstnega dne kralja Aleksandra, dne 17. decembra. •Murska Straža« je očitala dr. Pozln-gerju takrat, da ni hotel imeti slavnostne maše in ga je pri tem imenovala tudi komedijanta in narodnega hujskača. Nadalje ga je list ostro grajal, ker je imel isti dan (bila je nedelja) njegov kaplan Polaček pridigo, pri kateri je slavil cesarja Franca Jožefa, o našem kralju pa nl zini! besede. Kaplan Polaček je bil nato Izgnan Iz države, župnik dr. Pozin-ger pa je prestopil k — radikalom. Ostalo politično prcdzgodovlno dr. Pozinger-1a Je naslikal B. sledeče: Najprej jc bil župnik liberalec, in kot tak izvoljen za nemško-nacionalncga poslanca, potein krščanski socialec, ob prevratu zopet nemški nacionalcc, nato samostojnež in sedaj radikal.
Radi teh očitkov je tožil dr. Pozlngcr Bendcja in odgovornega urednika Kova-čiča tadl žaljen ja časti, češ da sta mu očitala protidržavno in protldlnastično postopanje, kar škoduje njegovemu ugledu kot duhovniku. Nadalje je tožil Ben-deja še poštar Fran Ivanuša iz Apač, o katerem je trdil Bcnde, da je bil najpre-je klcrikalcc. potem samostojnež, sedaj pa radikal. »Murska Straža, mu jc očitala, da sc nl udeležil maše na kraljev rojstni dan. Ivanuša se ie izgovarjal, da ie moral biti v kritičnem času v službi in se zato ni mogel udeležiti maše, ter te tožil radi očitka nelojalnosti. Kot tretji ie tožil Bendcja tudi Jurkovič, mali posestnik v Gor. Radgoni In obenem glavni zaupnik radikalov ter predsednik Radikalske krajevne organizacije. Bendc Je trdil o njem, da je bil najprej štajer-cijanec, potem socialdemokrat, klerikalec, potem demokrat, komunist, nato samostojnež, ko so ga tam spodili, je prestopil k radikalom, istočasno pa je še dopisoval z Radičem. Posebno je očital Bende Jurkoviču, da je Imel kot sekve-ster dolge prste, da je bil več mesecev v preiskavi, da Je imel dolge prste tudi v aprovizaclji in da ga Je radikalna stran ka končno nagradila za agitacijo s se-kvestrom vojvodlnje Arenberg brez vednosti nižjih oblastev, ln se je pozneje to tudi anuliralo, ko Je prišla zadeva v Javnost. Posebno se Je čutil Jurkovič priza-detega z epltetom oda so postavili njega pri sekvestru kot kozla za vrtnarja«. Bendc Je pri razpravi ki se je včeraj vršila ie v drugič, ponudil za vse očitke dokaze resnice In Hh tudi izvajal. Senat je Bendcja oprostil glede .lurkovlča, češ ds sc mu Je doka? resnice posrečil: glede dr. Pozingerja In poštarja Ivanuše pa Je Bcndeja obsodil na 600 Din, odgovornega urednika Kovačlča oa na 200 Din,
+ Socialna demokracija proti kon-kordutu. Ur. Koroščeva »Sttaža« piše, da so katoliki naše države z odobravanjem sprejeli vest, da namerava vlada skleniti konkordat z rimsko stolico. •Nasprotovanje« — piše nadalje »Straža« — se ie pojavilo večinoma lo tned socialno demokracijo, koje voditelji menijo, da bednemu delavstvu najbolj služIjo s tem, da ga hujskajo v borbi proti veri in cerkvi. Briga za zboljšanje ina-terijalncga položaja delavstva Jc tej gospodi drugovrstna, celo postranska stvar krošnjarjenje s svobodomiselnimi frazami ln protlccikvcniinl gesli jim je prva naloga in vršitev te naloge jim služI kot nekaka legitimacija, da pripadajo vesoljni in mednarodni socialni demokraciji.« »Straža« je brezdvomno pozabila, da niso vsi socialni demokrati enako dosledni In tako svobodomiselni, kakor jih slika ona. Ce bl sodili socialno demokracijo po njenih ljubljanskih voditeljih, kl sede v koaliciji s klerikalci in pri tem opravljajo posle cerkovnikov, bl na njihov naslov »Straža« gorenjih besed gotovo ne adreslrala. Ako pa meni »Straža«, da Pcričevcl niso socialdemokrati, Ima pa tudi prav.
+ «Avtoiioralst» o klerikalni politiki pobiranja drobtln. »Avtonomist« piše, da Je s prlčetkom vlade velikega župana Slovenija dejansko razdeljena. Ko sc Je takoj po sprejetju vldovdanske ustave začelo govoriti o razdelitvi Slovenije. na dve oblasti, da se je lep de! slovenske Javnosti temu načrtu z vso odločnostjo upiral. »Kako pa je danes?« vprašuje »Avtonomist« in nadaljuje: »Danes se nl oglasil nihče, pač pa so se slovenski politični krogi po svoll stari navadt začeli zopet pretepati za <drob-line» in so se vlekli samo zato. da postane veliki iupan pristaš, ali pa vsal proteiiranec te ali one stranke.» Zakaj neki »Avtonomist« tako z rokavicami prijemlje klerikalce, svojo avtonomlstlč-no avantgardo? Mar bl raje Jasno povedal, da so bili poslanci SLS tisti »politični krogi«, ki so pri barantanju za velikega župana izdali avtonomijo ter sc zadovoljili le s pobiranjem drobtin. Da klerikalci sedaj molče, ko se je ž njihovim sporazumom imenoval za ljubljansko oblast veliki župan in se s tem razdelila Slovenija v dve oblasti, Je vendar čisto naravno, ker nl misliti, da bl klerikalci same sebe po zobeh tolkli še predno je novi veliki župan nastopil svoje mesto.
4- Perlčevcl kot klerikalni prevžlt-karji. Odkar so zapustili maglstratno koalicijo Lcincžcvci, so postali Pcrlčcv-cl pomilovanja vredni prevžitkarji, katerim so odkazali klerikalci na magistratu le prav skromen kotiček. Klerikalci so faktični gospodarji v mestni hiši ljubljanski In dr. Perič Je župan le pro forma, ki brez privoljenja klerikalcev ničesar važnejšega ukreniti ne sme. Klerikalci so referenti vseh važnih odsekov občinskega sveta in referenti v vseh važnih mestnih gospodarstvih, kar ncpobltno dokazuje njihovo vladajočo moč na magistratu. Referent v magistratnem gre-miju je klcrikalcc, referent v finančnem odseku klcrikalcc, referent v obrtnem odseku klerikalec, referent v elektrarni, v plinarni in pri vodovodu klerikalec, rc-feient v zastavljalnici klerikalec, referent pri pogrebnem zavodu klerikalec Itd. Socialistom so klcrlkolcl milostno dovolili le tri dejansko brezpomembne referate. med njimi tudi aprovizacijski, ki se odlikuje po tem, da dosedaj javnega poročila o svojem »delovanju« sploh šc
10 Din, Vinogradnik*, kf točijo svoje vt-no pod vejo se obdačl s takso od 200 — 300 Din. Dosedaj sc je plačevalo za vozove na vzmetili 200 Din takse, v bodoče sc bo moralo plačati 500 Din Itd. Da Je g. Stercln »bral levite« radlkalcem. Je že prav, njegovim levltom ln iskrenosti bl pa volllci verjeli le, če bi še preje bral levite g. Korošcu In tudi sam sebi. Radikalski režim, kl Je povišal takse, Je namreč postal šele potem, ko ga ic klub klerikalnih poslancev omogočil z Markovim protokolom. Brez klerikalcev bl ne bilo samoradlkalskega režima, brez njega pa bi tudi ne bilo tako krivičnih In nesoclalnih povlškov taks. To bl 5e moral g. Stercln v »Domoljubu« napisati, potem bl pa še ml ka) dali na njegove levile.
Prosveta
Ljubljanska drama.
Nedelja, 23. ob 3.: .2X2= 5». Ljudska predstava. Ob 8.: .Mogočni prstan«. Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto. Torek, 25. ob 15.: »Peterčkove sanje«. Mladinska predstava. Ob 20.: .Osma žena«. Izv. Sreda: 26. ob 15.: .Peterčkove sanje«.
Izv Ob 20.: .Hamlet«, izv. Četrtek, 27.: «NJu«. B. Petek, 28.: »Osma žena«. E. Sobota, 29.: .Mogočni prstan«, f. Nedelja, 30. ob 15.: .Peterčkove sanje«.
Izv. Ob 20.: «Nju». Izv. Pondeljek, 31.: Zaprto. Torek, 1. ob 15.: .Mogočni prstan«. Izv. Ob 20.: .Danes bomo tiči«. Izv, Ljubljanska opera. Nedelja, 23.: .Tosca«. Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto. Torek, 25.: »Oosposvetskl sen«, lit. Sreda, 26.: «Alda». Izv. Četrtek, 27.: .Janko In Metka«. Mladinska predstava. Petek, 28.: .Notredamskl zvonar«. C. Sobota, 29.: .Tosca«. D. Nedelja, 30.: .Zapečatencl-Schlcchl«, Izv. Pondeljek, 31.: Zaprto. Torek, l.:«Notrcdamski zvonar«. Izv.
Mariborsko gledališče.
Nedelja, 23.: .Lumpaclj-vagabund«. Izv, Torek, 25.: ob 15.: .Magdalena«. Izv, Ob 20.: »Lumpaclj-vagabund«. Izv. Sreda, 26.: ob 15.: »Umetniška kri«. Ob
20.: »La Travlata«. Izv. Mariionetuo gledališče Nedelja, 23. ob 15. In 18. Lavrin«.
Torek, 25. ob 15. In 18.: .Oozdnl kralj
Lavrin«. Sreda, 26. ob 15. in 18,
operno mtirthrsfco predstavo v Četrtek ob 4. uri popoldne pri znižanih conah. Uprizori se »Janko in Molka«. Vstopnice za vse te tri predstave so v predprodaji pri gledališki blagajni.
Ljubljanska drama o božičnih praznikih. Na sveti dan popoldne in na Štefanov dan popoldne bosta v drami dve mladinski predstavi. (.Peterčkove poslednje Banje«). Na sveti dan se igra »Osma žena«, na Štefanovo pa .Hamlet« Prihodnja dramska noviteta bo Galswor-thyja tragikomedija »Golobčok«, katere prvo dejanje se vrši o božiču. Vsebina te tragikomedije obdelava današnjo druž bo Izgubljenih in tistih, ki jih hočejo spreobrniti. Avtor je našemu občinstvu zr.an po svoji izborni drami »Borbi«, ki so je uprizarjala v prejšnjih sezonah. Nadalje pripravlja dram% .Beneškega tr-grvca« (Shakespeare) in .Cezarja in Kloopatro« (Scha\v).
Celjsko mestno gledališče. Za nedeljo dne 23. decembra nameravana Ilebb-lova drama se je morala za enkrat odložiti, zato pa se igra izven abonmana veseloigra »Nebesa na zemlji«. Abonen-ti A in B so opozarjajo, da se uprizori samo enkrat; gostovanje ljubljanske opore s »Poviijskim brivcem« se vrši kmalu po novem letu.
Marljonetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom) uprizori v uedoljo dne 23. decembra no* 'teto »Gozdni kralj Lavrin«, bajno in pravljično igro z godbo, petjem In plesom, spisal grof Franc Počel. Ta igra so ponavlja v torek dne 25. decembra. Na dan »v. Štefana dne 20. decembra se pa igrajo »Čarobne go6li» kot jubilejna stota predstava. Pred Igro bo govoril Gašperček prolog, ki ga je spisal dr. Ivan Lah. Predprodaja vstopnic je na dan predstave od 10. do 12. ure dopoldne.
Vsebina v umetnosti V zbornični dvorani univerze se je sinoči vršilo drugo predavanje iz cikla .Uvod k umeva-nju umetnosti«. Predaval je g. dr. Fr. Stelč, ki je s pomočjo skioptlčnih slik pojasnjeval os.otsko vsebino arhitekture Nazorno je razložil bistvo slogo*, romantike, gotik«, baroka in renesanse. Predavanje jn bil» obiskano dobro. — Prihodnje predavanje v tej seriji bo dne 5. januarja. Predavatelj g. dr. Mol6.
v Ljubljani.
»Gozdni kralj
»Čarobne go-
»Prolog«. jubilej stote pred-
Spori
sli« ln slave.
Premiera operne novitete v Ljubljani. Končno resnična operna novost velikega stila! Pozdravljamo jo tem bolj, ker je «NoterdamsUi zvonar« velozanimiv glasbenem oziru, ima močno dramatično dejanje ter je doživol fseskoz izvrstno izvajanje in apartno uprizoritev. Dabo-me si je treba to delo poslušati in ogle dati parkrat, da si lahko ustvarimo pra vo ocono, da se s popolnim vživotjem poglobimo v glasbo ter se privadimo iu-sccnacije, ki so jo podali Sest, akad slikar Bucii in gledališki slikar S k r u 6 n y. Po enkratnem poslušanju in gledanju smo prinesli s seboj le splošni iako ugodni v tisk. Predvsem osta.-lja oi kestralni part najkrasnejši dojeni. Dasi naš orkester danes ne more polno ustie-zati komponistovim zahtevam, je izvajal g. dirigent Mata 61 6 z izvrstno naštu diranim orkestioin glasbeni del za naše razmere naravnost idealno ter po prvem intermezzu žel viharen aplavz. Splošni značaj opere je rodern brez arij, a vzlic temu vrlo meloaiozen; posamezni znača ji so karakteriziranl efektno, a vcndai ni podal. Ali je treba še drugih dokazov intimno globoko. Piodvsem jo glasba zato, da so v ljubljanski mestni hiši dejanski gospodarji klerikalci, socialdemokrati pa le njihovi prevžitkarji. Navaden socialdemokrat od občine in od črno-rdeče koalicije sploh ničesar nima. Potrebno pa Jc, da potrpežljivo prenaša žrtve zato, ker se g. dr. Pcriča drži županski stolček, ki sc nikakor noče ločiti od njega.
+ Vse v pravem razmerju. »Nova Pravda« poživlja svoje naročnike naj bojkotirajo zlasti demokratsko in klerikalno časopisje. Ker Izhaja »Nova Pravda« v »Zvezni tiskarni« Jadranske banke, je razumljivo, da nl mogla proglasiti bojkota tudi proti oficijelnemu glasilu te banke. Lepa Je skromnost, kl jo privošči »Nova Pravda« svojim bralccrn, ko jim svetuje, da naj namesto dnevnikov berejo le tednk »Novo Pravdo«, tednik »Naš dom« v Murski Soboti ter tednik •Slobodne novine«, kl bodo menda začele po novem letu izhajati v Zagrebu. Malo število naročnikov »Nove Pravde«, mala strančlca NSS, zato ni čudni, če zadostuje tudi le malo obzorja za pristaše. Vse mora biti v pravem razmerju.
-f Levite g. Štercina. Klerikalni poslanec Stcrcin, kl Ima v SLS nalogo, da govori po shodih In v parlamentu tako. kakor ie to všeč klerikalnim kmetom, priobčuje v »Domoljubu« poročilo kako je v Beogradu radlkalcem radi zakona o taksah »bral levite«. Obširno razklada kako neopravičen In socialno krivičen jc novi direktni davek, kl ga Jc radikalska vlada uvedla z zakonom o taksah s tem, da bo treba plačati za vsak račun v gostilnah 20 par takse. Pristojbina za pritožbe na državni svet se dvignejo od 10 na ino Din. Posclske knjižice, za katcie se ie dosedaj zahtevalo 1 — 2 Din, se bo zahtevalo v bodoče od 5 —
Smaškl letali. Jugosl. zlmskosport-sjvez priredi v letošnji zimski sezo-v Bohinjski Bistrici dva redna sinu ška tečaja za novince, gospode ln dame ter dcco od 10. leta dalje. Prvi tečaj bo trajal od 30. t. m. do 6. januarja drugI mu sledi od 6. — 14. Januarja. Absolventi prvega tečaja sc lahko Izpopolnjujejo tudi v drugem tečaju. Tečaje (kombinirana alpinska norveška smuška tehnika) bo vodil g. Rud. Badjura. Pristopnina znaša 50 Din. JZSS. si pridržuje pravico tečaje odpovedati, ako se ne bi priglasilo dovolj udeležencev, isto tako tudi tečaje prestaviti v drug kraj ali preložiti na drug termin, o čemer bi sc Interesente pravočasno obvestilo. Da sc čimprej vse pripravi za udeležence, prosimo vse interesente, da se nemudoma prijavijo. Vsa pojasnila daje in sprejema prijave: Jugoslov. zimskosportni savez, Ljubljana, tvrdka Gorcc, Ljubljana, Kreditna banka.
Italila : Avstrija. Kakor poroča »Tribuna«, je nogometna zveza v Turlnu sklenila, da se vrši tekma med reprezen-tancama Avstrije In Italije 20. januarja 1924.
Bol proti proleslonalizmu na Češkoslovaškem. Amaterska komisija češkoslovaške nogometne zveze ni ugodila prošnji praške Spartc za nameravano potovanje tega kluba v Ameriko. Komisija je zahtevala, da mora klub predložiti natančen proračun za potovanje.
se tega ustanovnega zborovanja sigurno udeleže. Pokažimo, da je samo ▼ ut stanovski zavednosti naš spas.
X Kopališče hotel «Slon» v LJubljani bo jutri v pondeljek cel dan odprto.
y Za oškodovance po povodnji M Barju. Neprestane prošnje za odporno? oškodovancem po povodnji na Barju se dovedle do ustanovitve in konstituiranj* odbora za od pomoč oškodovancem po povodnji na Barju, ki sestoji iz sledečih gospodov: ravnatelj Zbrizaj, generalni inšpektor voda; učitelj Likozar; nad. učitelj GrČar; hranilnični kontrolor Kodr in magistratni komisar Svigelj. Odbor je podvzel vse korake, da tudi s privatnimi darili in prispevki skuša lajšati bedo prizadetim.
X Pri upravnem sodišču v Celju j» popolniti mesto uradnega sluge. Natančnejši pogoji so razvidni v .Uradnem U. stu«.
X Upravni odbor dr. I. Oražnovega dijaškega doma je prevzel dne 17. novembra 1923. v smislu oporoke dr. I. Oražna upravo njegove zapuščine, ki jo je dosedaj oskrboval izvrševatelj oporoke g. dr. France GorSič. Odbor je dai pregledati vse račune in spise prt strokovnjaku, kl jih je našel v najlepšem redu. Priznavajoč pravilno in uspešne delovanje g. dr. Goršiča mu Izreka uprav ni odbor O. D. D. tem potom javno zahvalo.
Ljubljana, 20. decembra 1023, Dr. Detranceschl m. p. Dr. Eller m. p.	Dr. Serko m. p,
X Oddaja voženj v mestni plinarni
Mestna občina ljubljanska razpisuje vožnje za mestno plinarno za čas od 1. januarja 1024. do SI. decembra 1024. Re-flektanti se opozarjajo, da ee bo vršila dne 20. decembra ob 10. uri dopoldne v pisarni ravnateljstva mestne plinarne javna pismena ponudbena razprava. Kol-kovane ln z vadijem 10.000 Din opremljene ponudbe, v katerih je navesti za prevzemo voženj enotne cene v številkah in besedih, izročiti je zapečatene do navedenega roka pri gori navedenem ravnateljstvu, kjer so tudi dražbenl pogoji ob navadnih uradnih urah vsakemu re-flektantu na vpogled. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale dražbenemu razpisu in pogojem, poten na take, ki bi se pogojno glasile in končno na one, katere bi se vložil« prekasno, se ne bo oziralo. Magistrat pa si pridržuje pravico, oddati vožnje tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Sodišče
temperamentih ter so njena mračnost spretno in logično 7amenjuje i madžarski cigansko ter cerkveno patetično nre iodiko in ritmiko. Schmidtova opera je torej muzikalno bogata, razkošno pestra tor mora tudi pri široki publiki dosezati uspoh. Seveda ako je vs.ij tako dob.o izvajana kakor pri nas. Glavno žensko vlogo Esmeralde je pela in igrala gdč. T h a 1 o r j o v a, zunanje sijajna pojava, nad vse srečno, živo, čustveno, s svežim glasom, ki jo zmagoval vse težkoče z okusom in močno učinkovitostjo. Glavno moško vlogo naddijakona je ab-solviral dosledno lepo napredujoči gosp. C v e j i č vsoskoz prav dobro in je bistveno pripomogel delu do uspeha. Zdel so nam jc le prostar. Osobltc hvale »redna jo njegova premišljena igra. Izvrstna sta bila g. Zathey kot Quasimodo zanimiva maske in g. S o w i l s k i kot romantičen pesnik-bohom. G. Zathevu 6e partija izrednih basovskih višin izvrstno prilega in jo je podal zlasti v poslednjem dejanju s pretresljivo tragičnostjo: g. Sowilski je zopet imponiral s svojo muzikalnostjo, igro ln imponujočo silo materiala. Brez pridržka gre vsa pohvala tudi g. Kovaču, ki je pel Phocba elegantno in čustveno. Morda bi zbor po treboval še par skušenj, a držal so je v igri in petju prav vrlo. V splošnem toroj vzorna predstava. Vsi solisti in dirigent so bil! neštetokrat zvani prod za-stor in obdarovani s šopki in renči. Opera je vsekakor žela popoln uspeh. Več po nekaterih repiizah.
Ljubljanska opera o božičnih praznikih. Na sveil dan zvečer se uprizori »Gosposvetski sen«, na Štefanovo «Alda« v zasodbi Zikova, Borova, Betetto itd. Starše in mladino onozariamo na prvo
Objave
X Pomagajmo rešiti sokolski Tabor
n pripravimo se na .Primorski ples« 5. januarja v ljubljanskem Narodnem domu.
