Volivci, kontrolirajte vplivne imenike in protestirajte proti pomanjkljivostim!
IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5, CELOLETNA NAROČNINA LIR
650, šestmesečna lir 350. - uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II - TELEF. 95-919 - DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO. ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Zaradi pritiska in protestov demokratičnih množic je VU podaljšala rok vpogleda v volivne imenike. Tako je priznala, da ta odredba Spl. ukaza 345 ni bila v interesu prebivalstva.
Zato zahtevajmo demokratizacijo vseh odredb ukaza štev. 345!
Obnovljena izdaja leto 1. štev. 4.
TRST SOBOTA, 29. JANUARJA 1949
Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din
MOŽAKAR--
____S KAPO
Nekod je živel Človek, ki ni imel niti pare. Dobil si je dekle, ki ni vedelo o njegovi revščini Dan pred poroko ga je poprosilo,naj ji razkaže posestvo. Revček jo je peljal po deželi in ni vedel, kako se bi rešil iz zagate. Ko sta prispela na nek grič, od koder je bilo videti prostrano in bohotno obdelamo planoto, si je snel kapo in z njo zamahnil ter rekel: «Vse to je moja last».
Taki so Babičevi nacionalisti Da bi prevarili demokratične množice, ki so jih zapustile, mahajo v prazno z imeni demokra tičnih organizacij in terjajo na Ves glas enotnost.
Potrebno je torej, da o tem mahanju povemo tudi m! svojo. «Levi» nacionalisti - Čeprav o «levih» ali «desnih» nacionalistih sploh ni govora, ker nacionalist je in ostane vedno nacionalist - si prizadevajo, da ni dokazali to kar ne obstoja, t.j. da bi dokazali absurd Enkrat podpisujejo izjave v imenu Komunistične partije, drugič v imenu Osvobodilne fronte, treti v Imenu Slovansko italijanske antifašistične unije itd. Večkrat Pa združijo vse te posamezne izjave v eno samo izjavo, kjer se bleščijo podpisi vseh demokratičnih organizacij.
Toda njihovo delovanje ni omejeno. Njim ne zadostujejo podpisane izjave, oni hočejo «dokazati», da so resnični in edini nositelji borbenih tradicij teh organizacij in da zato so tudi pravi «zastopniki» demokratičnega gibanja v Trstu To dokazevanje jim je nujno potrebno. da bi preslepili triade Tlùtiske množice in da bi doprl-nesli svoj delež prevare tudi za Jugoslavijo, da bi torej «dokazali» jugoslovanskim narodom, ki so enostransko obveščeni o tem kar se dogaja v svetu, da so tržaške množice na «liniji» jugoslovanskih voditeljev. Tako bi utrdili tudi pozicije Titove skupine.
Tu nastane vprašanje demokratičnih organizacij. Na ,eni strani vidimo skupino teh organizacij, na drugi strani pa se "vedno eno in isto skupino organaci!. Kdo ima prav?
Iz tega vprašanja pa logično ‘Zhaia še drugo, ki se pa tokrat tt-e demokratičnih množic, ki Predstavljajo termometer in osnovo vsake organizacije. De •hokratične množice so vključe-v razne organizacije in siesto Pot, ki so si jo začrtale Pred mnogimi leti, v narodno osvobodilni borbi in v sedami borbi proti imperializmu. Poglavitno pa je to, da so ostale oel svetovne demokratične fron-te in da se kot take bore za m'r 11 demokracijo v sklopu dese-tln milijonov ljudi.
Ampak isto stvar pravijo Ba bwevi nacionalisti s to varian °’ da ne zatalujejo» pomanjka Ja» množic. Ravno tako ne za plujejo, da so del tiste razbija „ke skupine, ki je privedla ju «»slovanske narode in Jugosla vl3o na tako pot, ki vodi v brez ho osamljen j a, kar se je pokaza-lo Prav posebno te dni, ko se le
»snoval «Svet medsebojne go spodarske pomoči», ki ga sestav-hajo ZSSR in države ljudskih hemokracij.
«Levi» nacionalisti nimajo hihožic, to sami priznavajo, ni-80 del svetovne demokratične hinožiee, in to tudi sami prizna ,a)0' ko napadajo ZSSR in dr-ave ljudskih demokracij v "Vojih člankih nenehnega slavo-‘eva jugoslovanskim izdajal-t1' m voditeljem Zato nimajo ni-pravice govoriti v imenu de-hokratlčnih množic in ne ìp 11?,enu Komunistične partili Twc*a največji udarec njl-emu mahanju v prazno zaje a<j° mednarodne organizaci • fevetovna zveza demokratu*--Vipt ,	’ sovjetskl sindikati, so-
dnivl ,6 *ene- mladina ljudskih demokracij in raznih držav
ron8"-Komunistič-ne partije Evin . in Amerike itd. Pozdravi .Jahanja, ki prihajaj a na ia demokratičnim organizaci Sv . vf najoddaljnejsih krajev vi_ a 11 se prav posebno iz Soda -- 2-eze 50 najboljši dokaz.
je očitnejše njihovo razbijaštvo; zato je jasno, da je njihova terjatev po enotnosti vseh demokratičnih množic demagogija naj slabše vrste, ki zasleduje cilj zaveden j a demokratičnih mr o žic. Jasno je, da z njihovimi ki. ci na enotnost in z njihovimi pozivi v imenu organizacij - ki so v njihovih rokah brez pomena, ker nimajo množic - hočejo uspeti v svojem prvotnem načrtu, ki jim m uspel takoj po objavi resolucije Informacijskega urada. t.j. da bi postavili v Trstu trdno in zvesto postojanko jugoslovanskih nacionalističnih voditeljev za nadaljnje razbijanje demokratičnih pozicij v svetu.
Zato so v resnici slični človeku, ki je pomahal s kapo in dejal: «Vse to je moje», a ženo je potem čakalo kruto razočaranje-
Za koordinacijo socialističnega gospodarstva
Svet gospodarske pomoči težah udarec imperializmu