X Narodna čitalnica v S;i. SišUl ima svoj redni občni zbor na Štefanovo ob 15. uri v čitalnici. V slučaju nesklepjtio-ti so vrši pol ure pozneje ob vsaki udeležbi!
X Zadruga brivcev, frizerjev ln lasni-čarjev v Ljubljani naznanja cenj. občin stvu, da bodo brivnice v torek dne 25. decembra celi dan zaprte, v sredo dne 20. jan., to je na Štefanov dan pa bodo odprte do 12. ure dopoldne.
X Društvo državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani ima svni občni zbor dne 6. januarja na realki (soba 4) točno ob 3. url popoldne. Dnovni red po § 10. društvenih pravil.
X šentjakobska knjižnica posluje v pondeljek dne 2-1. decembra od pol 5. do B. ure zvečer.
X Mcstra hranilnica ljubljanska v pondeljek dno 24. decembra ne urad njo.
X Redni občni zbor znanstvenega društva za humanistične vede v LJubljani se bo vršil dne 4. januarja 1924. ob 10. uri v prostorih slavističnega seminarja na ljubljanski univerzi.
X Sokol II. v Ljubljani priredi svojo običajno božičnico za naraščaj iti deco na praznik sv. Štefana dna 20. decembra ob 4. uri popoldne v telovadnici na realki. Vabljeni so starši otrok in Sokolu naklonjeno občinstvo.
X Pripravljalni odbor »Udruženja prometnikov kraljevine SHS> sklicuje na soboto dno 5. januarja ob 10. uri dopoldne v prostorih restavracij« »Novi svot« v Ljubljani ustanovni občni zbor. Dolžnost vseh eiužboprostih tovarišev je, da
Kako diši račja pečenka. Na travnik Martina Petka so prihajale tuje race, ki pa so lepega dne nenadoma zginile. Ko je šel Petek kmalu nato mimo Kovačiče-ve hiše v Podgocih, je zaduhal račjo pečenko. Tatvine sta bila osumljena Marija Kovačič in posestnikov sin Rudoll Ti-čar, ki pa sta bila pred mariborskim okrajnim sodiščem radi pomanjkanja dokazov oproščena. Sodnik je izrekel med drugim tudi dvom, da bi imel Petek re? triko dober nos, da bi razločeval po du hu račjo pečenko od drugih.
18 otrok, pa brez žene. Pri okrajnem sodišču v Mariboru se je vršila te dni razprava proti Francu Ploču ln bratom Ivanu, Alojziju in Mihaelu Doplerju iz Sv. Jurija ob Pesnici, ki so bili obtoženi, da so dne 1. novembra pretepli mizarja Kunkn iz Cnuša pri Sv. Kungotl. Bili bo vsi oproščeni. Zanimivo pa je bilo, da je Miha Uopler na sodnikovo vprašanje, ali je oženjen in če ima za koga skrbeti, odgovoril, da ni oženjen, vendar pa mora skrbeli za 18 nezakonskih otrok.
Rrkortl v (»'rivni je gotovo dosegel lOlelni Franc Potočnik, drvar iz Luč. Komaj je odsedel svojo dvajseto kazen radi tntvine, je že v St. Turju ob južni železnici ukradel perilo, 20. oktobra pa v Nizki vasi v gostilni Fr. Repenška 12.000 K v gotovini. Dru^e tatvine Potočnik nl hotel priznati, dasiravno je bil s:im v gostilniških prostorih. Ko je hčerka Repenšeka opazila tatvino, je šla za njim ter zahtevala denar. Tat ji Je roknzal nož ler zbežal v h ost o. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodila na eno leto težke ječe.
Podivjanost mladine. Lojen Josip. 10-letni mizarski pomočnik v Ilmstju v Kozjanskem jo našel dne 25. juniji preti •inotočem Jožefa Juraka v Srebrniku r.rneza Kramerja in Al. Zupana v ptv nim. Brez povoda sa je takoj zakadi! v Kramerja ter ga z bodljajem v fchuli •telo nevarno ranil. Okrožno sodišče v r"elju ga jo obsodilo na 4 mesece težke 'eče. — Prod istim sodiščem so ee zagovarjali 20-letni Fr. Kostanjšek. 15 letni Fr. Šinkovič in 18-letni Simon Mramcr n 10-letni Jož. Pavlič. Dne 11. oktobr.i so vdrli po polnoči v hišo Marije Opre?-nik v Bučah, zlomili hišna vrata, pote?-nili 6pečo Oprešnik iz posteljo, jo tepli n ponesnažlli s svojo vodo. Kostanjšelc lejnnje sploh taji, drugi pa m Izgovar-hjo na pijanost in jezo, ki so ;o in.«!! do napadene. Vsi kmetskl sinovi razen Kostanjška so bili obsojeni na tri, ožiti-ma štiri mesece poostrene«« zanora.
Novarcn nasilnež je 551etni Fr. Ka-lunder iz Grlž. Ko je Sel posestnik Rud. Oblak dne 13. novembra zvečer gledat pod svoj kozolec, Je slišal neko Šumenje. Ko Je vprašal, kdo Je pod kozolcem, se je zakadi! Kalunder v njega ter ga z nožem nevarno ranil v desno ramo. Nn Oblakov ldic sla prišla nn "pomoč dva s koli oborožena mnži. Nnto je Kalunder pobnsal t nelzlušenlm fižolom napolnjeno vrečo, kl pa jo je na begu vrgel stran. Obdolženec dejanje znnlka, pod kozolcem se Je p« na-Sel njegov nož. Okr. sodišče v Celju « je obsodile na 6 mesecev ječe.
Prtloga ,*/utru»- 6t. 300, rtms H3. decembra 1023.
Politični odmevi
Iz italijanske notranje po itike
§e o vzrokih zakljnčltve parlamenta. — Ministrstvo za notranje stvari. — Plpl-Jtvcl in bodoče voHtve. — Dvojna mera.
Rim, 20. docembra.
0 vzrokih uenadne zaključitve našega parlamenta se je voliko pisalo. Poudarjalo se je zlasti, da je Mussolini zato dal zaključiti parlamontarno zasedanje, češ ker kralj ni hotel dati predsankcijo vladni predlogi na podaljšanje pooblastila za izvedbo raznih reform. Službeno ta vest ni bila ovržena, faSietovski tisk pa jo je Eeveda proglasil za izmišljotino. Te dni pa je krožila v parlamentarnih krogih Ke druga vest o vzrokih zaključltvo parlamenta, ker se je zbornični predsednik Do Nicola odpovedal pr« leedništvu. Povod tej odpovedi, da je bil odgovor državnega pod tajnika za notranje stvari, Finaija, na interpelacijo zaradi fašistov-»kega naskoka na Nittijevo stanovanje bivšega ministrskega predsednika. posl, JfifcUJa. Vlada je sestavila ta odgovor sporazumno z zborničnim predsodnikom tako, da sta bili v polni meri varovani iiast zbornico in poslanska imuniteta. Preden pa je prifcel odgovor v zbornico, se je vtaknil vmes glavni tajnik (aSistov t,ke stranke, posl. Giunta, in se je po njegovem vplivu odgovor tako Spremenil, da ni mogel vefi zadovoljiti zborničnega predsednika, ki je vsled tega odstopil. Fašistovski in filofa«is»ovski tisk demantira sedaj tudi to vest, toda ne-Orrgljivo dejstvo je, da so prav te dni riapoljski listi v vseh »upori 'ivih pozdravljali vrnitev De Nicole. ki je Na-por&m, k odvetniškemu poklicu, kateremu se je svojeSasno ponolnoma odrekol, da, bi mogel posvetiti vs« evoTe moči predsedstvu zbornice. Demanti fažistov-skih listov stoji potemtakem pae na precej slabih nogah in je popolnoma verjetno, da je Mussolini dal rajSi za tvoriti parlament kot pa da bi zboroval brez edinega moža, ki v resnici uživa zaupanje vso zbornice.
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE STVARI
Mnogo a* je e zadnjem časn razpravljalo v parlamentarnih krogih tudi o domnevni Mussolinijevl nameri, da di iz avojih rok . ministrstvo notranjih stvari, Češ, ker je itak že_ preobložen s posli ministrskega predsednistva in mlnistr-»tva zunanjih stvari. Ta namera se je spravljala v zvezo zlasti z okolnostjo. da je minister javnih del Camazza, kl je doslej pripadal k demokratski stranki («de-mocrniia soelale«), pred nekaj dnevi do-!?il od Mnssolinija samoga fašlatovsko Izkaznico 1n je tako prestopil v fnSistov-(ko stranko. Ta prostop naj hi imel za posledico tudi prostop iz ministrstva Javnih del (ln trgovino) v ministrstvo za Ootranje stvari. 7. drnge strani pa se je trdilo, da misli Mussolini sedanjega državnega podt;i:nlka v ministrstvu za notranje stvari, Finzija, posaditi na ministrski stolec. FaSistovski tisk sedaj odločno zanika vse take domnevno namere HusfOttnlJOve in porablja to priliko, da zopet do nebes povzdiguje Mussolinijevo > zares ogromno delavnost, razum, ki prekaša vse,- najpromptne.!So razhoi itoM i» izredno vztrajnost pri delu-. Mussoli-ni da nima in no bo imel nikdar namena nastavit: posebnega ministra za no-'t-anje' Stvari, ke hoče v lastni roki obdržati vse niti italijanske zunanje in notranje politika. Ljudje, ki so bolje poulični, pravijo, da dič' Mussolinija poleg vseh dragih odličnih lastnosti tudi Se n&jodrSnejKa: — neziupnost napram last uim najvernejsim pristašem!
: PIPIJEVCI IN BODOČE VOLITVE.
/ Kakor je Mussolini rezaupen proti (Tragim, so enako nezaupni tudi drugi proti njemu. Dasiravno je prav izjavil, da nikakor ..ne misli razpustiti pailamenta, vendar nihče ne verjame in vse
stranke, tudi fašisti, s« ze danes pripravljajo na novo volitve. Ne pa tako pipi-jevoi, ki so v vrhovnem svetu stranke — navzoč je bil tudi don Sturzo, a predsedoval je bivši avstrijski državni poslanec De tiasperi — sklenili, da se udoleže volitev. Besedilo sklenjene rosohieije je dvignilo precej prahu v fagistovskem in filoiašistovskem tisku, ker poudarja, da notranji položaj v državi £e ve-lno vz-burkavajo nezakonitosti in nasilEtva, da novi volilni zakon ne dovoljuje, da bi ljudstvo izrarilo svojo resnično voljo, in da bo stranka Sla pri volitvah svojo popolnoma samostojno pot brez zvez na desno in lovo. S tem je jasno napovedano bodoie opozicionalno stališče pipijev-cev napram Mussolinijovi fašistovski vladi.
DVOJNA MERA.
Končno naj zabeležim Se naslednji v oči bodeči primer dvojne more, s katero meri Mussolinijeva vlada narodne manjšine. Te dni je namreč Mussolini sprejel odposlanstvo iz Aostske doline (Val dAosta), kjer živi, kakor znano, prebivalstvo francoske naiodnosti. Zastopnikom tega prebivalstva v laskom parlamentu je cclo po državnom osnovnem zakor.u zajamčena svobodna uporaba francoskoga jezika v parlamentu. Mussolini je voditelju odposlanstva izjavil mod drugim, da upjraba francoskega jezika nikakor ne more motati najmanjše sonce na patriotizem Valdostan-cev in Se tem manj, kor ima faSistovska vlada v svoji Šolski politiki začrtano orientacijo pouka po krajevnih potielvih in z druge strani ve, da je uporaba italijanščine v javnem in zasebnem življenju v Aostski dolini popolnoma vzporedna z uporabo francoščine.
Tako je v Aostski dolini. V jugoslovanskem Primorjn pa je fašistovska vlada vrgla naS jezik iz vsega javnega življenja, iz vseh državnih uradov, v najskrajnejšem hribovskem poštnom uradu, kjer nihče ne zna laški, ne sme poStarica slovenski govoriti z našim domačinom, ki pride oddajat pismo ter si morata kazati na prste. A kaj je napravila fašistovska vlada z naSimi šolami! Naš poslanec, ki bi se drznil v rimskem parlamentu izpregovoriti našo besedo, pa bi prav gotovo no prišel voč živ iz Rima!
Taka je pač fašistovska enakopravnost, in Mussolini zadnjič nI zastonj rekel »slovanskim* fašistom, ko so se mu prišli klanjat, da ima tudi naš narod v Italiji onake dolžnosti in enake pravice!
K grškim volitvam
Zadnje volitve, kl so se vršile v Grčiji jeseni I. I920„ so prinesle povsem nepričakovano večino dotedanji antlve-nizelističnl konstantlnovski opoziciji, kar je Imelo za posledico odhod Vcnizclosa v Inozemstvo In povratek reakcionarnega germanofilskega režima. Pri teh volitvah ie dobila liberalna stranka, kl sc imenuie po voditelju običajno kratko vc-nlzeltstična, le 100 mandatov, dočim sta dobili koaliranl rojallstlčnl stranki: konservativna Gunarisova ljudska 170 mandatov In tej sorodna narodnoreiormistič-na Stratosova stranka 27 mandatov, ostala mesta so dobile manjše tudi anti-venizelistične stranke.
Kaj je povzročilo tako temeljit preokret v politični orijcntacljl grške Javnosti, si nI težko predstavljati. Na račun rojallstlčnlh strank, ki so vrh tega tekom lanske revolucije In letošnje proti-revolucije izgubile svoje glavne vodite-lie, so šli vsi nc maloštevilni neuspehi grške vnanje politike. Pa vendar bl tudi to samo šc ne bilo zadosten razlog za preokret na levo. Ootovo se ne sme podcenjevati pomen rolalistične abstinence v volitvah; saj se trdi, da so celo mnogi rojalistl glasovali za zmernejše venizc-liste, da oslabijo ekstremne republikance. Nasprotno pa so maloazljskl begunci kompaktno glasovali za ekstremno re-
publikansko listo. Dalje gotovo nI bilo brez pomena, da ie bilo obsedno stanje nad državo ukinjeno šele štirinajst dni pred volitvami, Skratka gotovo je, da neuspeh Izrazitih rojallstov nikakor nI natančno merilo za dejansko moč In število antlrepublikancev v Grčiji.
Zdi se nam potrebno, to naziranje podčrtati baš sedaj, ko se nahaja Javnost popolnoma pod vtisom monarhlstlčncga poraza na Grškem. Grčija Jc naša soseda, napol zavezniška država in od okol-nostl, koliko stabilnosti smemo pripisovati njenemu bodočemu režimu, zavisi taksiranje vrednosti njenega zavezništva. Gotovo jc, da dosedanji dinastiji ne moremo zaupati nikdar več; dovolj se je pokazala v kritičnih momentih... Toda vprašanje jc, koliko smemo zaupati sedanji republikanski omotici, kateri so glasom volilnih rezultatov zapadli grški volilcl. Tu pa jc potrebna največja previdnost; zakaj Isti volile! so kljub medvojni politiki germanofilskega dvora leta 1920. izrekli tako izrečno nezaupnico Venlzelosu, da ic mož globoko užaljen
sklenil za vedtio se odrečf političnemu udejstvovanju v vetrenjaškl, nehvaležni In neuvidevni domovini.
Za presojo današnjega položaja so najbolj instruktlvne Izjave samega Vcnizclosa, kakor so razvidne iz njegovih Javnih pisem, poslanih v Atene pred par tedni Venlzelos |c Irdll, da bl takojšnji proglas republike Imel za posledico — povratek kralja Jurija po preteku treh mcsccev. On je bil mišljenja, da ic grškemu narodu, tudi ako jc zrel za republiko, treba časa, da pride k schl po tolikih prevratih In da se mirno in zavestno orijentira. Venlzelos pozna svoje — Grke.
Bojimo se tedaj, da linajo oni prav, kl cenijo rojallste v Grčiji vendarle za močnejše nego se zdi te dni In da bl takojšnja uvedba republiko vendarle nc prinesla državi potrebnega miru. Zato je i prav želeti, da se vrne Venlzelos In da I s svojo zmerno stranko poišče najsrečnejši izhod Iz situacije ter povede državno krmilo po srednji poti v stabilncj-I šo smer.
Iz življenja in sveta
'lota, kr eo razvija v mleSnobele 9nv
ke visoko nad horieontom. Pogosto | eo vidi samo polovica loka, ki t« dvi-| ga kakor stolp svetlobo nad robom I neba. PTitgič zopet jo |>o!:inia svetlo, ha podobna trepetajočim jozikom, k! ' so zgoraj zoleni, spodaj rdeči, tor ve£ ur nagloma trepečojo na nebeškem oboku. Nad severnim tečajem je polarna svetloba rumenkasta in večkrat so pripeti, da se vsi njeni žarki združijo v eni točki. To je najveličastnejši prizor severna svetlobe, i-nan poj. imenom »severna krona».
Rodki prebivalci polarnih krajev niso ostali nedovzetni za melanholično lepoto polarne svetlobe. Nastale so cele legendo. Stari Vikingi so verovali, zro£ trepetajoče jezike severne svetlobe, ki so odsevali na čelom vorcom nobu, da Valkire hite v boj, jahajoč na erebrnobelih ' konjih iz Val-hale.
Znanost Je ni popolnem razjasnili! pojava sevrne svetlobe Znano je le, da magnetična in električna sila zemlje od časa do časa celo zemeljsko oblo zavije v plašč svetlobo. Kako in zakaj, to je za današnjo znanost vedno Se skrivnost.
ZagrebSka senzacija
Še eno priznanje Hrvola Paskllevlča?
Zadnja dva dneva obravnave Pasklje-vlč-Thlcrry sta tako zaspana, da Je malone ponehalo zanimanje publike za dogodke v sodni dvorani. Med poslušalci so nekateri sladko dremali.
V petek ie bil prvi zaslišan 23 letni Zlalko Elelier glede nekih Izpovedb o Thlerryju. Sodišče je namreč hotelo do-znatl podrobnosti o neki šumnl zabavi, kl se ie baje kmalu po zločinu vršila pri Elchcrjcvlh. Kakor znano, je imel Tiiier-ry z Elchcrjcvo ljubezensko razmerje.
Iz Izpovedb Zlatka Eielieria, Elchcrjo-ve služkinje Katice Grglč ln Iva Randl-ča, lastnika hiše, v kateri stanujejo El-cherjevi, ter njegove žene Solile, matere Thlcrryjcve ljubimke Zlate Elcher in njene sestre Izhaja, da ni bilo pri Eicher jevlh nobenih »orgij-, kakor pripoveduje obtožnica. Pri Elcherjevih nI bilo nobene toliko opisovane »komedije pod loncem«, ampak se jc samo praznoval god enega rodbinskega člana, in to precej dostojno.
Nato je bil zaslišan Louis Kaertner, bivši trgovec v Nc\vyorku. Priča je obsojen na dve leti težke Ječe hi sedi v Zagrebu. On jc tisti Paskijcvlčcv učitelj angleščine, kateremu je Paskijevič Izjavil, da Je Thlerry nedolžen. Paskijevič Je priči povedal, najprej, da Thlcrry ni streljal. Dva ali tri dni nato mu jc Izjavil, da je umoril sam Jeličiča in Kanajeta. Tiilerry ga je samo nagovarjal, da bl bilo dobro oplcniti kakšnega tihotapca in Iz tega sc je pri njem porodil načrt o roparskem umoru Jeličiča. Paskijevič je priči pripovedoval, da jc segel po Jc-llčlčcvi torbi, katere pa nI mogel Iztrgati žrtvi iz rok, radi česar je udaril Jeličiča s pestjo ali z boksarjem. Jeličlč se je zgrudil na tla, Kanajet pa ie začel bežati in vpiti. Paskijevič je tekel za njim ter ga ustrelil. Ko io pritekel nazaj do Jeličiča, jo videl, da se Jcllčič dviga po-koncu ter ga je ustrelil.
Ko je Paski ievič svojo Izpovedbo ponovil pred senatom, ie pojašnjeval priči, da sl Je Jeličiča Izbral za žrtev radi tega, ker ga ie zasačil in flagranti z neko žensko, katera je prebivala v feclcih In s katero Jc imel razmerje. Hotel se ie maščevati nad Jellčtčem. Kako se je ta ženska Imenovala, Paskijevič ni povedal, dejal jc samo, da živi sedaj v Ameriki In da ima ž njo še vedno zvezo. Nadalje je Paskijevič priči priznal, da bo po obsodb! šel v Ameriko, kjer se bosta zopet sestala. Vprašal ga jc tudi, če se more postopanje po obsodbi obnoviti. Končno mu je obetal, da mu bo po obsedbi vse natanko razložil In da bo potem v Ameriki vse pozabil. Priča sodi, da Paskijevič ni normalen. Njegov cilj je, vsakogar vleči za nos. Kaertner misli, da je Paskijevič ustrelil Jeličiča iz mržnje, za katero vidi v obtožencu
mnogo znakov. Mržnjo proti Jcllčiču je gojil Paskijevič radi tega, ker je Jcllčič imel denar, s katerim je mogel dekletu kupovati, sam pa ie bil brez denarja, radi česar sc mu dekle nI udajalo. Priča meni, da Paskijevič sploh ne ve, kaj Jc ljubezen.
Predsednik; »Morda bl vas v tej stroki lahko cclo podučevalU (Smeh v dvorani.)
Kaertner: Paskijevič Jc umoril Jeličiča lz maščevalnosti, Jeličlč jc Paskijcvl-ču prevzel dekle, Paskijevič pa je Jeličiča oropal denarja
Paskijevič trdovratno molči In zatajuje žensko v Selcih, o kateri sc govori na tem mestu razprave. Vprašan, kako je pravzaprav bilo, pravi Paskijevič, da jc mogoče res, da je govoril Kacrtncrju, kakor zatrjuje priča, da pa je resnica to, kar je izpovedal pred sodiščem. Na vprašanje zagovornika Stožlrja, če bi mogel na to priseči, odgovarja Paskijevič: »Kaj bl prisegal, ko ml ne bl verovali, tudi če bl vzdignil nogo, ne pa samo roko!. Nadalje izjavi Paskijevič, da govori v zaporu, kakor jc to običaj v takih prostorih, vedno s ligo v ženu. Figo je držal v žepu tudi tedaj, ko je dajal Izjave svojim zagovornikom. Dr. Sto-žlr: »Ali ste držali figo v žepu tudi, kadar ste dali Izjavo psihiatru dr. Barbo-tu?«- Paskijevič: »Takrat nisem mogel Sem namreč pisal, pred predsednikom pa sem moral stati »Habt Acht!» Predsednik: »Ali ste držali figo v žepu tudi pri zadnjem priznanju?« Paskijevič: »Nisem, ker sem io držal pri prejšnjih priznanjih, in to velja za vsc!»
Polarne svetlobe
Onkraj R0. stopinje severno Širine traja dan več kakor 24 ur. V teh polarnih krajih se dan in noč, svetloba in tema menjajo samo vsakih tri io šest mesecev, tako da ima leto samo nekoliko dni, ali pa — kakor na tebi-ju — ima loto lo on dan in eno nnč.
Ni pa treba misliti, di ic noč v polarnih krajih temna, kakor pri nas. Razsvetljuje jo odsev snega, a tudi glasovita »polarna svetloba*. V mrazu ln Čistem zraku so tamkaj tudi zvezde mnogo svetlejše kakor v naših kra'ih. In kdor prvikrat prezimnje na daljnjera severu, v njem vzbuja polarna noč s svojo lepoto spomine na pravljic/o iz «tiso$ in ene noči». V njej vlada včasih globoka tišina ledenega mraku, dočim hladni mesečni žarki razsvetljujejo brezkončne snežno prostore, včasih pa jo moti tužno žvižganje snežne burje, ki tuli nad ledenimi vrhovi polnrnih planin.
A z največjim občudovanjem nas navdaja polarna svetloba. Večinoma je ta svetloba nestalna. Nenadoma zašije, zatrepefe na nolm in zopet izgine. Najdalje traja svetloba v obliki
Ženski moški
Psihoanalitik Apfcbach piše v svoSl vi knjigi o »Zgradbi značaja, tudi o ženskih m< škili to so moški, kl so pu svojih lastnostih, željah, navadah, značaju, ženske moškega spola. Ta ženskost sa pojavlja zlasti v nllemernostl In Ijuneznt do llšpanja. Pravemu možu le obleka postranska stvar, ženskemu možu pa je obleka vse In Je suženj elegance in mode. Pri krojaču postaja cele ure, neprestano pomerja, nI z ničemer zadovoljen in se ogleduje neprestano v zrejlu. S parlumU mili Iu pudrom se bavl kakor kokete. Obleke In obutev ljubi v svetlih horvuli.
Pravi mož dajo prednost temnim barvam. Rad hodi prepasan. Ima zajeto suknje, pazi na gube, nosi zapestnice, prstane, Igle ter razvija vobče smisel za dragotlne. Za frizlranle. maniklranje in cclo pedikiranie potroši ure in ure. V skrbi za svojo zunanjost je tako pretit an, da se mu rogaio cclo modne ženske. Značilno je. da je taka fcmlninost niidnc zvezana z duševno manjvTednostio. a d» Imajo baš ženski moški pri mofklh ženskah največ uspehov. Seveda moJkl, kt se čedno In pravilno oblači ter pazi na svojo telesno čistost. nI femlninei, nego lc civiliziran. 2enski moški so tlgerll, 1.1 so resnim ženskam smeini, a resnim možem zoperne opice.
X Zgodovinske gosi. Meseca rto* vembra praznujemo vsi pravoverni kristjani god sv. Martina. Slavimo ga ob novcin vinu In ob tolsti gosji pečenki. Toda gos nI postjla v zgodovini ln v mišljenju ljudi slavna samo po sv. Martinu. Gosi so znane še od prej Iz starih časov, ko še nI bilo ne duha ue sluha o sv. Martinu. Stari Egipčani so doprl-našali gosi na žrtvenlke kot žgalne darove. Stari Rimljani pa so gosi cenil! posebno od takrat, ko s« lini otele Ka-pitol Rimljani so radi njihovega kričanja, ki jih je rešilo gotovega pogina, tega člana kurje družine naravnost oboževali, vctkI.it pa so ga Imeli raJM na krožniku kakor na jezikih. Dandanes cenimo gosi najbolj v kuhinj! ni na mizi, najmanj pa v družbi, kjer so nam večinoma ncsimpatlčiic ln uadležne. So-veda slednje ue spadalo k ptičjemu rodu na domačem dvorišču.
X Francoska trdnjava na proda},
Francoska vlada prodaja nenavaden objekt: cltadelo trdnjave Salnt Jean da Pont blizu Biarrltza. nedaleč od Španske meje. Trdnjava je objekt svoje vrste. Poleg običajnih trdnjavskih prostorov obsega skladišča za munlcljo, cknpe ter veSj mostov za spuščanje. Zgrajena ie bila v sedemnajstem stoletju Napoleon jo je uporabljal za bivališče rezervnih obsednih čet, med svetovno volno pa ie bila tam komaj ena četa vojaštva. Trdnjava Ijna svoj vodnjak, kl je 270 m globok Ia.
Dr. Ljudevit Pivko:
Božič dobrovoljca Janjiča
Božič mod dobrovoljci?
RnjSi ne vpračujte!
Nihče izmed mojih Bošnjakov in Čehoslovakov ni prestopil v božičnih dneh hišnega praga, da bi v krogu prijateljev ali v gostoljubni družini inišlil na svoje domače onstran za-stoežepih rovov.
Sirtga D.htro Janjič je prinesel skromno južino, odšel in ni se vrnil do večera. —
Djuro nima miru. Zvedeli smo po ajetnikih, da so v Grkovcih pri Livnu naznanili prebivalstvu, da je lugar Djiiro Janjič izdal svojega carja iti da se bori proti Avstriji. SH.-ali smo, d,a so mu nato doma užgali hišo in da so mu žandarji odgnnli ženo bogvo kam preko Savo, najbrž na Mailžar-rI;o . . .
Djuro danes nima veg svojega doma, da bi se (ra spominjal na ba inji več^r. Dolse brke. ki so mu StrMe ire.pko in skoro vodoravno od koKCa-f^ga lica,,so že teden dni nekoliko zanemarjene in oči mu ne sijejo več v hnmoriu.
Svoje duševne račune si je uredil in ftzultat mi je javil;
»Ostala mi ptička i noZS
Pri teh besedah mu je trepetala loža na lirfh in na bradi ae mu ie oo-
javilo troje, četvero drhtečih gubic.
V zadnjih dneh si je iskal nov«; družbe. Vsak popoldan je zahajal na streljiSče k »deci». Tako naziva itali-jans]ke rekrute, najmlajši letnik 189!», kojega so kmalu po soški katastrofi poklicali v službo. Golobradi sardin-ski novinci ga zanimajo in *deea» ga pozna no imenu. Se bolj pa po brkah. Pravijo mu «Kiabafi» (»Ki ima brke« — «che ha baffi»).
Sardine! žvrgole v neumljivem narečju. toda ni človeka, s knterim bi se Bošnjak ne dogovoril. Vidimo ga Cesto, kako kima in se zadovoljno smehlja blebetavim mladičem, a tudi on jim mnogo razlaga.
Ob zidu sede in čepe štirje Kardin-ci okrog Janjiča, ki drži v rokah papir in ga obrača. Mlad znanec mn je prinesel' pismo, kojega je dobil za božič od sestro. Pismu je priložena fotografija.
«To si ti, Giuseppe?»
«.Iaz.»
«Tn to?»
■iMoja mati.»
«In to jo sestra?»
»Sestra Marlnla.*
»Dvajset !et?»
»Šestnajst let.»
«Leua 60stra.» hvali Diuro in Sai
dincu se dobro vidi, da ugaja staremu vojščaku slika.
Razlagajo rnu, kaj piSo Mariola, iz planin pri Cagliarih, iz siromašnega kraja. Olje bi radi mleli. n delavcev ni, ko jo Giuseppe vojak. Spominjajo se ga vsak dan pri delu in pri jeln, vsako uro, vsako minuto.
»Radi te imajo doma. Priden dečko, Giuseppe!»
»Radi se imamo.v pritrjuje Sardi-nec. »Ko bi mogel iti z menoj, da vi-diS moj dom!»
»Nikoli.* meni Djuro, »Knm pojleš na dopust?* »Nikamor.*
Sardinci vedo, da je Kjabafi Avstrl-jak. ki torej ne more hoditi domov na dopust. —
»Kdaj si dobi! zadnje pismo od doma?« vprašuje radoveden mladič.
»Nikoli.* pravi Djuro. »Kar sem v Italiji, nimam doma.*
»Za božič ti niso pisali?* se 6udi Giuseppe. »Nikoli.*
»In nisi žalosten?*. — Deca ne morejo umeti, kako je možno živeti brez zveze z domačim, zlasti sedaj, ko je božič. S pomilovanjem in strahom gledajo nanj in žvrgote med seboj, da jim Djurove misli ne morejo slediti.
Giuseppe vstaja in pravi nekaj, nato se pa olirnča in teče preko ogonov v kuliinio. Za niim «e dvtea druari in
nato še tretji Sardinoc in vei beže drug za drugim.
Djuro ne ve, kaj se jo zgodilo in premišljuje, ali jih ui morebiti razžalil. Niti »Z Bogom!* mu noboden ni rekel .. .
Fotografijo in pismo ima še v rokah. Morebiti se vrnejo ... ali vsaj oden izmed njih.
Seveda so vračajo.
Giuseppe je prvi. Nekaj beWa drži pod pazduho in pri:eraa v roko skakajoč preko ogonov.
»Giorgio! Rooralo di Na tale!* (Božični dar), pravi Sardinec in mu moli bolo vrečico iz domačega platna pred prsa. Sedaj prib^žo tudi ostali trije in vsak nese nekaj.
Djuro že nmeva. da mu hočejo darovati, kar so prejeli od svoiih sester in mater. Vsi mu drže svojo zavoje in vročice in silijo vanj, naj vzame kar vse.
»Hvala, hvala! Ne morem, ne smem, to je vašo! Hvala!*
Toda Sardinci so neuklonljivi in Djuro kaže, naj odvežejo m pokažejo. Božičnega kruha mu ponujajo, ki st) že nekoliko drobi — saj je bil Štiri dni na. potovanju, slaščic, peciva, sadja.
JanMču se smehlja lice, a brez po želenja.
Darov ne mara, čee, da Ima hrane dovolj.
»Tvoje je to, Mariola je poslala to bi.*
»Mariola in mama bosta se ra dovoli, kadar j;n>n napišem, da sem delil z vojakom. ki nima doma. Vzemi V6e!*
Janjiču jo položaj neprijeten. Vstaja in tišči pismo Sardincu v roko.
<-F.no jabolko si vzamem. Hvala!*
In kakor na povelje so ga prijeli v?! štirje in mu jeli polniti žepe. V*afc grabi iz svojega zavoja in mn tlači v žep iri za bluzo, Djuro se pa brani in se jih otepa, suvajoč jih rahlo od sebe.
* * «
Tedaj jo javil češki dobrovoljec Lahvička, da se je nekaj zgodilo. Ia zidom ob streljišču hočejo bnjp italijanski vojaki tepsti našega Janjiča.
»Kako?*
»Videl som, da se suvajo. Janjič jih meče od sebe kakor vreč«, oni pa skačejo vp.nj *
Ta bo lepa!
Obuvam si ČevTje namesto copat, da pogledam sam.
V tem pa že prihaja .Tanji6.
Menda se je zares pretepal, ker s,< smehlja in mu žaro oči.
»Kal počenjaš, Djuro?*
»Jaz? Nič!*
Žepe ima tako polne, da se mn ir. gaj o. Izza bluze mu štrli rurnecS štruea.
»Dcra m! ni dala mira , . . Moral sem vze!i . . .»
Stojr na griču, odkoder se nudf pogled na bližnje Plreneje. Francoska vlada zasleduje pri prodaji patrlotlčnc iu gmotne svrlie. Ker trdnjava nima več pomena za vojaške svrlie, Jo hoče vnovčitl za drag denar, toda proda Jo samo francoskemu državljanu. Inozemcl so od kupčije lz-tJjuCenl.
X Kasarne za intelektualce. V francoski žurnallstlkl se jc nedavno vr-?Ua zanimiva debata. Francoski minister za prosveto Jc namreč predlagal, naj bi država zgradila posebne vojaSnlce zi dijake. Študenti bi živel! v teh kasarnah do konca svojih študij ter hI potem ko bi se uveljavili v svojih poklic!'], po malem vračali državi denar, katerega jc država Izdala zanje v kasarnah. »Ma-tln« pa Jc prišel šc na bolj originalno tdejo. Iznese! jc predlog, da naj država
ne gradi nobenih novih poslopfr, temveč da naj mlade študente kratkomalo uniformira ter Jih pritegne k nekakemu navideznemu vojaškemu službovanju, dokler ne dovrše svojih študij. Značilno Jc, da z »Matlnovo« idejo soglaša velik del francoskega časopisja.
X Duševno In telesno delo. Slavni berlinski kirurg proi. Bler jc računal 55 mark v zlatu za strokovno mnenje v sod nem proccsu, pri čemer Je moral preštudirati dolg*- akte, za kar ie porahll 4 ure dela. Sodišče mu Je priznalo le 29,9-10.000 papirnatih mark. Profesor Jc to odklonil, češ da Je moral dati pred nekoliko dnevi postreščku 140,000.000 mark, da mu je prinesel kovčeg lz kolodvorske garderobo na voz. Nato se jo dr. Blcru zvišal honorar na 30,000.000 marki
Maši kraji in ljudje
Prehud tobak
Popis !z Primorja.)
Gospod urednik, dovolite mi kot skromnemu človeku, ki si v resnici po stotinkah služi svoj vsakdanji kruh. da napišem par besedi o zadevi, ki je za nas male primorske ljudi dokaj važna.
Tobakarnar sem in prodajam tudi časopise, pri čemer seveda ne gledam kakšni so listi, ki jih prodajam, in kn-ferl stranki pripadajo, samo da s« oblastveno dovoljeni. Toda te dni m! je prišla ponudba, ki sera ob pogledu nanjo zaškripal z zobmi.
Italijanski naslov In italijanska po-Budba, a prišla je iz — Ljubljane! In od koga? Od «Jutrnnjih Novosti«! Ih-siravno sem miren in potrpežljiv čio-vek, me je tako razburilo, da sem krepko zaklel. In kako ne hi!
Majhno pokojnino imam, s katero ne morem ne živeti, ne umreti, in poteg teira tobakarno s prodajo časopi sov. Mučil sem se leta in leta, da sem si dal na stran par tisočakov, ki naj bi mi bili preskrba za starost. V najboljši veri sem ta prihranek postopno vlaga! v delnice tržaške »Jadranske banke«. Prišlo je letošnje poletje in z njim tisti zloglasni občni zbor bnn-
rlk Klobučar iz Brežic, Franjo Regent
iz Maribora, Oton Kolman iz Radovljice, Rudolf Skorc in Mihael Skočir iz Celja, Feliks Zanoškar, Edvard Marc in Mirko Kovač iz Ljubljane, Anton Gregorln lz Brezovice, Vinko Zaje Iz Tacna, Franjo Masten in Franjo Unetič iz Zagreba.
BEOGRAD (orožniki); Ivan KoSak, Alojz Brajor, Jernej Dežman, Jurij Urš-nik, Anton Grom, Urban Stlglic in Stanko Furlan.	*
N19 (10. artiljerijski polk): Rajko Lu-bej, Alojz Bizjak, Milan Lovrenčič, Viktor Vrbič, Maks Smodej, Nikola Dronov-čič, Franc Stefančič, Stanko Kuralt, Leopold Podržaj, Josip Gimpl, Anton Možic, Frano Komar, Janez Potrptn, Mihael Deržič, Anton Opara, Franc Kurent, Franc I.ednik in Anton Petrovčič.
KORACICA (orožniki kočevske orož-nišlse čete): Vekoslav Korošec, Alojz Koršič, Ivan Prosek, Ivan Gruden, Ivan Primožič, Ivan Triglav, Ivan Seklič, Ivan Znidaršič, Ivan Spcndal, Alojz Puk-Sič, Maks Sluga, Anton Pečnik, Avgust Konda, Mihael ICcuda in Josip Znidaršič.
DEBAR (12. pcšpolk »Cara Lazara«): Albin Konjedič, Joško Peršak, Joško Ueršič, Joško Kolarič, Joško Radovan, Anton Vrščaj, Albin llrovat, Albert Murn, Mirko MaloviČ; 6. četa: Pavel Sluga iz Planino, Franc Kamovc iz Laz,
ke, na katerem mi je oni Še zloglas-! Frauc Matičič In Anton Junc iz Laz, Jo-uejSi generalni ravnatelj Kamenarovič Sko Može in Matija Istonič iz Logatca,
z enim mahom uničil ves mol prihranek, vso mojo starostno preskrbo. Moje delnice so izgubile vso vrednost, ker delnice beograjske »Jadranski, banko, ki sem jih dobil za tržaške, tudi niso vredne nič napram Izgubi, ki sem ,io pretrpel pri tržaški. Ta je ena. Sedaj pa še drugo.
Imam brata v Vipavski dolini, kme-fa, ki je imel pred volno lepo prt možen je in marsikateri tisočak shranjen v domači posojilnici. Prišla ie vojna, brat vojak, žena in otroci begunci, hiša in gospodarska poslonja razdejana, polje in vinograd uničena. Vrnili po se vsi. hvala Ro<rti, ali kakšno je danes njihovo življenje! Vojna oi
Ivan Srno! iz Borovnhe, Anton Jerši-novic iz Vrhniko, Ivan Zitko iz Male Ligojine, Peter Sečnik i* Vrdenca ln Ivan Stanovnik iz Lesnega brda.
GOSTIVAR (10. četa 21. češkoslovaškega pešpolka); Peter Celerin, Frano Bončina, Peter Kajžar, Janoz Fajfar, Peter Fajfar, Janez Cufer, Karel Premk, Milan llrovat, Alojz Bizjan, Vid Mohar, Avgust černak in Franc Lukan.
SARAJEVO (slovenski orožniki): Ka-plar Franc Sever iz Središča, Andrej Vodopivec iz Dornb»rga pri Gorici, Tone Glonar od Sv. Barbaro v Slov. goricah, Gustav Plomberger iz Iloč, Andrej flledo iz Gorice, Franc Mesarič iz Hoč, Frauc Zavcc iz Zavrha v Slov. goricah,
Skorlnina še danes ni izplačana, s po-'Franc Kobal iz Tolmina ln Joško Lam
Kojili M je brat zopet sezidal dom. polje in vinograd zopet rodita, ali kupca za vino ni! Denarja ni! Revščina
po lz Idrije.
ŠIBENIK. Vsem čitateljem in prijateljem »Jutra*, žele vesele božične prazni-
ki juh vsemu bogastvu, ki leži v nciz- j ke ter srečepolno novo leto 1024., radio-menjanlb kronah onstran meje. In kdo telegrafisti vojne mornarice podnaredni-je kriv. rla našo zadrutre in posojilni-1 ki: Radojan Kosi, Ljutomer; Janko Pece še danos nimajo izmenjanih v Ju- ternelj, Gorenja vas; Miodraže Pestič,
poslovili naloženih bivših avstrijskih kron? Zopet »Jadranska banka«, ki jo pograbila milijone laške vlade za svojo potapljajoče se ladjo, namento d« bi bile donnr dobile našo zadruge, njihovi vlagatelji!
In moj brat in jaz nisva sama. <i:.'oče nas jc takih v nn'em Primorju!
Sedaj pa prihajajo ljubljanske »Jutranje Novosti«, glasilo Kamenarovi-ča in njegove »Jadranske banke«, ki nam je uniči! vse. kar smo imeli, nam s svojimi laškimi ponudbami vsiljujejo ter nas še rotijo, da naj delamo reklamo zanje! Mi, ki so nas ugonobili, ki so naše žulje Izigrali v roke najzagrizeriejšim fašistom in najuma-zanejšim Židom, naj potem še sk-bimo za razšlrjevanje njihovesa lista in ga jim pomagamo vzdrževati'
Za glasilo Kamonnroviča Iri njegovih prlirnniačev ni mosta pri nas na Primorskem. Ali jim ni dosti, da so nam snedli naše milijonp, da hočejr erabiti sedaj še po naših stotinkah:! Vsak druiri jttgoslovenski list imej svobodno pot med nas narod, list <i-stih, ki so nas gospodarsko uničili in nas povrhu vsocra še izrinil našim najhujšim sovražnikom, pa ne smo v nobeno našo hišo!	F. R.
Beograd; Gligorija RadulovIČ iz Šabca.
BOKA KOTORSKA (mornarji v Tiv-tu): Franc TuršiC (Cerknica), Trtnik Ignacij (Ljubljana), Joško Šuštar (Dobro Polje), Alojzij Sešek (Zalog), Štrukelj Ivan (Ljubljana), Marolt Franc (Zerovni-ca), Marolt Franc (Bloke), Majeršlč Mak-so (Zalog), Kunstelj Franc (Ježica), Mil-ler Kari (Šiška), Pire Alojz (Ljubljana). Kraševec Anton (Mlaka), Mlakar Rudolf (Lož). Ahčan Stana (Selo), Weiss Alojz (Metlika), Kavčič Srečko (Logatec), Mar-tinčič l.cojioid (Rakek), Skubic Leopold (Ljubljana), Pečar Adolf (Ljubljana), Bu-kovnik Ivan (Ig).
Božično in novoletne Česltitka aaš;h vojakov
Svojim staršom, čitateljem »Jutra«, (caltor tudi vsem slovenskim dekletom in fantom v ožji domovini in rojakom na Primorskem in žela vesole božične praznike in srečno novo leto:
OSIJEK (bolničarska če'n): Josip Demšar iz Železnikov, Ferdo Fiseher iz Slo-venjgradca, Andrej Kovač iz Planine, Janez Ritpnik. Franjo Kune iz Lo/atca, Vinko Kolarič iz Dol"oS. Josip Knn.iv-ner lz Laz. Anton Scdevčič iz Ivtnjpsc-la. Franc Hnle iz Znsrore in druri.
Dopisi
SICOFJA LOKA. Naše sokolsko društvo je uprizorilo preteklo nedeljo na svojem odru igro «Pogumni Tonček« kot deseto v tekoči zimski sezoni. Uspeh je bil zadovoljiv v vsakem oziru. Posamezni prizori so prišli do popolno veljave. Tudi vlogo so iiile sreflno razdeljene. Dramatični odsek vsekakor jako pridno vrši svojo sicer no lahko nalogo. V nedeljo dno 23. decembra »e igra na splo* no željo ponovi. Občinstvo prosimo, dn prihaja točno k predstavam.
BLED. Preteklo nedeljo je priredi! učitel ski zbor osemrazrednice v prostorih blejskega doma veličastno šolsko akademijo v proslavo kraljevega rojstnega dne, v podporo rovnlm otrokom 7n nabavo šolskih potrebščin. Obisk ja bil tako velik, d?, je morala polovica ljudi neodrešenim j oditi. Učenka Marica Porova je s svo-Koroškem 1 J'm nagovorom Rilno navdušila občin stvo. Sledila je skupina učencev in učenk višjih razredov, ki je v pestrih narodnih nošah predstavljala vsa jugoslovansko plemena. Po poklonitvi jo zapel šolski povski zbor kraljevsko himno, nato pa pod vodstvom učitelja Miculiniča dvo pevski točki • tako preciznost;o. da je moral zadnjo točko ponoviti. Tudi otroška igra »Vandi« je žela obilo prizna
NOVI S\D (avijatičnrjl): Franjo Luž nJa- malčki so se izvrstno počutili nik iz Ouštnjna, Milan Rlnaldo, Karel «» glodnliskih deskah. Sijajno so rošili
Roža), Franjo Aškerc, Stanislav Urbajs, Emil Smodič, Matija Pucclj, Franjo Er-žeu, Anton Novak — vsi iz Trbovelj; Peter Zeleznik iz Zaioria ob Savi Hen-
vlogo: Vanda (E. Bfigel), JanoS (O. Hočevar), 7.vnnko (A. Čeme) in Marica (M. Svetina). Tudi ciganska družba in vsi ostali so dobro posodili svoje vlog«. Od-
mor je Izpopolnil učiteljski salonski orkester. Prireditev je prinesla okoli 1100 Din čistega dobička, ki sa porabijo za nabavo knjig ln drugih šolskih potrob-SSin ubožnim otrokom. Učiteljskemu zboru kličemo: »Le tako naprej, hvaležna vam bo mladina in ljudstvo!«
SAVA NA- GORENJSKEM. Tukajšnja podružnica CMD je zbrala v preteklem lotu 2500 Din, ki jih je odposlala v Ljubljano. Podružnica jo priredila v društvenem vrtcu na Savi Miklavžev vočer, na katerom so bili obdarovani otroci. Marljivi podružnici Iskreno čestitamo k vzornemu delovanju in jo spodbujamo k novemu dolu. Sveta dolžnost vsakega narodnjaka jo, da podpira vsestransko našo velevožno šolsko družbo.
JESENICE. Za 27. januarja so razpisane pri nas občinsko volitve. Volilno gibanje jc žo v polnem teku, vendar pa je dosedaj še tiho. Naši kulukarjl, na čelu jim kaplan Pivk, so prvi postavili kandidatno listo. Vsa prva sigurna mena »o zasedli mladi neizkušeni ljudje, starejši možje pa so bili potisnjeni na zadnja in namoatniška mesta, kar jo povzro čilo med starimi klerikalnimi volile! j-ie-c.ej hudo kri. J« pač križ, kadar trava čez glavo zraste.
ZAGORJE O. S. V nedeljo dne 16. decembra je tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice priredila veselico, pri kateri so so razdelili dobitki (12) za keg-Ijavce In strelce. Veselica je uspela tako v normalnem kot gmotnem oziru povsem povoljno. Lo žal, da smo pograjali marsikoga. Žalostno jo. da je tako malo čustvovanja in požrtvovalnosti za one, k", trpe pod tujim jarmom. Kadar ie ho še vršila kaka slična, narodno-do-brodelno-kulturna prireditev, so nadejamo boljšo udeležbo! Iskrena hvala pa vsem onim, ki so se odzvali 'n kakorkoli pripomogli k dosežene.nu uspehu!
TtlBOVLJE. Naši radikali (konzorcij Koren) so imeli v potek javen shod ali holje rečeno varijete predstavo. Nastopili so razni sloviti govorniki, za tai-&vo pa eo skrbeli številni medklici ;>os ušal cev. Koren so je opravičeval in zahteval, da se takoj razpišejo občin <ko molitve. Samo tega ni povedal, da se n u z volitvami ni čisto nič niudkn, ko jo bil sam gerent. Gotovo Jo misli, da bo župan. Kot tak še lahko obnovi falirano •ciglano« ali pa kako konzumno društvo z »en gros« prodajo koruzne moke. Z dobrim kalkulantom Jožo.om so še da špekulirati; neslo bi tudi ročno »likanje igralnih kart. Suntajs nastojii v bodoče le kot zagovornik v pravnih zadevah. Štefanovič bo pa gotovo imel dovolj, ker mu je preprost rudar tekel: »Emil, ln pridi šo večkrat k nam, kar imamo vedno veliko zabave a teboj!«
SLOVENJGRADEC. Na kraljev rojstni dan je bila končana akcija v prid bo-žičnicam za revno obmejno deco. Na obmejne šolo Vrata, Pernico, Sv. Jernej, Muta, Marcnberg, Renišnik, Kapla, Rrezdno in sv. Ožbolt je bilo razposlano blago v vrednosti čez 100 tisoč kron, in sicer: Usnja za 105 parov čevljev, blago za 34 dečjih in 59 dekliških oblak, za 66 hlač za dečke, za 69 dokliških jopic,, 92 srajc, 3 jopice za dečko, 32 žepnih robcev, 4 ruto za deklico in še več drugih predmetov. Božičnico bodo imele patrio-tičen značaj z nagovorom, petjem in do-klamacijami. Osrednji odbor izraka vsom ljubiteljem mladino, velikodušnim darovalcem in sploh vsem, ki so o-nogočili bogato obdaritev, Iskreno zahvalo.
KOPRIVNICA PRI RAJHENBURGL' Kakor čitamo, jo pri nas zopet razpisana nadučiteljska služba, ker pri prvom razpisu očividno ni bilo prosilca. Sicer pa to ni nič čudnega, kajti pri nas se hoje ljudi, ki so za kulturni napredek naroda. Toda narod brez šole, je narod brez bodočnosti, to naj si zapomnijo tel naši občani. Naša Šola nikakor ne odgovarja zakonitim predpisom. Ali je nadu-čiteljevo stanovanje, ki je bilo silno zanemarjeno, sedaj popravljeno? Kako je s Šolskim vrtom? Šolska oblast prav lahko doseže, da se šolstvo v Koprivnici kljub ljudskemu pasivnemu odporu uradi prav vzorno. Proč s koprivniškim kitajskim zidom.
CERŠAK. Pri nas imamo že 72 let staro siroto, ki se preživlja od hiše do hiše. Naš župan Josip Rcitcr ja s tiroto v bližnjem sorodstvu. Ali bi je ne mogel spraviti v sirotišnico? Res sramota, da io mora sirota na tak način preživljati.
BREŽICE. Naše narodno življenja se vedno bolj razvija. Narodni praznik bo proslavili s prireditvijo učenci mehanske Sole, kraljev rojstni dan pa učenci osnovne šole. lz dolovanja naših učiteljev se pač vidi, koliko trurla in dela potrebuje v narodnem duhu vzgoja otrok. Učiteljstvo so zaveda v polni meri svojih dolžnosti. To smo zapazili pri prireditvi na rojstni dan naSega pel.ub-ijonega vladarja, ko so pokazali učenci osnovne šole pridnost in ljubav do domovino. Prireditev jo bila v nedeljo 16. deccmbra popoldne za okoličana, v nedeljo 17. decembra pa za meščane. Pevske točke pod vodstvom nadučitelja Su-pana so se tako Izvrstno in lepo izvajale kakor tudi deklamacije malih, da je občinstvo z solznimi očmi občudovalo kaj vsega jc deca zmožna. Obe enoda'ankl »Cista vest« in kralj Matjaževi hajduki so diletanti osnovno šole igrali izborno. Posebno brnnjovke so povzročile veliko smeha in mladi Matjaževi voiaki bo ob koncu igre vzorno rapeli »Bože pravdo«. Krasno je bilo gledati nastop devetih Solnrjov, trije v modrih, trije v belih in tri;o v rdečih srajcah, ki so pO sokolski vzgoji v polno zadovoljstvo izvajali to-lovadne vaie. Tudi dohodki natnenieui
za revna šolarje so t>fl! povoljni, seveda bi lahko bila dvorana v Narodnom domu pri obeh prireditvah šo bolj napolnjena, ako bi so starši in prijatelji otrok malo bolj zavedali svojih dolžnosti in ko bi uvideli, da je lo v vzgoji otrok bodočnost naše mile domovine.
ČRNA PRI PREVALJAH. Na krstno slavo kralja Aleksandra so jo zbrala po maši narodno zavodna inteligenca v gostilni Rešcr, kjer je imel župnik Dobrove lop patriotičon govor, izražujoč ioljo, da hi NJ. Vel. kralj osvobodil šo ostale naše zasužnjene brate iz tujega robatva, katoro so ni posrečilo blagopokojnomu njegovemu očetu Petru I. Osvoboditelju. Isti Čas so jo pa v nomčursk! gostilni Prah zbrala družba, katerih imena zaon-krat Se zamolčimo tor s tem razburila tukajšnje narodno zavedna kroge. Škan-
dal je, ker so vse dotlčne osebe v naših narodnih službah in se ogtbljejo slovanskih narodnih priroditev. G. kaplana Maleju se ne čudimo, ako se ni pridui/i] patrlotičnl družbi, ker njega ne vidimo drugje kot v nemčurski družbi in švab-Sari kot da bi bil v Berlinu, ampak osta> lim, od katerih smo pričakovali več za. vednosti, osobito tukaj na meji, in v ija> rodno najbolj ogroženem kraju. U mnogih hiš eo viselo državno in slovans!-,« zastavo, samo iz rudniške hiše, kjor stanuje naduti Nemoč »Oberhutman Josef Rosslmchor« no, kljub temu, da Ima od rudnika zastavo z naročilom, da jo mora ob državnih plaznikih razobesiti. Vpri šamo rudniško ravnateljstvo, ako ve, dn ta mož ni na* državljan In če ga namerava še dolgo trpeti v svojem obratu, da bo nas Izzival.
Gospodarstvo
Kletarski tečaj
Sedaj, ko ie nastala potreba, da vino Izvažamo, Je nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprhnejo umnega klc-tarjenja, da pridelujejo dobro, okusno, tisto in stanovitno vino, ker ie drugače nemogoče, uspešno konkurirati s pridelki drugih vinorodnih dežel.
Kaj pomaga vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna Iz njena pripraviti take pijače, kakršna se dandanes po svetu zahteva.
Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce ln gostilničarje, ki posredujejo prodaio vina med prldclovalccm In občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo In z vinom neobdolino potrebno, kajti Iz najbolj žlahtne kapljice sc z nepravilnim ravnanjem lahko napravi najslabša pijača.
Da Imajo uka željni priliko, se Izučiti v umnem kletarstvu, priredi državna kmetijska šola na Grmu (Novo mesto) dne 23., 24. In 25. januarja 1924 tro-dnevni kletarski letal.
Kdor se misli tečaja udeležiti, naj se zglasl do 10. Januarja 1924. pri ravnateljstvu šole. Revnejšim udeležcnccm. kl se Izkažejo s potrdilom županstva, se po možnosti pomaga s prehrano in stanovanjem.
Ker Je število vdcležcnccv omejeno, sc Je treba, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasitl. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem obveščen s posebnim vabilom vsaj en teden pred pričetkom tečaja.
Tržna poročila
Zagrebški tedenski sejem (22. t. m.) Sejem slab. Kupovalo sc je zelo malo. Cene za kg žive teže: bosanske buše I. 12 — 13, II. 10 — U, III. 7.5 — 9, teleta 18.5 — 20, svinje sremske 24.5 — 28, srbijanske 27.5. Krma: seno 100 — 115, otava 125 — 150, detelja 125 — 150.
= Proti nesolidnim mahlnacljam. Iz
Beograda so nam poroča: Proti nesolidnim zlorabam Jadranske banke v strankarske in osebne namene je začel odločen odpor v krogih upnikov in delničar-
=r Prisilna poravnava oslješke tvorni« ce špirita. OsijeSka tvornica špirita b« nahaja v plačilnih težkočah in ee je včeraj vršilo posvetovanje upnikov.
Možnost izvoza naših vin v Kana. do. Po informacijah, ki jih je prejelo našo ministrstvo za trgovino in industrijo, obstoji v Kanadi veliko zanimanja za naša vina in da lahko na kanadskc.ii vinskem trgu sprejmemo konkurenco z francoskimi vinskimi producenti. Če f« nam posreči, pridobiti Bi ta trg, bo n.i-Sa vinska kriza znatno olajšana.
= Položaj na vinskem trgu v Dalma. cljl. Iz Dalmacije poročajo, da je tais vinska kupčija zelo slaba. Le iz Sibeni-ka in okolice ee ja v zadnjem času izvozilo okrog 14 vagonov vina. Boljše vino se trži po 4 do S Din liter. Povprečna vina imajo 11.5 stopinje, boljša pa od 12 do 13 stopinj.
= Kmetijski tečaji. Na kmetijski šoli na Grmu se vršo nastopni tečaji za praktične gospodarje: 1.) kletarski tečaj: dn« 23., 24. in 25. januarja; 2.) sadjarski tečaj: dne 18., 19. in 20. februarja; 8.) tečaj za pridelovanje in umno uporabo kr me: due 21., 22. in 23. februarja; 4.) tečaji za vinogradnike: dno 24. in 25. februarja (delo v vinogradih, obrezovanj« trt itd.), 7. aprila (»pomladno ccpljenje tit) in 10. in 11. junija (zatiranje škod-Ijivcov, zeleno cepljenja trt). Tečaji so teoretični in praktični ter sa pri njih gospodarji lahko v dotični stroki dobro izučijo. Oddaljenim, revnim gospodarjem se dovoli prispovek v hrani in s prenočiščem na zavodu. Kdor te želi, mora se izkazati s potrdilom županstva. Priglasitve sprejema ravnateljstvo državn« kmetijsko šola na Grmu (p. Novo mesto) in eicer za 1. tečaj do 10. januarja, za 2. in 3. tečaj do 20. januarja, za 4. tečaj pa do 10. marca 1924.
= Tvornlca stekla v Zajcčara bo ktnti lu dovršena in bo ena najvočjih tvornic te vrsto v Jugoslaviji.
= Izvoz živine iz Srbije. Iz Beograda poročajo: Računa se, da se bo to leto izvozilo iz Srbije 60.000 svinj, 80.00(1 ovac in 35.000 goved.
— Za jugoslovansko trgovinsko zbornico na Dunaju. Na en! zadnjih sej osi-jeSka Trgovsko-obrtniške zbornice je bil sprejet predlog, da se pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah ter ostalih gospo
jov. Kamenaroviča in Ažmana se ostro napada kot človeka, ki sta zavod spravila s svojo desperatno politiko na rob	. propada. Narodna banka je odklonila i darsk.h korporaeljah podvzamajo potiet
vsak nov kredit Jadranski banki, ki se »' korakl 1:1 ^ da s« na, Dm'nJu ,osnu
nahaja v plačilnih težkočah. Delo na zgradbi nove palačo je popolnoma ustav Ijeuo. Kakor Be čuje, prodaja banka sedaj tudi že »Strojne tovarne in livarne v Ljubljani« tujcem. Izkupilo pa ne mo-
jo jugoslovanska trgovinska zbornica.
= Povečanje železniške tarife v Avstriji. S 1. januarjem so povečajo železniške tarife v Avstriji za 25 do 50 odet-. = Konkurz milanske tvrdke. Iz Trsta
zadoščati za plačila, ki so zapadla. j^Mo, da milanska tvrdka Riunita di
1	I L .!.>•■ vin ln ■•! L, !/,nb nt-'i «i ,1A n,, 11 ml, i
Veliko ogorčenje vzbuja dujitvo, da je Kamenarovič za hrbtom upravnega sveta ponudil za 40 milijonov nove nominalna delniške glavnico Nemcem. Dasl je ta nevarnost za hip zavrnjena, ker ao Nomci videč plačilno težkoče zavoda odklonili nakup, se vendar misli, da bo Kamenarovič svoj poskus ponovil v cenejši obliki. Upravni 8vet je sklenil ustavitev »Jutranjih Novosti«. (Op. ured.: Upravni svet očividno ne ve nič o tem, da gg. Kamenarovič in Ažman s pomočjo SKS snujeta nov dnevnik, ki ga bo ravno tako vzdrževala Jadranska banka).
—	Povišanje nomlnale Trboveljske premogokopne družbe. Dunajski »6 Ulir-Blatt« poroča, da bo vodstvo Trboveljske premogokopni! d-užbe povišalo dol-niško nominalo od 00 na 100 Din.
—	v trgovinski register se je vpisala nastopna firma: Srednjeevropski rudniki, d. d. v Ljubljani (podružnica v Londonu obstoječega glavnega podjolja). Izbrisala se je firma Zabret & Komp., tovarna lanenega olja v Britotu pri Kranju (obrat prenehal).
= Železniška proga Tltel Orlovnt se danes dne 23. decembra svečano otvori. Otvoritvi be »risostvovalo tudi vočjo število narodnih poslancev.
= Pridelek češpelj In pekireza v nnšl državi. Posebna komisija ministrstva za trgovino in industrijo, ki vodi tehtanje in pregled letošnjega pridelka čeSpelj in pekmeza, je izroJila ministrstvu poročilo lz kate.cga se vidi. da jo letošnja letina dala 33 milijonov kg čeSpelj. Pekmeza je ta komisija pregledala doslej okrog 2 milijona kg.
—	Plačllre težkoče FruškogorSke banke v Sremsklh Karlovclh. Iz Novega Sada poiočajo, da zaduna krivda gledo ustavitve plačil F.ufkogorske banka v Srcmskih Katlovch bankino vodstvo. Preiskava se jo žo 'uvedla. Z večjimi zneski eo pri zavodu inloresirane Zadružna banka v Novem Sadu, Uprava fondova in uekai zagrebških bank.
Filati na javlja konkurz s 40 milijoni pa-siv. S tem konkurzom so oškodovan« mnoge Italijanske in angleško tvornice bombaža in volna.
= K polomu praške Pozemkove ban-ke. Iz Prage poručajo: Likvidacijski odbor Pozemkove banko, ki je pied meseci ustavila plačila, je imel te dni prvo generalno skupščino. Doslej ugotovljena izguba znaši 1367 milijonov Kč. Likvidacijski odbor je ugotovil, da so na polomu sokrivi upravni svet, ravnateljstvo in uradništvo, Ker so na stroške banke vršili privatne špekulacije.
= Novi poljski carinski koeficient. Varšavo poročajo: Z 19. dec. so stopile v veljavo nove carinsko določbe. Normalna nniltiplikacijska postavka znaša 000.000, znižana 675.000 poljskih mark.
i«
kupite najceneje prt iss Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralla Petra trg 6. - Tel. 220.
za vselej se Vam priporoča samo
vobtr -ovini R SnSUMKCKl, C Ije, ako hočeta res dobro in poceni kupiti
V
ro'no, domačo delo, kskor tudi fine
tvuiuitku, obliko -/a žensko, uioško in mrolio, perilo, k ob.ilie, ploii-u i jepci čcjdco lu š:ilo, kiavato, rokavice, nogavico in sploh »so modno rolo r.a dumo iu gospodo. — Trgovci «u gros-i:«n«.
(B
•Ja« grem prvi,, govori dalje Snin-»lair, »deset korakov prod vami. Za menoj pojdejo Orisyl. Pilon ln Snlncei nato Mattol, Girard ln mlsa Ellon. Jako, dobro! In ne pozabite, da nas bodo, vsaj v začetku, smatrali za one, jii smo jih pravkar premagali... S« voda dolgo ee tako ne bi dalo goljufati. Menim pa, dn se m I bo med tem posrečilo poizvcdetl le to, kar manjka ta izvršitev mojega načrta. Prva blika
In izpadla ▼ naiio korist, in 8<» eelo mlje, kakor »mo »i drznili upati. Pa-limo, da nam ne izpodleti pri dru^I! Naprej!...»
In v spremstvu Grisyle, ki se 6e redno ni prav zavedla,' hiti Jean de Sainclair le Nyctalope s svojo mulo feto daljo v podzemlje, v kraljestvo Votle Skale, kjer sta Ječala zaprta Irena Ciserat in mali HenrL
V.
' Trije fantomi
Utf dan, 20. maja, »o se v Parizu fckom ene ure dogodili trije nenavadni pojavi izrednega pomena, vsi enako fantastični, a različni v tragiki
Najprej pri Laurenci Paili.
Laurenee, kl ie od 16. maja ni bila ee živa ne mrtva, od onega dne, ko jo je Sainclair reSil b Scliwa!zrocka, ni, kakor vemo, pokazala nikakega življenja ne naslednji dan, 17. maja, ne 18. in 10. maja.
20. maja pa, dve minuti po Sesti uri tjutraj, je Laurenee naenkrat začutila, da je življenje v njej, odprla Ji* oči.
Soba, v kateri je ležala, je bila temačna. Okna so bila zaprta, zastori zagrnjeni, in z zaslonom omiljena električna nočna svetiljka je razširjala le malo svetlobe, tako da so se predmeti v sobi zdeli kakor zaviti v sence.
Ob postelji, nasproti mizi ob vznožju postelje, sodi v globokem naslanjaču ženska v obleki bolnUkih strežnic ln »pi. Njen obraz se zdi v medli luči žar-nicc bled kakor itosteljno perilo, in če bi ne bilo čuti dihanja, bi človek mislil, da je mrtva.
taurence odpre oči ln okrene glavo nalahno proti luči, nato se ozre še v nasprotno stran. Oči ji padejo nn s|ic-čo strežnico in takoj se ji vzbudi zavest, da »e nahaja v tuji, nepoznani sobi.
Ležeča na hrbtu In pokrita z lahno volneno odejo, »e hoče v postelji vzravnati. S komolcem se upre v postelj, a jo prevlada slahost, tako da se takoj zopet zgrudi nazaj, nezmožna, da bi napravila Sc tako majhno kret njo, oči se ji zapro in jiot ji stopi na čelo.
Minuta mine, dve, tri morda ..,
Srce se ji pomiri. Laurenci se znova povrne življenje, nalahno odpre oči...
Nnkrat se ji vzbudi spomin. Oni čudoviti in toli strašni dogodki na SchnraUrocktt: ko se ji je potem pojavil Sainclair v stolpiču na obzidju, dalje tajinstven! nevidni zid, njeno tri stražnice: Mina, Gertruda in Marija ... In ko ji je javil »trašni Lucifer, da je Sainclair ujet. in ji stavil ultimat... Njen notranji boj. načrt, kako rešiti ljubljenca . . . Usodepolna žrtev . . . »Raron G16 von Wartcck, želim vas, priditel...» Kako se je ponudila Lu-ciferju, in potem ...
Ko dosjie Laurenee v svojem premišljevanju do te točke, jo nakrat prekine čudna prikazen, ki vstane pred njo ob vznožju postelje...
»Ne, ne!» vzdihne Laurenee komaj slišno. »Saj ne spim več... To ni vizija ... Slišim svoj lastni glas, čutim
odejo, ge se Je dotaknem s prsti..,
ln prav dobro razločim ono spečo žensko, sedečo v črnem naslanjaču, m bakreno ograjo postelje ... in tam ... tum ono čudno .. .»
Kaj neki? Kaj jc bilo ono čudno ob posteljni ograji, ki je vzbudilo Laurcn-cino pozornost?
Sprva se jo zdelo, kakor da vstaja iz somraka bela, fina, polahno valujoča megla. Toda takrat, ko se je Lait-rence ozrla v ono stran, so je megla žo začela hitreje razvijati. J«la se je širiti in zgoščevati. valovanju jo dobivalo določno obliko, obliko človeškega telesa, ki j« bilo kakor obdano z neko meliko, prožno, belo tenčico, iz katere so se videli sivi obrisi... lahno prosojni... še vedno valujoči... kakor noskončno breztežna tekočina ... Glava je bila sprva še nedoločna. ovalna ... A kmalu so se črte ustalile in pomirilo... lahna primes barve je tolesu podelila večjo plastičnost... iz temncl£ih črt so so razvilo oči, usta ... Naenkrat fantastični obraz oživi, oči se mu zahleščo, na ustnice leže sardonski posmeh, rdeče-ognjeni razmršenl lasje ...
»LnciferU zaloclja Laurcnca.
So enkrat se hoče v postelji dvigniti. Nemogoče! Kakor da je otrpla, obleži nepremično, vsa prestrašena.
In tedaj začnje- Laurenee glas, pritajen, a jasen glas.
Ril je prav res gla.s Oldja Wartrcka. gospoda s Sehwalzrocka. imenovanega Lueifcr, kakor je bila ona plapolajoča oblika verna njegova slika, kakor je bil ta iz mogle nastali obraz njegov lastni obraz!
A Laurenee je čula ta glas, ne, kakor da bi prihajal iz ust fantoma tam ob postelji, čula ga ie. kakor da jc govoril iz nje samo. Ustnice I.nelferjeve-ga fantoma pa so se premikale, kakor da govori.
Glas ji je dejal:
»Ali si me spoznala?«
Neodoljlva sila obvlada Lauroneo tn kljub odporu mora odgovoriti:
»Da, spoznala sem vas.»
»Kdo sem?« nadaljuje glas.
V	tem trenutku sn strežnica v naslonjaču zhudl. Bodisi da jo je zbudil Šepetajoči glas Laurenee. ki je odgovorila: »Da, spoznala sem vas.« dejstvo jp, da se je zbudila. Tej bolničarki je bilo ime Dčlčgllse. stara dvain-štirideset let, močnega telosa in mirnega dulid tor praktičnega značaja, ki ji je bila tuja vsakršna razburjajoča domišljija; skratka, solidna ženska, ki ljubi red in mir. Ko je odprla oči, se je takoj ozrla v bolnico, ki jo bila prepuščena njeni oskrbi.
In gospa Ddli^gllvse je vsa prepadc-na, ko vidi, da ima bolnica široko odprte oči, ki »repo zro nck.im v praz nino. Strežnica jc v hipu na no?ah It. hoče «kočit| k njej, a neka misel ji šine v glavo:
»Knm vendar strmi?«
V	Pallijlnlh očeh je bil namrc« izraz nenavadne pozornosti.
Madame Dflčglise hoče. obrniti slavo v ono smer, kamor zro nepremično Lanrencine oči. a nekaj novega jo odvrne od tega. Laurenee n^nir« č zopet govori. Jasen in razločen je njen glas.
»Vi ste oni, ki ea s studom in grozo nazivljem Lucifcrja.«
Ko začnje gospa D4l6g!ise te nena vadne besede, se obrne, da bi videla onejra. v katerega zre Laurenee in s katerim govori. In madame D^l^ilise okaineni od gToze. lasje se ii najein In v žile ji plane leden tok. Kajti gospa DčlAglNe začnje glas fantoma, no kakor da bi prihajal od njega, ampak kakor iz nje same, kakor odi^k iz lastnih možganov! ... In ta glas govori z Laurenco Paili:
»Dva cela dni sem bil, kakor ti, Laurenee. živ mrtvec . . . Potem pa sem se zbudil, in vpdel sem. da bom živel . . . In ker ml je takrat, ko si me ti udarila, ostalo Se toliko časa, da
sem spojil tvojo življonsko substanco s svojo, si tudi ti padla obenem s uienoj v oni strašni sen, iz katerega si «0 šele zdaj zbudila, ker sem jai
tako hotel ...Kersemjaztako hotel, razumeš?«
•Da, da! Pošasti . . . Razumem te,» odgovori Laurenee, »o kako t«
aovražiuiS
Gospa D6I6glisc okrene glavo in ozr« v I.aurenco, ki ima od grozo ve« ipaSen obraz. A glas fantomov se oglatii znova, in gospa D6!eglise a« zopet obrne k njemu.
»Moja volja nI, da bi te odvrnil od toga sovraštva, Laurenee. Moja želja Je, da ?i moja, radevoljno moja, četudi me sovraži'. Le sovraži ine, Lau. renče! ... In poslušaj mo dalje! . . .»
Glas umolkne za hip. Nato n.iiU-ljuje:
•To pot som bil premagan . . . premagan kljub vsej moji moči. Premagala sta me združena ljubezen molu in zvijača ženske. Nisem ravnal prav, da sem bil tako nepotrpcžljlv in da sem hotel doweči vse na on mah . . . Poslušaj . . . Stroj ... Se ga še spominjaš? . . . Teledvnamo v stolpu ...»
• Da, da!« ječi Laurenee.
«... ni bil še dovolj močan ... 2 njim setn mogel obvladati le razmeroma nejake volje . . . Volje žensk, otrok in m6ž, kojih energija je same dozdevna, ali pa, kakor pri Mathiasu Narbonnu, razvita !e v eno smer . . . M6Ž, kakor so Sainclair ali Prillant — zlasti Se če so preveč oddaljeni od mene —, dit celo Lourmela ln Mattola, dozdaj nisem mogel doseči . . . Zato jih tudi nisem napadel nejosredno. In zato so se lahko borili proti meni . . . Zlasti pa Sainclair, čigar emrgija ju res skoraj neizmerna, ki pa mu razen tega še pomaga njegova čudovita sposobnost, da vidi v temi, njegova nye-talopija . . .»
(Dalje prihodnjič).
Namizno perilo
#
I galose
I sviterjl I gamaše i rokav.oe I stezniki I nahrbtniki I nočne Srajca I snežni Oevlfi I vezeno perilo I povojne gamaše I damske Jopice I volnene jopice i otroška oblekce i gumbi za manšete I batistasto perilo I naramnice, pedveze I iportne potrebščine I volnene trLiot-Moče i otroško Tetra-perilo I moške športne čepice I kuhinjski predpasniki I volneni ln svileni šali I cele opreme za novorojence
Prepričajte se o cenah v mojih izložbah i
POZOR!
Ugodna prilika za nakup
Posteljno perilo
#
n leče I
oepice i
or. tace i
modrčki i
dokoienke I
žepni roboi ■
perje in puh 1
vezeni robci i
svilnati robci I
kopalni plašči I
lutranie cepice i
volnene čepice I
ovi atnlki, man&ete I
kompineze za uame I
lianelaste sra.ee I
oredpaaniki za dame I
volnena trikot- krila i
moške volnene jopice I
Tini otroški vozički ■
svilena spodnja krila I
velika izbora kravat i
pristno Jagerjevo perilo I
prediiskarija za ročna dela i
Tvrdka Je bila ustanovljena leta 1868.
C. J. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8 |
božičnih in novoletnih daril
po znižanih cenah.
velika izhera raznega perila za dame, moike in otroke, trikotaže vseh vrst, pletenih jop*,o. rokavio, nogavio, kravat
vseh vrst itd.
IGN, ŽARGI („ppi nizki ceni«)
Ljubljana, Sv. Petra oesta it. 3.	«>90
■■■aHBHnaHBBBBnKmeaBeHR vjjTiicairsTEa^najKuu,!
POZOIlt
1'OZOJRt
V petek, soboto, nedeljo ln ponedeljek
= velika prodaja ostankov =
primernih za božična in novoletna darila, po izredno nizkih cenah, pri tvrdki
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 23
IVAN KOS
ŠIŠKA Celovška cesta 3
Srpska tovlrna preprog
a« Lazar Dundjcrskl, a. d., Veliki Bečkerek
Drl»iFO«A »ml« nn:nv"l»nift« 0"l no <1nmmV> r.nd|»!|« sn taMovnnfe v-sko vrsti- Turno. Vni. vet, Otorla, Tapesirl, Uu.ilc, Kidermtoater, Holc»der, Uula, Manila In Moket nr.prop holor ludi ev.ijd frf.!- trio-. m,e s pecllalif e te i r.ko irJel. nib smlrnskih preprog, kntpleruv t tgaii barvah lu vzorčit po .lanu veliko-tth.
Zasiipilit In za oga 2! Sloven Jo: A. DULAR, Uubilan?., Ki1 lo$:Csr ccsis Stev 3G
J Kralj vseh razmnoževalnih strojev ie s ;;
i„DEBEGO"j
t črkovni razmnoževalni stroj *
| Neizogibno potreben za vsako trgovino. \
f 1600 odtisov v eni url. Črke za vse lezlke. — Nekatera f t	podzastopstva oe de oddalo.	1
| AMERIKAN IMPORT COMPANV |
|	MARIBOR, Koroška cesta st. 24. 6G«i ^
Strojne tovarne in livarne, d, d.
Ljubljana, IV«, Dunajska cesta 35.
Naša leta 1767. ustanovljena zvonarna dobavlja
prvovrstne bronaste zvonove
priznano krasnih glasov po konkurenčnih cenah. Zaradi izdatnega razširjenja obrata so dobavni
roki zelo Kratki. Zahtevajte cenik!	Zahtevajte cenik!
Zvonarna: II., Karlovška cesta. 1.
vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po originalnih cenah premogovnika v celih vagonskih pošiljkah
Maji: Ki Mitim pitiim n II, -
LJubljana, Krekov trg 10.	goo
Naročajte, čitajte in razširjajte dnevnik „JUTRO"!
Btffia in milini Mi\
Otročje (garnituro in vsakovrstno koiuhovino nudi
L. ROT, krznarstvo, LJUBLJANA
Gradišče št. 7.	6714
Bonačev tedenski
beležni koledar
-e d"liWn v T-eh tr*ov n ih s papir'cm v Sloveniji. Cona uiu je 17 dinarjev, pri-trr.l piiitniao. — N» titlielo niimčA pri	tam
I. Bonač sin, Ljubljana.
Ravnokar despeli toM! šoli!
Crepp d c Chlrte po Konkurenč« nih cenah Ui« XIS.
II. tale našli 5o$s,
Ljubljana, Mestni trg ID,

specijalna trgovina z orodjem, stroji in tehničnimi potrebščinami
vljudno naznanja, da
ss je preselila ne flfRksandrn^o cesta 1
(vogal Beethovnove ulice)
ter prosi svoje ccnj od jomalce za nadaljnjo naklonjenost
irrrrrriTTTTTr

yr o f
napravite svoj;m dragim z nakupom prvovrstnega pisalnaga stroja, ki ga dobite na obroke pri
The Ren Co
23&
Gradišče it, 10 - Telufan SL 268-
» « 4rfa«iMNi tfsvko«* •• lm«r«t« «r«4 do «0	Otw S'—, veske nadaHnl«	SO *>•'
• Pt*4a m «*d*o «*aprsi <101110 »ud» v cnsmksh'. N« rorafta* • odno««r e uprav« to, ako 10 n>rakan|u orttaftoaa saamfea ta adgon* tor «>anipi><eetlaka ertstolbins (I Oml.
(dobe)
Prodajalko
Iprejme tvrdka Ludovlk Pe-tek, špečerija lu kolonijalo v Ceiju. Vpoiusv pridtjo samo prvovrstne moči. Fotrvbao Je laaoje slovin&čino m B«.	17778
Učenec za pek. obrt
poštenih etariev, e a takoj aprejme. Ivo aorll. Gorenja vaa nad Bkofjo Loko.
17550
A-—---
Prvoraircd, gaterista
fšče sa tokojžnji ca e top Tv> varna le^uib Izdelkov, Jur-
kUrtier. via Laško. Plača Dja <t'50 aa uro, E Din čaugeld ln 0'70 Din jo kubiktneter. Stanovanje, kurjava in električna raaavetlJavE prosto.
17543
---------
Knntorisiinja
tmošna slovcuufct ln nemSko gttnografija Uafeor tudi strojepisja. s« za službo v večjem inostu Srbije utkoj sprejme. lata ntort. biti tudi popolnoma veai-a strojepisju a rlriličo. Ponudbo a navedbo pogojev poa .Elektrotehnika' aa upravo ..Jutra". 17484
Mizarski delovodja
ag1>n tsr izu^Jea, se lita na deželo, dal'e va mtearoko-utrojna preddr^avca, od njih dobe.r bandajl«. - Ponudbo poč „Poštea> io trezna moe" na upravo . Jtitra'\ 17167
Primerne službe
ISče mladenič e 4 razr. real. gimn. Zmoten Jo slovenščine, nemš/lne, francoSčlae popolnoma. deloma srbohrvaščine !n Italijanke tne. Vpeljan je v plcarnliiko ujužbo Gre kamorkoli- Ponudbe pod „1904 f20" na upravo „Jutra". 17827
Knjigovodkinja
perfektna z deaetletno prakso, zmožna češčlne in nemSčine, ISče alutbe. Ponudbo pod šifro ..A. C. 1003" na upravništvo ..Jutra".	17810
Turino-Piat Typa 501
v dobrem stanju, ae ceno proda. Polzve ae: Knjigoveznica Divlc, Sv. Petra ce*ta 51. 20.	17507
V usnjarski obrti
dobro lzvežbjin, želim mest«, v tujcem skladišču usnja. — Zanealjiv ln posten. Nastopim po dogovoru. Naslov v up»avl ..Jutra".	17773
Dojilja
popolnoma niravo dekle, iftče slasbo dojiljo. Event. vzame otroka na dom. Cenjeno po-nnr.be ca upravo „Jutra" pod „Ama".	17604

Specijalna zaloga
zimskega blaaa (double. pel-raerston. flauš) tei Izgotov ijenlh zlmalkov. raglonov. o M rev ln vsakovrstnih oblek. Drago Sefavvab, LJublJa-na, L»voral trg 3.	24«
Pekovskega vajenca
ttaraga 14—IG let, močnega, boljših staršev, ce takoj p*j dogovoru sprejme. — Franc M um, pekovrki mojster v Metliki..	J 7805
Za večjo restavracijo
fca deželi. se leče Inteligentna gos p i*, vdova brez otrok al'-»odpodlčaa od 33-r40 let. kl bi imela voditi gospodinjstvo. £lt) mor* dobra kuharica, ker bo imela eamo poduuba-tieo. Vaa oekrba v blfil. Plača po dogovoru. Nastop v jauu-
•rju. 17817 -----
Učenca ali učenko
fa praktikautinjo sa blafcajr.1-Parko, kl Ima obenem vesel Jo do trgovino, sprejme takoj trgovina t maaufakturo, galanterijo In usnjem ..Danica" MaJselJ A RoJSelJ. LJubljanu, STurjaeki trg 1.	17750
Katica, povej mi,
fcje si kupila Jxwodo, Ali no vaš. da se kup! najboljše pri V I c o 1 c o, Maribor. Glavni tri?	101
Nova oprava
sa pfsarno, naprodaj. NasTov povo tvrdka Toplogka, Sv. Jakoba nabrežje 30. 17736
E&U DE i
COLOGNE
knf.no kremo, train'o, ruder, paifume, praikc in t odrt za nmivanie glav«, barve in maatila ■ia labe, prah in pusto za zolie, i:«! no vodo, /olme krUffee ter na boljžt' ln ivttk" iu toaletno milo priporoča
Parfumerija JIRMOir
LJutilJani, Pod Tnn&e 1.
2 vozička
s eavoro Sn 3 broz aavore, popolnoma novi, sa prevajanje le»a po tračnicah kolo-wek 60 cm, kompletni za ta-kojftnjo uporabo, prodamo, — Križevslta Induhtr.^a, d. d., komercijalna pisarna, UJuto-mer.	17623
Otročji voziček f
dobro ohranjen, se ceno proda. Naslov povo upravništvo ..Jutra".	17747
Kompletni letnik
„Der Mensch und dle Brde" nanovo vezan v 7 knjigah kakor nov. ee proda. — Naslov pr! upravi ..Jutra". 17713
Zimski ženski plaSč
(drap-astrahan). Še malo rabljen, se proda za 1400 kron. — Ogleda se ga v slačlčamt Derfel na Starem trgu. 17743
ffiMB
IBTITIt"*" bw"QroOED
Pletilni stroji
Stav. 5, 6. 7. 8/30—35 dobri, *o kupijo takoj. — Ponudbe a navedbo cene pod filiro ..Pletilni ctrojl" na upr. ..Jutra".
ITT 28
Tovarna fnrnirja
Podresje pr! Domtalab kupuje : orehove, češnjeve, Ja-vorjeve, Jesenove tn hruškove suhe aH napol suhe plobe od 5—10 cm, 25 Širine naprej, oziroma suhe hlode od 30 cm naprej. Enako tramove vseh dimenzij do 7/9. čimprejšnje natančne ponudbe ca gornji naalov.	17678
Smrekove sem. storže
lep*, kupim vsako množino. Naslov pove uprava „Jutra".
17675
Prazne sode
Suho robo
Bkare, Čebra. barlgle, brente, sita, rečeta, žlice, kubalnica, ribežne ln vsakovrstne druit« lesne Izdelke Ima »talno tn najeenejke v zalogi: Kvgen Ivane, Sodražlca, Dolenjsko.
17224
Prej, ko kosite obutev, ii ogleju
KARO* 66»« fevlie
pri tvrdkl
Dp^otin HogliE
v Mariboru Koroška cesta 19.
N'a zalogi so stalno vse vrste čevljev, posetmo i* sirao pripravno blago, kakor gojserol, »pe-olJa'Di lovski tn ftportnl devljl Itd.
Iu m lrt»iw v iwt«l <»• Imuei ? tc6»'H d«lc»i.
Buiični in novoletni popust 1W„ itn 10.1. 1924.
I 'lobro ohrMjen« .trojn.,* lfi., I.d lr.,;» olja, p«tiul<ji
I kupimo vtalto mnninit
| MEDIC. M! .NCftZIMIl
tOTirm »i|a lo (lrit2a
Medvode, l.ftf
Lepa jedilnica
ce radi pomanjkanja prostore proda po ugodni ceni al! zamenja -ia glasovir. — Naslov
pov, uprsv, .Jutra". 17501 p,očcvinasta bana
Lep nov daljnogled
Žične mreže
ze ograje vrtov iu drevesnic, vsakovrstne žične tkanine t«r elastične posteljne vložke ca lesenem aH šeleznem okvirju poljubnih vellkoetl Izdelujo {Svgen Ivane, tovarna žlčnm tkanin ln pletenin, Sodratloa, Dolenjsko.	17216
Enonadstropna hi§a
v aredlni mesta e prostim stanovanjem, ae proda za Din 140.000 v Realltetnl pisarn! v Ljubljani, poljanska cesta št. 12.	17762
Trgovska hiSa
enonadstropna, a dobroldočo gostilno ln trgovino, t inventarjem, gospodarskimi poslopji, kegljiščem in zemljiščem v Jako prometnem kruju na deželi, k, proda Z3 600.000 Din pod ugodnim) plačilnimi pogoji v Realitetnl pisarni v LJubljani, Poljanska cest« 12 17763
FIra8tov gozd
ya po«'k, nad 1000 m* krstnega blaga, se proda takoj na deblu. I. KOnig, Kočevje.
a 1287
Opremljeno sobo
v sredini mesta, oddam s 1. Januarjem boljšemu solidnemu gospodu. Elektr. razsvetljava, separatni vhod. Naslov pove uprava „Jutra". 17760
Večjo nagrado
dobi kdor preekrbi na periferiji aH v LJubljani stanovanje, obstoječe iz 1 sobo ln kuhinje. Naslov se izve v trgovini na Kar lovski cesti 4.
17767
Najlepše darilo
za novo leto 1024. Je. če mladenič kupi in podari svoj! lzvoljenki otroški voziček, mati hčerk! šivalo! stroj, oče pa sina novo dvokolo, ki se najceneje kupi pri tvrdkl Tribuna, F. D. L., tovarna dvokolea ln otrofiklh vozlfkov. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.
17722
Smuči
(Bllgberl stremena), se prodajo. — Naslov pore uprava „Jutra".	17714
Par vag. bukovih drv
lepo suhih, cepljenih, naprodaj. J. B a u t a n, Hrasmlk.
17688
(iščefo)
Letno bilanco
Srgovoim, obrtnikom, podjefc-cfkom. sestav« veečak v knjigovodstvu. Daje tud! navodila za šamottojno sestavo bilance. — Pondube aa upravo g^Tutrt" pod fiifro ,.Bilanca".
17753
Tovarnarji
in industrijci!
ftdi> bi vse! v službo ke*-prakfjkanta mladega izobraženega gospoda, absolventa & realke, Izurjen eJrojep.Ber, sin (tovarnarja, nekoliko vefičega v pisarnlskih poslih — Ponudbe pod šifro ..Ugodno" oa upravo „Jutra". 17751
Premog
(Trboveljski)
Drva 63,7
trda in tntblie,žagana !n cepljeni, stalno v zalogi Prem's; in drva dovajamo tudi v vre6»h. Naročila sprejema
H. Petric
L|ubt|ana Gospcsvetaka cesta 10.
Telet* 343.
..Koncert" - harmoniko malo rabljena, leseno steno 8 ln pol metra dolga in 2 ln pol m visoka z 20 šipami (Matt-glas). zraven duri ln vrati« a ze blagajno, prodam po ugodnih cenah la dogovoru. — Naslov pod „6ofia" v upravi ..Jutra".	17383
Vso damsko konfekcijo
razprodajam pod lastno ceno, dokler Je še kaj zaloge. Fran Lukič, Pred škofijo ttev. 10.
17231
Bens. motorja
6 IIP. skoro nova. 1 ..Deutz" stoječ, drugI ,.Mm' heti-Sead-l'.ng". se prodasta po Dlu 15.000. Inženjerska pisarno, Ljubljana, Gorupova ulica 17.
17067
(Sltzwanne) nova, aH dobro ohranjena, se kup!. Ponudbe s naslovom ln oend aa upr. ..Jutra" pod „Bana". 17820
Desko
lipove ln Jelševa od 25 mm debeline, od 2 m naprej, kupim takoj. Ponudbe na upravo i „Jutra" pod „Llpa in Jelša" 17823
V polno popravo
in ponlklanje. pobakranje In lakiranje v peči, ee prevzame kolega in šivalne stroje. — Mehanična delavnica Oton Z e m e 1 r o k . Gline« št. 74, Ljubljana.	17280
Ilrano in stanovanje
Ifeče 40leten, dobro eltulmn trgovec. Pouudbe pod ftltro „člstost" na upravo „Jutra .
17732
Boljša restavracija
al! delikatesna trgovina. vzame v najem. Ponudbe pod ..Hermea" na upravo ,Jutra .
1773*
Bukove plohe
50—1- mm debele. 2 m naprej, ne ožamane, kupim. — Pouudbe pod ..Bottoubole" ua upravo „Jutra".' 1<828
Pozor!
Plačujem le edino Jaz po najvišjih cenah stare obleke, čevlje In pohištvo. — Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. — Drame Martin, Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje 2i>- 17825
Filatelisti, pozor!	'^"orTer
Bosanske znamke vseh Izdaj,	^ „
kompletni stav......tud!	vagonov. Ponudbe
a pritiskom Kraljestvo SHS,	« navedbo cene franko flpllje.
tudi komp.. se prodajo po	nm'o» uprava ..Jutra ,
ugodni ceni. — Naslov pove	17801 uprava ..Jutra". 17822
Vagc bnkovega oglja
suhega, vllanega. prodam poceni po 46.000 K franko vagon Mirna na Dolenjskem. — Prevzem na postaji. — Franc Knez, TržIECe, Dolenjsko.
17809
Samo 10G0 Din mesečno
bs zahtevo tudi večjo kavcija položim, kdor mi preskrbi službo skla- -.-a, pLaiJa, tokasanta ali kaj primernega, gem vrezen, zanes^.v, blvSi finančni poduradnlk, samski. Grem tudi za potnika. Naslov pove pod šifro ..Zmožen 33" epravtt • .,Jutra".	17740
Slnžbo skladiščnika
tiUnlka ali sluge, Oča srednješolsko izobražen samec za tako;] ali pozneje. — Cenjene ponudbe pod ..Zanesljiv in pofiton" ca upravo „Jut.ra".
17717
Visokočolce
ftcicSra semestrov, ! S č e v skrajni stiski z a s J o t h a za svoj eksistenčni minimum, t. 8 1000 Din mesečno. Sprejme TOS.fco delo ? Na razpolago pol dneva — popoldan. Cenjene !t»onudbo upoštevajoč, da dotikal pomaga do d03ege cilja, ca upravo ...lutra" pod šifro ^Zhamon.''? čzsa". 17652
Krepak deček
t dežele Llell vf^piti kot
k dobremu čevlja rev emu tnofetru v mestu LJubljani, kjer bi Imel brar.o la Stanovanje. Ottnlc po dogovoru. -M a slo v pore uprava ..Jutra".
17580
Spalna oprava
moderna, ravuokar izdelana iz črešnjevega lesa, temna, masivna, nefornlrana z marmornatimi ploBčami ln ogledalo, ee proda. Naslov pove uprava .,Jutra".	17664
Darilo za Novo leto!
Ugodno se proda še nova damska ura s brlljantl ln rubini. — Naslov pove uprava „ Jutra".	17b31
2 krasni perz. preprogi
ets prodaBta v ftubipevl ullct S/111 desno. Ogled od 10. oo 12. ure.	17601
Vina!
Redka prlložcoat I 600 hI bo-Itb vin lz 1. 1017. K 33. 100 M Iz leta 1910. K 24, 100/»! burgundca (rdečega) K 25. saro pristno sllvovko K 100 po litru. Vina so labko kupijo skupaj s sodi ln se lahko dobijo v najem skupaj s kletjo. Krevagna, Ptuj. 17765
Jabolka
lep:* namizna, Ima za oddati večjo množino tvrdka I. Raz-boržek, Šmartno pri LitJJI.
17685
Gostilna In mesarija
dobra Idoča v prometnem kraju, te vzame v najem ali na račun. Ponudbe s pogoji naj se pošljejo aa upravo ,Jutra" pod »Dobroidoča". 17655
Stanovanje
v novi h!šl, ia 3 sob. kuhinje, klet! ter lep vrt, ue odda za več let. Naslov pove uprava
..Jutra".	17707
Najboljše je najceneje! Industrija šport, čepic
Empire-ura
In dve krasni drugi uri (aR-dcutech) naprodaj. Kje. pove uprava „Jutra".	17816
Odon K o u t a y . Ljuuuaaa, Aleksandrova cesta 7, zastopstvo In tvorniSka zaloga gonilnega Jermena 12 velblodo-ve dlake, tvornlee Brflder Kind, Ustje (<X S. R.) 17700
Da ce gmanj&a moja ogromna galopa
perja in puha
dajem popusti v eouali
2 O %
S l flami, UoMIata
Mestni 11 8. (tu
Božična darila
dobtta na.tceneje v trgovlul j Janko Dermota. zlaUr v Sp. Sliki, Jernejev, ulic« St. iT. Lastna delavnica. V ne<lelJo cel r!aj) Odprto.	17609
Prcnorljcn voz-samce
Službo iS?«
In Banke, prodam. Pretnar, pekarlj,. Rakeku.
- Alojzl.l Udoc pri
Orodje za re.lanje
j*rakll^Do darilo tu deco, pri-
Dvor spalnih oprav
t r. orehovega trdega leaa, po nizki ceni uaprod-f. — Joelp Kuhar, mizar, St. Vid 6t- 78 nad Ljubljano.	1778B
,KOMET"
tekoč« čislto za parkete In II-o-lenm. je nuj -oljse ln nDjeoncjde. Je lirez <lnha. snažante anim ntrm j j lahko in jako i/flatrio. llobi te v lio'15'tttrtfovl ■■ h V Linl> jani Staoul. Rsaheliar, t. Muo. Per.an, Vatovafi 4 Svetina, Kulilefc, Nabav* ijaln. zatfruoa javnih nameščencev Itd. MaroDa ae s i,Komet', tvorn ca . Celja.	687s
Zlata moško ural
..ScViaffbanaen" najlrpSe ln najcenejšo boaiftio ali novoletno darilo, » lepo zlato verižico, prodam za brezkonliu-reučuo ceno SSOu lJln. VpraSa naj M na Blelwelaovl cesti 1,
I. nadstropje, pri Lavrenftlft, 17782
Najboljše je najconoje!
in klobukov nudi prav lepe In moderne eeptce na veltko ln malo. Ute prevzame tud! v delo. Cene b.ijidne. delo epecielno. Cenik in vzorcc se poSlje brezplačno. — Anton Zavodnlk. InduatrUa Sepic v Kranjek! gori.	17402
išfe proti dohri odkupnini večje trgovsko im-portno pod jet ie po možnosti v pritličju ali v I. nadstropju nft prometnem kinjii, najl uhše na Dunajski cesti, Cmspo-svet-ki cesti ali v hI žini sodnijo ozir. kolodvora. — Pripravljeno je tudi adafHirati ali preurediti že obstoječe prostore in lionorirati. jako dobro take predloge, če so izpetim. Nasloviti je pouudbe na šifio: ,3 da 4 sobo" na upr. ,.Jutra'\
Urarska, zlatarska
ln Juvellrelta trgovina z vpem Inventarjem lp tunogobrojso zalogo v mestu Slavcu ije, ae rodi odpotovanja prodaja komaj polovično ceno 375.000 Din. Polzve ce v KcallLetnt pisarni v Ljubljani, Pekinška ceste 12.	17761
Stara mala trgovina
r sredini mesta, ee proda. — Pismene ponudbe pod, ,.Stara trgovina" na upravo „Jutra".
17780
Opremljena soba
velika, e trem! posteljam! In elektr. razsvetljavo, se odda boljšim gospodom aH gospodičnam, evenL sakonekema paru brez otrok s hrano a!l brez nje. Nat»lov pove up ava ..Jutra".	17477
Majhno mosečno sobo
s onkrbo aH brez ije v smeri Zg šiška. Kleče, JežUa au Toroačevo, IŠ »e za svojega lovskega čuvaja Lovska družba ..Ježlca' v l lubljanl. -Pouudbe os Lovsko družbo ..Ježlca' v Ljubljani. Stritarjeva ulica 5t. 7, Frltacu.
17421
Poročen par
Išče sobo za 10 dni takoj. — Plača ae dobro. Pouudbe pod „Za kratok čas" na upravo ..Jutra".	lio.il

Bivalno stroje 8198
■ deaott.tatm Jam.tvom
Zi bo216 In Noto lata 10 % popusta
Pa'a5a ljubljanske kreditne banka
LJUBI_JANA.
najfliejtt lzdel.k kopit, najo.u.j. pri tvrdkl
J
Sdo bi znal
kratkoemltl SOletno go/po-dlfco, kl Je za nekaj ?ae& prlmorana UviM sta tlc?.ei|, z
etubovftA kore;.pondenco? Or.i-ra se bamo na resne, sttrejfce gospode, no gledo na njih vnanjost ln premoženje, ui resne ponudbe Jo poslati na upravo listu pod ,.ZapuSCena samica".	17775
Dekle-kuhorica
star. SO let, iell znanja t, poštenim mladenlftom. Ponudbe, fte mogočo s .llko, pod illfro ..Botlčna m-e&t" aa podružnico ..Jutra" v Celju. 17777
Gospodična
kt tndl uma »lika. iell v umetnikom aH ljubiteljem oietnostl dopisovanja. — Ped ..Intenzivna poglobitev" n* podružnico ..Jutra", Maribor.
17700
2 violini in flavta,
cala ln tričetrt, ae orno trs, da. Gostilna Celarc, ŠpodpJ. 816ka Ifio.	177S5
Pianino
Irjplm alt rzatndm t nojsip. Naslov poro uprava ..Jutra.", 17684
Sledeča glasbila
dobro ohranjena, prodana ^ zelo nlzk! ceni: kontrabas, 3 gosli. 1 gltara, 1 Biserni.-,, Naslov povo uprava „Jiitra':, 17001
Intelig. gospod
srednjih tet. ioimsu teli sua. nja r Gamostojno damo. DI- i skreclja častna zadeva. Hoptsl' na upravo ..Clllter Zeltung" pod „OeUe".	17565
Iločc« biti lepa?
Uporabljaj kozmetično Eta-preparate. Laboratorij d. s'o. z. RaapdHllJalnlca za JugotlavlJo: E. Očko. LJubljana VII. Ceatk brejpla no.
17275
Lepoto
dosežeta pri uporabi keeme-tlftnlb Eta-preparatov. Laboratorij „Kta" d. % o. z. — Uazpofilljalnua ta Jugoslavijo: Emil Očko. Ljubljana VII. Cenik brezplačno. 17272
Prijeten gospod
botjlt zasebni uradnik, tett znanja brez medsebojno obveznosti. — Popolna tajnost častna dotlnost obeh. Pisma pod ..Nepoznan" na upravo ..Jutra".	17 u9
Klavirje
planine, harmonije, prodaj^ la Izposoja Alfoc« Brezo it, največje, zaloga vseh glasbil, muzlkaHj la strun. Ljubila, na, Meatal trg S, poleg ma-gistreta.	15413
iiEPAffiS
Plas«
je bU IzgbtiU. u v okolic! poi 3taje Jeseulca v noči IT. i. m, Najditelj so naproža, da gw odda v upravi „Jfctra".
17808
Zlat moški prstan
v 3 kamni, ue Je izgubil. Najditelj ee naproša, da o« odda v upravi „Jutra" proti nagradi.	1780&
Blesečna soba
prazna aH opremljena v novi blfil, z eleku.oMO razsvetljavo ln posebnim vhodom, ee odda Naalov pove uprava „Jutra".
17742
Kot sostanovalec
s hrano, se sprejme soliden gospod, najraje dijak. Natlo« pove uprava „Jutra". 17811
Zamenja se stanovanje
obstoječe iz 1 večje »obe in kuhinje s pritlklinaml s stanovanjem, obstoječim iz 2—3 sob ln kuhinje s pritlklinaml, po možnosti v bližin! Belgijske vojašnice. Ponudbe Je poslati pod šifro ,.Zamena stanovanja" ca upravo .Jutra".
17787
Dve oproml-eni sobi
eventuelno s souporabo kuhinje, oddam takoj za dobo 6—8 mesecev v Sp. Slškl. — Naslov povo uprava „Jutra".
17774
Znanja želita
dvoje mladih priprostih deklic s dvema enakima gospodoma v starosti od 20 do 24 let. Neanonlmne dopise, ako mogoče s sliko, pod ..Ciklama ln Narcisa" na upr. .Jutra*.
17808
Živi karti
oe bado dobili v pocedetj^ dne 24. t> m. pri tvrdkl Fr. kiiam, nasproti hotela Unloa.
17770
V restavraciji pri <Ro2i>
ždovska ulica tU 6, se dobi}« vsako soboto !n aedeljo domačo Jetrne, krvave !a aene klobase. Točijo se najboljša vina iz ljutomerska.' vinogradov letnika 1921. la aovodofila „Eožica". 1731&
Opozorilo!
Za male oglase, prtobčeao pod aaslovom ,.2enitve". ne računa dvojna ceua ..Malih oglasov". — Upr. ,Jutra"
Gospodična
aH vdova a večjim premoženjem. se najbolje poioč) takoj aH pozneje, akc podpira blagega akademika, da dokonča svoj študij- — Ponudbe pod ..Srečen zakon 17738" na upravo „Jutra".	17738
Priznanje!
V mojem stanovanju postav« JJcna dva aparata .Toplodar* od tvrdke Niplč, kl ml ogrevata z velikimi prihranki sta. novanje, *ta izvrstna, zato t« aparate vsakemu priporočam. Anton Ivankovič. 8am0bor. Naroča ee: ,. Jugometallja", Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 ali R* Niplč ln drug. Ma-ribor.	17248
gospodična, vešča vseh pfear-	fx>roč& Ddon Koutny, Speci
t.lakih del e daljšo prakso.	Jalna trgovina z orodjem lo
Gte tudi kot blagajnlčarka.	tehn. potreb'člnaml, Ljubljc-
Ponudbe pod ..Takoj 28" nu	aa. Aleksandrova cesta St._ 7. fpravo „Jutra,v. 17431
Odon K o u t n y , Ljubljana, Aleksandrova testa 7. zasto|>-stvo ln tvornl&ka zaloga gonilnega Jermena iz U8pja, Šivalnih Jermenčkov. tvornlee Carl Budlschowsky A Sčhne. 17798 i Wien.	17704
prevzame ssos
mehsnl na delavnica Fran Ogrin
BotpotTetska epsta 14
Mi BOREC.
Umetni mlin
na prometnem kraju, 66 proda aH se vzame družabnik s 7—800.U00 Din. Naslov povt podružnica ..Jutra" v Mariboru.	17360
Več sob za zakonce
aH pisarne, obstoječe la dveb prostorov v mestu, odda Realltetna pisarna v LJub!.'an!, Poljanska cesta 12. 17764
Lepa opremljena soba
s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, se odda v Sp. 6lšk! 1—-2 gospodom, aH zakonskemu paru, ki Je ves dan odsoten. — Naslov v uprav! ,,Jutra".	17771
Krasno posestvo
naprodaj, obsiojtče ia novo-zidane hiše r goepodarskim poslopjem la njivami v uaj-boljšem stanju ob drž. cesti v Novem mestu, primerno za vsako obrt. Obširnejša pojasnila daje Jože Kleindlnat v Novem mestu.	17642
Lepa soba
u kuhinjo, predsobo ln shrambo s posebnim vhodom, se odda v najem v bližnji okolici LJubljane onemu, kl plača za več let naprej. 17639
Mlad gospod
samostojen obrtnik v družb! s plodonosnlm podjetjem, ee 2ell v svrho ženltve seznaniti z gospodično v starosti 18 do 24 let, katera b! imela po poroki sredstva za razširjenje podjetja. Tudi mlade vdove ni6o Izključene- — Le reane ponudbe je poslati & sliko, ki se častno vrne (tajnost « častno besedo zajamčena) na upravo ..Jutra" pod ..Resno 17718".	17718
Lastnik večjega obrata
Seli znanja v vvrbo ilenltve » gospodično do 26 let, kl bi po mogočnosti razpolagala r-obratnimi prontori al! o kakimi drugim! sredstvi. — L«; resne ponudbe pod ..Industrijalec" na podružnico ,,Jutra" v Mariboru.	17555
Dvokolesa
as (»prejemajo v polno popravo, «e poniklajo. emaJl!raJo e ognjem In shranijo preko si* me. ..Tribuna" F. B. L..' tovarna dvokoie« la otroških vozičkov. Ljubljana, Karlov-ška cesta 4.	1729?
Za božična darila!
Velika izbira slik pri £< Babka. LJubljana. Aleksandrova ceata 7.	17234
Samo <Aikadont>
zobna pasta Vaa more pe« polnoma zadovoljit!. 15S93
Pravo dalmatinsko vino
belo in črno. Iltar po 40 .K-. se toči samo v Barvarski ob št. 3 v Mariboru. 17634
Strycbnin
svež, dospel, — Drogerlja Aa Kane, Ljbljana, i..dovakž) ulica 1. — Oblastveno konce-:'ijosira,ca prodaja strupov. I	17813
Trgovsko hi§o
prlpravao t.udl za gostilno, z velikim vrtora ln dvoriščem ter prostim stanovanjem, prodam radi premestitve. Oddaljena Je 20 minut od glavne pošte. — Ponudbe pod ..Zelo ugodno" aa upravo ..Jutra".
17740
Kos zemljišča
za stavblšče, ua zelo prometnem Industrijskem kraju, se proda. — Več se Izve: Loke št. 20 p. Trbovlje II. 17647
Delnice
Portland-Zeiueuis- Fabrlks A. 0. Leugenfeld, oe kupijo po 600 Din. Obvezne ponudb« re prosijo na upravo „ Jutra" pod „13".	17810
C
Mlada vdova
s stotlsoč kron kapitala, srei 2 sobi pohištva, Stlrl gozdne parcele, žel! poročiti trgovca, me3arja aH gostilničarja, kl poseduje lastno posestvo. — Sarost 3i>—40 let, vdovci niso izključeni. -^'-'Pismene ponudbe pod „ZoVa" na upravo ,,Jutra".	17518
Opozorilo!
Za male oglase prlobčeue pod naslovom ..Dopisovanje", m računa dvojna cena ..Malili oglasov". — Uprava
Zenitov.	|
Katera trgovsko naobraSeria gospodVna bl poročila trgovca s 15*0.000 K premoženja, Iti bi Imela 400.000 K gotovini;, ila bi kupila hišo, v kateri imam sedaj trgovino. — Resne poaudbe na upravništvo ..Jutra" pod „r^pa bodočnost 1P24".	17786
Nova hiša
o 3 sobami, kuhinjo, 1 kopat-nlio In verando v okolU-1 LJblJane. ee proda pod ugodnimi pogoji. — Naalov povo uprava ..Jutra".	17307
V samotni vasici
sredi velike poljane žtvlta dve Izobraženi blondlnkt. — Hadl pomanjkanja znanja si želita dopisovati s inteltgentnlmi gospodi. Le resne ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Plantu-la in Perunika I65D7".
Jesenice
Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb. ts.i
Izvršuje privatne is industrijske stavbe, proračune, nadrte, cenitve, posebni oddelek u arhitekturo
KanarSke
tepe, prtetno barperjo, najboljšo pasme ..S^ittert", z lepim, čistim glasom, prodaja po zmerni cent Valentin Ko-bav, Skotja Loka 47. Na /a-Utavo dostavlja tudi ua dom. |	17753
I Mor hoti lat prodali | j Mor hoče kaj kopiti Kdor ISče službo itd. i nuj lnscrlra«Jotra" b
ZASEBNO OČILIŠČE ZA STROJEPISJE IN S T B N O S R A P I J O AN_T. ]>.__ _L _E_G_A_T_,
Začetek novih tečajev dne 3. februarja 1924. Samoprodaja pisalnega stroja ,CONTINENTAL".
MARIBOR Slovenska ul. 7, Tel. 100,
C790
Bomačc vesli
BOŽIČEK.
LJubljana živi te dni nekako raz-fcurljivo življenje, polno iskanja, be-ganja in ojiazovanja, Živimo v zailnjib dneh pred božičem.
Deca ln odrasli, vse se razgleduje po Izložbah. Deca. zavedajoč se, da je »božiček« radodaren in poklican sanio tanjo, z nekako razžaljenostjo Izpodriva starejšo Izpred Izložb, ' kjer sc leskečejo vse pisane velike In male. steklene, porcelanasto, lesene ln papirnate igračo, punčke, konji, železnice, jezdeci, avtomobili^!, kočijnži in kočije, štedilniki in cele vilo. O to je življenja, to ie prerakatija. Drugače jleda in oprezujo otrok, ki se drži še materineia krila, drugače paglavec, ki že nosi učene knjige v šolo. Mali nehogljenčkl s široko razprtimi očmi hnlijo v punčke ln fantke, ki se prav tako začndon in široko razgledujejo po njih, in vse njihovo mlado hrepenenj je obspženo v teh malih idolih.
»Glej mama, ta-Ie punčka se mi pa flneje. Glej mama, ta pa prav tako debelo gleda kot naša Mimica. Glej, glej, mama. za to-le bom prosil božička, erlej, tako raca kot naš »Din-go (psiček)«. In mama so le težko odtrga t njim od okna — ali kaj, ko jp jniga izložba zonet polna mikavnosti. Drevesce, božiček, angeličkl, jej. koliko lepote, nagromadene v tako kratkem fasn.
Starejši fantki g knjigami z nekako zavistjo ignorirajo drobne punčke, pa sa poželllvo ozirajo v blclklje. Duh športa je prežel srca od najstarejših pa do najmlajših.
Dekleta, kl so odzorela drobnariji božička in katerim se je vera vanj epačila v realno, a bogato stremljenje, mičejo zopet drucri zakladi. Zlatnina In srebrnina, svila in brokat, vse jo ovenčano z graeljoznostjo božiča. Cvetlice so se izprovrgle in prehitele čas, zra-stle in razcvele so se za božič, kradeio letalcem čas in iim v kro gu srebrnih omel in božičnih dreves jemljejo vid.
Bogate in siromašno, mlade In stare. dekleta bolj kot fante, očoto in matere manj kot otroke, opaja leto-Snji bož'?ck. Bolj kot kdaj prej, so je v Ljubljani razšopiril. bolj kot kdaj prej. r.daj vabi s svonm bogastvom v kraljestvo sanj, pričakovanja. Ves so blesti v srebru, v zlatu, ttl gloda izza knjig, tam je bolj dostojanstveno tih, tu namigava izza propro?, tam zopet izza svilenih bluz. Vsakemu daie svoje.
V Soli so redi sedai najslabši, hre-penonje najmočnejSe. Ceste so polne, okna zavarovana, vse pozvanja, vso iSnmi po božičku. V nočeh vstajajo otroci, iz sanj jih je zbudil božiček in jih vodi iz bogastva v bogastvo: <Mama, mama, konjiček, avtomobil •— mama, hi ... hi ... z božičkom grem.«
Dnevi božička so lepi. pota izsn-£ppa, božičku je omogočpno, brzo in jadrno poleteti iz hišo v hišo. od deteta do deteta, od fants do dekleta in po zaslnženju obdarovati vsakega. Kako obdari tebe, mene, bomo videli. Moliva, trpiva in čakajva, morda pričakava.	Ip.
Rosnorju v Mariboru. S rem Je prešla io-1
pet velika slovenska posest v nemške ro-
„,	...	,i ke. — Trgovec Jakob 1'reac, ki se preseli
stvu organizacije povsem drugega v RaCje prj Mariboru, |)n je |)r0lia, evojo
mišljenja kot ostali člani odbora. Con- vllo v KoroSčevi ulici za 1,400.(HK) K l'o-
tralnl odbor je na Isti seji dano os'av ke vzel v vednost in obenem odločil, naj začasno opravljajo posle predsedstva glavni tajnik Centralnega odbora Rade Jankovič, blagajnik in v Beo-gradn nahajajoči se namestniki odbo-rovih članov iz pokrajinskih organizacij in da se za izvolitev novega odbora skliče v drugI polovici meseca januarja lota 1021 izreden kongre«.«
*	Železnica Zagreb - Knin. Kakor poroč.vo zagrebški »Rlječi«, se dela na železniški progi Zagreb - Knin kljub neugodnemu vremenu tudi pozi mi nndaljuicjo. Upati je. da bo proga do prihodnje jeseni dogotovljona. Drl železniške proge od Zagreba do Gra-čaea jo žo izročen prometu ter vozijo vlaki iz Zagreba preko Ogulina v Gračac. Proga od Gračaca do Knina. ki se še gradi, bo dolga R3 kilometrov. Iz Zagreba v Split bo trajala vožnia po novi železnici samo 12 ur
*	Nemška tiskarna v Mariboru. K zadevi nemške tiskarne v Mariboru poroča sinočnia »Marburgcr Zeitung«, da ji Jo Izjavilo vodstvo nemške gospodarsko stranke, da so ne peča z mislijo ustanovitve nove nemške tiskarne v Mariboru, ampak samo s premostitvijo cliske ncmfke tiskarne v Marihor. Olcdo nstanovitve nrmške banke pa v nemških krogih ni ničesar znanega. — V kolikor smo mi informirani, so razni nemški mariborski magnatl napravili pri notarju dr. Rar-lptu colo družabno pocodbo za delniško družbo nemško tiskarne.
*	Razmere v Idriji in tamkajšnjem okraju postajalo vsak dan bolj obup ne. V Idriji imajo že približno f>00 brezposelnih, mod temi posebnost svojo vrste: okrog 100 «brezposcdnih» dijakov, ki vsled pomanjkanja sredstev ne morejo iti študirat v Vidom, kamor je bil premeščen srednješolski zavod iz Idrije. S strahom se povpraiujejo: Kaj bo z nnšo mladino, z našim inteligentnim naraščajem?
scliinger,u, koroškemu rojaku in znanemu trgovcu z orožjem.
•	Marilmiski (Silveiterlcier* prepovedan. Politična oblast je prepovedala Sil-! vestrovo prireditev »Marburger Mftnner-gesangsverelna*.
•	Kuravn železniških vagonov. Z ozirom na številne pritožbe polujočega občinstva je ministrstvo saobračaja odredilo, dr morajo pri vseh vlrtkih v zimski dobi bili zakurjeni vsi železniški vozovi.
•	Kako grade most v Gamcljrah. Piše o nam: Stari leseni most v Spod. Gnmelj nah čez Gameljšfico žo davno ni bil več uporaben. Zato jo krajni cestni odbor, ki mu načeljuje znani Oražem iz MosI, razpisal zorradbo novega mostu. Načrt je bil napravljen od pokrajinske uprave. Zgradbo je seveda prevzel Oražem sam, čeprav nima za Inka izrecno strokovna dela nobenih kvalifikacij, delo pa je poveril — navadnemu cestarju. Vrh tega Be Oražem tudi ni ravnal po načrlu, kl določa, da mora bili temelj dva metra pod vodo. Njegovo neverjetno samovoljno in naravnost nedopustno postopanje se ;e seveda kmalu maščevalo. O priliki zadnje poplave se je namreč ena slena moslu kral-komalo prekucnila v vodo. Most bo seveda sedaj za približno 70.1X10 K dražji, plačali pa bodo morali to malomarnost — davkoplačevalci. Vsekakor je v interesu davkoplačevalcev, kl morajo plačevati mostnino, da se zadeva preišče.
•	Bnpg v juinih krajih. Iz Reotrrndn javljajo, da ie v zadnjih dnevih ludi po južni Srbiji. Črni rori. Rosni ln Hercegovini nastopilo hladno vreme s snežnimi viharji. Začel je pritiskali mraz, kl pričanja divjačino In tudi volkove v bližino človeških bivališč.
•	Osebna va'mnt v Ljubljani se je zadnje čase precej (oslabSala. Zlasti v lem nejšlh ulicah opreznjo sumlllvi elementi na pasnnlp. Dne 21. I. m. ob 10. zvečer je napadel neznan zllkoven uradnico pivovarno Union, Vero Aleš, v Stre I i šk i ulici pred domačo bišo. Iztrgal jI Jo z levo roko ročno lorbico, z desno pa jI je
•	<- ■	, , v - !„_____, zamašil usta, da ni mogla vpiti. Po na-
*	Smrtna kosa. V petek zvečer je umrl i . . . ., ,r , ! . ,
,,' , .... , „ . , _ ... padu ie pobegnil. Vendar pa je mel smo-v Ljub jan g. Mihael Buh, kamnoseški L ' i..,6. _ . ' , ... .
, j- . „ .i. n .i_j_ii. p____i lo; na begu je namreč sam Izgubil iy,
poslovodja tvrdke Alojzij Vodnik. Pogreb , , '	. , . , ,
. ,,, . . .	i. i/„ ukradene torbice denarnico, v ka orl Jo
se bo vršil danes ob 4. popoldne iz Ko-1 b|If) ^ p.	>
lodvorske ulice SI, 34. — Dne 17. t. m. je . '
, 0 . .	... . e .___"	Opozorilo pilnikom med Ljnblian« in
un.rla v .Spodnjem Porčiču pri Sv. Lenar-	,, 1	,«.,,«
. ,,, 1 . .__„ J___,. „.,Zs-reriom. Policijski organi žc dal e časa
tu ,v Slov. goricnh gospa Terezija Rihta- , . .	' ' h. .	'
, " . . , _ ,1 ' t, ,„	zasledule o dohro npranizlrnno lolpo rane, vr a narodnn žena in mali g. Pelra	.._.„,, , .. , , ,,	, 1
, , ». . , ., s	nnlranlh žepnih tatov, kl oprezajo na »vo-
liintariča, drž. zivinozdravaika v Sosta-	...	. *	' , „
m L . . . „	je zrlve na vlaku med L ubljano in Zanju. Blag jima spomin, žalujočim pa naše	' . _ .	« .	. ' 6 ' 1	grehom. Tatvine se množs dan zn dnem.
V Zidanem mostu je bil pred nekaj dnevi.
kakor smo že poročali, okraden za večjo
vsolo denarja veleposestnik Lovro Teto-
var iz Ivanjkovrev, sedaj zopet uradnik
Anton Cingerle iz Maribora. Potnikom sc
priporoča zalo na vožnji skrajna pažnja.
* Zapeljiva deklica. V četrtek zvečer se
je seznanil elektrotehnik M. J. iz Ljublja
In?crafe ra bti/lčno številko sprejei.-ia «J;itro» še do mndcll-ka ob 10. tiri dopoldne. Pozneje tiošle osrbse je prlmorana uprava odkloniti.
iskreno sožnlje!
*	Razpustitev društva Na lastni predlog se ja razpustila podružnica brzojavnih in poštnih uradnikov v Celju.
*	Telclonski pogovori z inozemstvom. Gledo razporeda telefonskih pogovorov na glavnem telefonskem vodu Beograd, ozir. Trst Liubljana-Dunaj-Praga Je ministrstvo določilo, da se s 15. decembrom l.l.	,. ,. .,, ,. , ,
,	i _ i n -T-v.it__i ne v neki I ubljnnski kavarni z neko
vrše pogovori med Prago m Ljubljano od .	'	^
,f.	i , j .. o,. ., „„,, 1 <dnmo>. Predstavila se mu Jo za Gabri
10. do 10.30 in od lo. do 15.30 ure med .,„,., . „ . ,., , . , . ., . r	.	, ,, ielo Vovk iz Zagreba. Rnz oži a mu le, da
Liubl ano m Dunaiem od 13.30 do 14, tn	, . ,,. ,b , „ .. , , . ' .
„ , ,. - in- '"e v Ljuliljani službe. Nas cdricga dne od 20. do 21. ure. Ostali ras med 9. in . . .,, , „	. ,, .
-	jo |e povabil na ples. Ker pa dek e ni
21. uro se vrše pogovori med Zagrebom . , .. ,, . ,	,,, ,
, r,	, n . • r. . i imelo najboljše obleke, si je izposodil ka-
tn Trago, med Zagrebom in Dunajem, ,.,.,, .	' , ,
, „ , . n i ■ L j val r lepo ob eko od svojo ses re in io med Beogradom In Dunajem ler med	1 » ,	,, ,,
„. . , ,,	posodil za čas plesa neznanki, ki pa se Je
1 rstom in Prago.	i ■ , , , , , . ,, , . '
4 ,, , is- f-„r, a___>.. izkazala zelo nehvaležno. Kmalu jo nam
*	Ženska podružnica CJ1D. v Ormoiu	.	' . 1 i reč izginila iz plesne dvorane, no da bi
so poslovila od svojega kavalirjn in se
odpeljalo zopet v Zagreb, poskušal novo
4 Vrednost priznanlc sedemodstotnega posojila 7a državo. Finančno mi- j nif t.rstvo je izdalo narodho, da se ^ priznanioe sedomodstotneta posojila , sprejemajo pri državnih blagajnah ne | po svoli nominalni vrednosti, npgo po borznem tečaju. Borzni tečaj se ne sme vzeti v svojem faktičnrm iznosu, j tomvpč se ima zaračunavati po poseb | nem pravilu. Ako priznaniee tega pra- i vila kotiraio na borzi pod nominalo, j jih l>o državna bla«ralna sprejemala za! 10 % nižje od točaia na borzi. Ako kotirajo nad nominalo. jih bodo spre-1 jomale državno blagajne po nominnli. Ker io sedal tečaj priznamo pol nominalo. se morajo vso kavci"e. ki so položeno na državnih pristojnih mc-(■•tih v toh priznanicah, korigirati v gnrnjem smislu najdalje do 15. januarja.
*	Novi nrofesor!i beo?rajs''e tinlver-ee. Na šumarskpm odspku kmotPske fakultete v Beogradu so imenovani za honorarne profesorje: Vojin Petrovič, arhifpkt uprave fondov, za šnmarsko gradlpvinarstvo: M'loje Jovanovič, in šppktor ministrstva za kmptiistvo, za knltumo tehniko, in Siniša Stankovič za livarstvo.
*	Ir diplomatske službe. Naš poslanik na Dunaju. Tiča Popovič. je dospel v Beograd. Kakor se doznava. se Popovid ne povrne veg na Dunaj, mat več odnotnje po praznikih na svojo novo službeno mesto kot poslanik v Bndimnpšto.
*	Kriza v centralnem odborti želez-nlČarskega ndniženja. Centralni odbor Udružonia jugoslovanskih narodnih železničarjev v Beogradu jo imel dne 10. t. m. plenarno splo in jp po dovršenem dolu Izdal sledpčl komunike (Na današnji seji Cpptralnoca odbora jugoslovanskih narodnih železničarjev Rta predsednik Svetom Lnkič in podpredsednik Mih. Nikolič podala ostavko na svoje funkcije v Udružc-Afo. ker sta bila slede taktike v vod-
je na Miklavžev večer bo"n!o obdarovala naše malčke. Med prijatelji mladine so jo nabralo 030 Din, nekaj košar jabolk, orekov, rožičev, fig, sadja in raznega peciva. Dvanajst otrok je bilo obdnrovanih s toplim perilom, ki ga je prav lično pri redila gospodična blagnjničarka, 42 učencev s šolskimi potrebščinami in 80 malčkov z zavojčki s sladko vsebino. Vsem darovalcem prisrčna hvala I
* Zahavno prireditev v velikem slogu z izbranim sporedom in Izvirnimi točkami priredi 5. januarja »Klub Primork* jv vseh proslorih Narodnega doma v Ljubljani. Sodeluje nad 100 Primork in Primorcev. Priprav se udeležuje o tudi Člani <Soče» in športnega kluba <Primorje>. — Zavedn» narodne Primorke hitijo s lo prireditvijo na pomoč Sokolu L, da lažje reSi svoj Tabor; ves čisti prebitek je namenjen za zgradbo sokokskega doma. — Opozarjnmo že danes soko'ske kroge nn
srečo.
* čuden «žrnin>. Potnik, katerega je zanesla pol v Bošlanj ob Savi, poroča o drznem uastopu zvilega goljula naslednje: Neke nedelje meseca novembra sem pri lo veliko prireditev, ker je pričakovati,! Sel v neko lukajšn o gostilno. Ko sem že da se te skoro golovo največjo letošnje dlje časa sedel in klical, sc mi je posre-
predpuslne prireditve udeleži vse, kar je nnrodno, napredno in sokolsko.
čilo, da sem priklical iz nenavadno vesele družbe natakarico. Medlem pa sem
Izprememba okolišev pošt Rafjo in zagledal pri drugi mizi nekega lujca. Ko Pra-jersk-i ler uvedba sel«ke dos ave. S sem vprašal znanca, kdo bi bil lo, je že 1. jnnunrjem 1024. se izloči občina Gori-1 zapazil tujec mene in kmalu nnlo naročil: ca iz okoliša pošte Rnčje in prideli pošli «I'rincsile mu liter vina in pečenke*. Iz-Pragersko. Pošte naj popravijo krajevne prva se mi je zdelo, da sem napačno Imenike.	' rnzumel, n že je bila pri meni natakarica
* Za'vorPev pomožne p"š'n Mn'a gorn. z vinom in pečenko. Tako je Irajnlo poz-S 31. novembrom t. 1. ie bila zalvorjena no v noč. Tujec je plačeval, da Je bilo ve-pomožna pošla Mala pora v področju po- selje. Sumljivo je bilo le, da ves večer i šle Kočevie in hkrati je bilo v lem kraju, ni pokazal 6l;oro nikakega denarja. Ko 'uvedeno dostavljanje pošiljk nn dom po sem holel odili ln plačati sam, je nataka-selsVem pismonoM, in sicer ob torkih, rica pokazala na lujca, češ, la bo plačal. SctrtHh in sobotah.	j Nasledn 1 dan sem zvedel lole: Tujec se
| • Podpore za rentnike Is Nomčljo. — | je ženil pri domači gospodični in bahal, Osrednji urad za zavarovanje delavcev v d« je hotelir nekje pri Mokronogu. Roko Zagrebu Ima na razpolago kredit. Iz kale-, je tudi Izprosil, saj je bil lepo oblečen roga se dele podpore nnšim državl anom, j in postaven. Domača gospodična mu je kl so preje dohivali od javnih zavaroval- j razkazovala zlalo uro ln verižico ter raz-nic v Nemčiji knkršneltoll rente, ltnlerlh ne dragocenosti, knr je tujcu ugajalo. In . izplečevnniij je pa vsled razvrednotenja sicer lako zelo, da je med kramljanjem murke nli brpznmelno n'l oi se snlnh ne | ponoči vtaknil omenjeno uro In verižico vrši. Tnte^ps^nll roj sp obračalo dlrpl.-tno v žep. Zjutraj je poprosil gospodinjo, naj i nn omenjeni urad. PlBma so poStnine mu dA voz In ga pel e domov. Gospa je ) prosta,	1 tislregln njegovi prošnji. Pred odhodom
I « Sp-emembn posesti t MaMborn. Naš si je lujec vzel v trgovini raznega blaga ! poslonik v Vatikanu, dr. Smndlnkn. VI je v vrednosti 5000 K in obljubil, dn bo vse I bivol d(W'e| Z drtižlno v Mariboru, je svo- plačal vozniku. Voznik ga je peljal do jjs bHo v Tnllenbnchovl ulici prodni za , Trebne?a. Možat; ženin Je še vozniku iz-i 1600.000 K veletreovcu z maaulakturo I maknli za slovo 400 K in izcinii.
•	Goriške restl. Slovenski sodniki v Ju-1 lljski Krajini bodo i novim letom povečini brez službe. Kakor doznava »Goriška Straža>, je doslej upokojenih že 10 slovenskih sodnikov. — V Gorici je umrla gospa Terezija Bajec, soproga ravnatelja »Zadružne zvezo». — V Gorici obstoju ie dolgo let »Slovensko bralno In podporno drušlvo>. Ima čitalnico, knjižnico in podporni sklad za društvene člane. Ta sklad Je zbodel v oči goriško podprefekturo; brž ao napisali in podpisali odlok: društvu komisarja I — S pozidavo v vojni poruSeue romarske cerkve na Sveti gori se prične prihodnjo spomlad. — Prostrana vas Dornberg je dobila le dni električno razsvetljavo. Električno slrujo dobiva iz centrale ob pervaSkem mostu. Tudi v sosednji Prvnčinl sveti elektrika. Radost nad elektriko pa greni prebivalstvu zastoj v vinski trgovini. Nad ftn.000 l ektolllrov vina leži po kleteh, a kupcev ul.
•	cCrna roka* v IVIcpu. Gimnazijci v Prilepu so ustanovili leloSnjo pomlad tudružene*, organizirano po vseh pravilih roparske romanllke z običajnimi predpisi, prisegami in smrtnimi kaznimi za nepokorščino napram poglavarju. Član (udruženja*, 15letn| gimnazijec, je bil zaradi nepokorščine obsojon na smrt. Neko noč, ko jc bil nepokornež sam doma, so njegovi lovariii Izvršili smrtno obsodbo. Te dni se je vrSila sodna obravnava proti mladim morilcem. Sedem obtožencev Je bilo obsojenih na 10 let težke Ječe, trije pa na tri teta.
•	Smrt t preiskovalnem tapnrn. Služkinja Karolina Geyer v Novem Sadu Je hotela te dni zamenjati dva cekina, o katerih so domnevali, da so ukradeni. Dekle, kl Je odločno zanikala tatvino, je v zaporu nenadoma umrla. Zdravnik nI mogel dognali vzroka smrti. Gospodar, pri katerem Je dekle služIla, je izjavil, da Je bila vedno poMenn in pridna.
•	Vlom v trafiko. V noči od petka na sobolo je opazil viSji stražnik Josip Jazbec, da je bil Izvršen vlom v Irnfiko Mori'* Belina nasproti bolnice v Ljubfjanl. Vlomilci so odprli malo okence ln zlezli v notraniost trafike. Odnesli »o več tobačnih izdelkov in denarja v skupni vrednosti 8C17 Din.
•	Rop r Belskpm vrhn. Dne 15. t. m. zvečer Je prišlo približno 10 mnsklranlh In nogo v cunje zavitih moških k posestniku Francetu Vuzetiu v Belskem vrl u. Postavili so so pred hišo in zahtevali gospodarja. Ker Jim ni bolel nikdo odpreti, jc eden Izmeti njih ubil na oknu Sipe ler oddal potem skozi okno v hišo dvn slrela. Medlem po so ostali vlomili vrata in vdrli v sobo. Tu so najprej pretepli domače, nato pa pokradli vet komadov obleke, dragocenosti ln srebrnega in papirnatega denarja. Po ropu so domačim Se zagrozili, da naj molče o dogodku in nato izginili v temno noč. Skupna vrednost nkra-den'' predmetov se ceni nn 00.000 K.
•	Okrailenl davčni sluga. Ko ie stopil včeraj davčni sluga Jože Prnšniltnr iz Višnjo gore v večerni dolenjski vlak, mu Je nekdo v temnem kupeju med prerivan|em segel v prsni žep suknje In izmnknil Ustnico, v kaleri Je Imel 1500 Din. Prašnl-kar ie sicer takof zakričal, vendar pn sc te tatu v splošni temi, ki vlada v vozovih dolenlsVeira vlaka, posrečilo. Izbrisati sled za seboj. Res skrajni čas je, da uprava ■oskrbi za razsvetljavo v dolenjskem vlaku.
•	Turistom in Izletnikom se priporoča o priliki polovnnj za praznike predpro-ilaja železniških vozovnic, katere se dobe v Tourisl-Officcu na Aleksandrovi cesti 5t. 8. do 12. in od 15. do 18. ure popoldne ler ob nedeljah od 9. do 11. ure. Potujoče občinstvo naj so že iz razloga udob nosli v čim večjem številu poslužuje ugodne prilike, ki se mu nudi s tem, da dobi lahko vozovnice ludi za tri dni na-nrej. Bilelarnica posluje v ponedeljek dne 'M. decembra ves dan.
•	Za malo derrr a razveseliš deco in odrasle, ako kupiš darila v trgovini M Tifar. Selenburgova ulica št. 1. 1901
•	Resfavra-ija (Zvezda* vsako nedelln in prarnik rajutrkovnlni koncert. 1905
•	Rcsla- ririja P. Košak, preje Ferlinc, Krekov Irg. loči od 12. I. m. Colarič-Fale-sldni: dolenjsko žametno črnino, Kerino-vo belo vino iz »Gadove pcčl>, lastni pri delek in prvovrstno vino priznanih vinogradnikov. Speci jaliteUi: letošnji »burgundec*.	1032
•	Zahtevajte povsod našo domačo KO-t.INSKO CIK0RU0, izvrslen pridatek za kavo.	302
•	Kako so prirrivl dobra kava. Zrnata kava je danes zelo draga. Marsikateri go spodinii ni znnno, da ako se primeša zrnati kavi sladne kave TRIGLAV, dobi kava nekak poln okus, ki ga sama zrnata kava nima. ToBebno sc priporoča primo-šnll Triglavov izdelek za pripravo be'e kave.	1941
ljajofl plini so unalall že v KuhaTm pr« stor, kjer sta se nahaiala obratu vodja
Avgust Taborsky In njegov pomočnik J, Ccrar. Zrak je postal kmalu tako zada* šljiv, da ita se morala oba m trenotok odstraniti iz prostora.
To Je bila njiju sreča- Komaj sta nant> reč stopila v drugI prostiir, Je že sledili eksplozija. Pritisk ln puli zraka Jc bfl tako močan, da ga jc Čutila celo žena obratovodje, kl ic stala na pragu sosed« nJega stanovanjskega poslopja. Klpcit olje sc jc seveda takoj po eksploziji razlilo po tleli. Tla so postala v hipu po» dobila veliki goreči masL Zračni pritisk Je odprl ludi železna vrata, ki vodijo v kuhalni prostor In norc& olje Je grozi« lo, da udari v sosednji prostor ter skla> dlšče. kjer so sc nahajali: velike množi, nc flrncža ln olja. Nevarnost Jc bila ne> Izmerna. Le prisotnosti duha ohratovod« je In njegove pogumne žene se jc za« hvaliti, da nI ugonubll divji element cele nove stavbe. Taborsky je kljub ognjn skočil takoj nazaj k odprtim vratom ia jih s krampom znova zvaprl, da na U način ogenj ni Imel izstopa. Vsled omejitve razširjenja po tleli, pa Je plamen bušnll v zrak Iti prežgal rstrop ter strej. no tramovje. Delavec Ccrar je hitel kil. catl na pomoč v sosednjo Lajovlčcvo to. varno parketov In od tam tudi pozval ljubljanske mestne pokllaie gasilce. De. lavcl Lajovčcve tovarne In Iz sosednje kemične tvornice so odhiteli takoj na krai nesreče. Okoli pol 12. so prišli tudi ljubljanski mestni gasilci, vendar pa J« bila najhuiša nevarnost takrat žo odstranjena. Gasilci so se omejili samo na obrlzgavanje sosednjih prostorov. Pri-bllžno čez eno uro je bil osen] srečna popolnoma zadušen.
Skoda, ki sta jo povzročila eksplozt« ja In n|c| sledeči požar Je zelo velika In se ceni dosedaj približno na 1,500.000 K. Poškodovani, oziroma uničeni, so vsi tovarniški stroji, kakor električni motor s transmisluml, sesalke za olje, kompresor Itd. Požar je uničil tudi nad 1500 kg olja. Skoda je le deloma krita z za. varovalnlna
Velik po?ar v Mostah pri Ljubljani
Eksplozija plina. — 1,500.000 K škodo.
LJubljana, 22. decembra.
Danes, okoli 11. dopoldne, Je nastala v ^Tovarni linenejra olja In firneža Hro-vat et Komp.» na polju v Mostah pri LJubljani nenadoma močna eksplozija, kateri je sledil v trenotku velikanski ogeni.
V tovarni, kl obratuje šele od oktobra mescca letošnicga leta, so kuhali v kotlu Iancno olje. Vsled jasnega vremena In snlnca niso uhajali nabirajoči sc plini radi močne kurjave v normalni meri skozi odprtine v ta namen napravljene ven-tiiatoije. Kipeče olje v kotlu je privzdl-ffovalo že pokrove in smrdljivi, ter omam-
Domač« borze
TEDENSKI BORZNI rR Eli LED.
Zagreb, 22. decembri.
Na efektnem tržišču je bila celi proSIi teden slaba tendenca. Le sem in tja so ae začnsno učvrstili poedinl arbitražni papirji, ki se ravuajo po dunajski, budlmpe. štanski ali praški borzi. Na tržišču M i« močno občutilo pomanjkanje gotovine. Kljub temu je bilo po uizkih tečajlb še zadosti zaključkov in izgleda, da bl vladala na efektnem IržISPu velika živahnost io po višjih tečajih, da ne bi bilo denarne krize.
Na novo so se uvedle na efektnem IržiSču delnice Združenih papirnic Vevče, ki so se uvodnega dne nekoliko živahnejšo tržilo.
Na deviznem tržišču 60 |e gibala trgo-vina v predbožičnem tednu v zelo ozkih mejah in se jc pokravala najnujnejša komercljclna potreba. Devizni tečaji so so vzdržali spričo slnblllzaclje dinarja skoro nespremenjeni. Izjema je bila le devlza Rariz, ki je v soglasju s svolovniml tržišči oslnbela ludi pri nas. Nazadovanje francoskega Iranka na mednaroduih trgih je rapidno.
Vreme
Tako smo naposled vendarle dobiti zi. mo. Dobro le, da je ona velika množina snega kl nam jo Jc bil že n.isul novem-ber. Izginila, sicer bi te dni škripalo pod nogami, da bi bilo strah. In termometer bl namesto — 8° kazal — 20" C.
Nenadni mraz nam jc prišel s severa. Depresija, kl jc segla v prvi polovici led na od Baltiškega morla preko Poljske in Madžarske do Adrlje, je povzročila siccr JuJnozapadne vetrove, toda le prav neznatno množino dcievnih kapelj, dočim ie severno od Alp lia mnogih mcstlli prinesla sneg, ponekod dež. Ker pa je ostal zračni tlak nad zapadno Evropo nenavadno visok, dočim se je obdržal na vzhodu nizek zračni pritisk, so prevladali nad cclo Evropo severni vetrovi, ki so prinesli silno shlajcn zrak r srvera. Od severne Skandinavije, k.ier i: fe v torek toplomer kazal ponekod do — 20" C, Je prodiral val mraza v širokem pasu proti jugu; Mamburg, kl je imel v torek zjutraj še 7" C nad ničlo, ie imel v sredo zjutraj žc 4" C In v četrtek žc — 2". V četrtek zjutraj jc tnrzll val dosegel glavni alpski greben, zvečer ie že zagospodoval tudi na Južni strani. Pri lem vlada tudi v višinah zelo nizka temperatura, na Ohlrju na pr. — 13" C že v četrtek zjutraj, na Jugspltzc (2964 n) cclo — 20" C!
Nenavadno Je. da le ostal pri tem ha« rometer čudovito nizko; pri tel višin! vlada običajno nalslabšc vreme. Vendar stvar za naše krale ni tako Izjemna. Lansko zimo smo imeli večkrat podohno stanje, kadnr se Je utahorll maksimum zračnega tlaka okrog Blskaje. Običajno se Je pri tem suho, mrzlo vreme držalo po teden, dva. tri In dasi Se ie vmes večkrat pooblačilo in Je kazalo na sneg, se je vsakoktnl naposled zjasnilo brez padavin. Nahajamo sc pač v teh prime-rlh pod severno ali scverozapadno zračno strujo, ki pri nas v zimski dobi ne prinaša padavin.
I asinik in l/djutell K.mronMI .lutra«, ' Vlcvotnl urednik Cr BrorovIS. I *«(■ |lplnl<kr tl<k-irne d d v I luhllunL
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
Brzojavka!
V inedeljo 23. t. m. od 10. do 13. ure jjo otvorjena
novodašlih. oblek, površnikov in kostumov. Vstop prost! Za obilen obisk se
priporoča
Bernatovič
Mestni trg 5.
Krasna božična darila
v električni stroki za mladino in odrasle Električno podietie Vojnovio «Se Cie
K6H7
Za božič in Novo leto
kupujte
za mladino:
knjige
Ilustrirano. Vezano
Milčinski, Zgodbe krnljevifca Marka.
Din 18—. s pošto Din 1950. Milčinski, Tolovaj Mntaj. S slikami. Vezano Din 26—, broš.
Din 20 —, po pošti Din 150 več. Sorli, Čirimnrci. S slikami. Vez. Din 25 -, broš. Din 20 — po
pošti Din l 50.
Sorli, Bob in Tedi. S slikami. Vez. Din 18—, broi. Din 12 —,
po poš:i Din l "25 več, Vaštetova, Pravljice. S slikami. Vez. Din 22—, po pošti
D>n i '25 »et1.
Cika Jova-Gradnik, Kalamandarija. Otroške pesmi. Vezano
Din 12 -, po pošti Din 1 — več. Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. Otroški pesmi. Vezano Din 14'—, po pošti Din 1— več.
Razne slikanice, ilnstrirane pravljice za majhne otroke.
Knjige se naročajo pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ulica, nasproti glavne poste.
Zdravnik	44,1
dr. Pavel Kane
ordinlra
od 9. do 12. ure in od 2. do 4. uro na Glincah štev. 37 (h.ša Tribuč).
V___J
Specialna tovarna za fotografične kartone passepartout itd.
MARIBOR, Gos,loška ulica št. 39-41.
Javna prodaja.
V petbk dne 28. t. m. oh tO nri dop. 'e bo Tržila
ca licu meeta r saladiida „Balkana" na Dunajski cesti
rosi)! rt
Popolna razprodaja
Jamskih klobukov, slama'kov, nakita, baržuna, svilo, trakov, cvetk, pajftolaoa in modistoviko,ga blaga po tvor-niškth cenah.	6612
IVI I MM: A. HROVAT, modistinja Liauljana, Stari trg it. 21.
isii
Izklicna cena 6 Din za kilogram.
Kupnina se bo morali plačati tali o j nt roke magistra nega komisarja, petrolej pa Olipelj&ti v 48 urah. — Drtgi P' poji so jvedo pred dražbo.	ea«
POZOR!	POZOR!
Reklamne cene za boSltna darila 1 — Sukno vseh vrst. angleški Sifoni od Din 15 50 naprei. Flanel, barhenti vseh vrst. vse po najni£jilt cenah, edino pri tvrdtu	tuša
IVAN KOS LJUBLJANA	S IS K A
Sv. Petra cesta 23	Celovška cesta 3
<6 •n
mo 0
X
&
(H ti o
<5 X
09
a (8 P
Za božič?
plašči
kostumi
brila
bluzo
pletenina
rokavice
nogavice
i. dr.

Vo
K
7°b.
*0/
11


6710
F> & M, Rozman
Ljubljana. Židovska nl 4.
I

.... «*

Vt .Atese.
VsW> it**'"
ta*"*"
t*
■sVVh.
9°
sVto


J« • S« •	Najstarejša slovenski
V/eritieiin - blagajne	p1®5^^^r5ia
ca vzidan!«, vtem«. In ognjavarne, v vsakem sta-	j v a n B H C e IJ
no»an:«i, ozlr. prostoru t majhnimi stioJkl nsvldno	Dunajska ce»«» 19
namestljloe, * A raillinlh velikostih dobavlja In	se pripon'««.
popis a cenikom breiplaino raipoilija	I Izviilte« IbCh. Cent IBefafc
LJUBLJANSKA K0MERCIJALNA DRUŽBA LJUdUANA, Bleiwelsova cesta 18. 251 Provizijah! zastopniki na| so favljo.
čo^
Iščesefinancier
eventualno kompaojoa k ptrnems mlinu v Sloveniji, kapaciteta I vagon. Potrebni kapital en do dva tnilijODadiuariev Večkratno kritje ia garancija. Dopisi na Aloma Ompauy, Ljub-liana.	««73
Božič
ln
novo leto!
Ako ho&ete in želite dobro na bedne|šl n — nam slepcem, tedaj kupite naš
koledar,
kl je najlepše darilo za vas in za »as Dobiva se po 20 Oin v vseh knjigarnah, t>a-oirnln trgovinah in trafikah in pri invalidskem založništvu.
Podaorno draStvo slepd« iDOlJam. UloSfcia ulica 12
Um//
ganilijlnslB kor psciiinl praieh talne mesnice sp:ciallteti na|boI]B
Jugoslovansko importno in eksportno podjetje
ING.
RUDOLF PEČLIN.
Stroj« t® *»ako todueirtjo. Ivur.o to koeluetto, poljedel* «kl »troji to orodje. lokom« btlt »o motorji i »»»b »r«! •tlaHalnlc*. «*leirgo*iue železa sa eta»bene lo Kod-etrukcijeke e«rba rovarn« IMilJedeleklb •troja«, livarna ia leleto lo koviue F. Farli ladeluje »ee predmete I* litega fceleae • »aaki mnottnt l o teltkoatt to^oo po mode lih. armaturo »* med» lo kovtn w* »»ako potrebo • o
MARIBOR
Trubarleva ul. 4.
Telefoa la •rorhnn 83.
Velika, zaloga
klavirjev na obroke
po raznovrstnih eeanb pri tvrdki
Th. Bauerle v Mariboru
Gosposka ulica št. 66.
(tst
Travkar je izšel po strokovnjaku praktično urejen popoln
Zakon o taksah in pristojbinah
z abecednim seznamkom.
*
Knjiga, ki obsega 177 strani, velja s g •J! poštnino vred Din 4150 in se naroča pri g
1 Tiskovni zadrugi I
v Ljubljani
Prešernova ulica št 54-
Istotam je izšlo že trinajst 6nopičev j .Zbirke zakonov".	*
KeMte^eeesseeeeeMteee««©**««*'
»Administrator"
d. z o. z.
M\]m KlEScIoSICeva cesta 28.
Eskontira povzetne pošiljatve. Vnovčuje denarne terjatve. Prevzema cesije. Posreduje kupčije z denarnimi zavodi.-Prevzema blago v komisijsko prodajo proti bančni garanciji. Agentura. Evidenca važnih dogodkov. 6706
Speciialna i/oelonainico
klubskih In •■Ionskih sar* nitur. plssrnlSkih lotetov, 2lmnlc In tlr.k modroce* v ia!ogl In pe naroillu.
Stalna taloga Zime In afrika na drobne In debelo po I
konkurenčnih cenahl ^
R. Sever
Ljubljana mi
Gosposvetska cesta 6
rr».m-»»T»i■» i>«r ii "n-i1
Specialna trgovina perila
HED. ŠARO, Ljubljana
Seienburgova ulica št. 5
priporoča
ugodni nakup: 6701 Perilo za dame in gosoode — šifon na metre — Prte in prtiče — Kavne garniture — žepne rute — Brisalko
Potrti od globoke Salosti iavljatno sorod-aikom. prijateljem in zua.icetn tuiuo vent, da Je naš dragi iu dobri euprog in o če, gospod
MIHAEL BUH
kamne»oSki poslovodja
po Tolji Vsegamogoinega sinodi ob 20. uri nenadoma preminul.
fngreb r.redra?esfa pokoiniba bo iatri. v BoAtljo. ob 4. nrl popoldne lz UUe ta-lostl, Ko odvortka ni. 34, na pokuiialižia k »v Križu.
Pripore am'> neporabnegi aiarlcga r mo-litflt in tdag fpomin.
V LJUBLJANI, dne 22. decembra 1933.
Franloa Buh, roj. Novak, soproga.
Ang«:*, Slava, Ida In ISllloa, hčerke.
Brea posebnega obiestila.
I^ledicinal- Konjak z Jamaica-Rum	z
Konjak-Ram	z
Critrone-Rum	z
Medicina!-Felinkovac z Najfinejši kram-liker z Slivovko in brinjeveo z
modrim motrim modrim modrim modrim modrim modrim
križccm križcem križcem križcem križcem križcem križcem
„4LK0", LJUBLJANA.
Medicinal-Konfak
Inseriraife v ,JufruMI
Zahvala.
V*em, ki so izkazali tolažilno sočutje povodom prerane izgube natega eina, brata, nečaka in bratranca, gospoda
Valterja Blumaiierja
baafinega nradnlka
se tem pdtem globoko nhTaliujemo, slasti njeg vim gg predstojnikom in stanovskim tovarifem, vsem narodnim drnStvom, kakor tndi pev-keran društvu v Spodnji Siiki, vsem pokloniteljem vencev in vsem onim, ki so nepozabnega rajnika spremili na njegovi ssaduji poti k večnemu pocitnu.
Rodbina Blumauer.
V Ljubljani, due 22. decembra 1923.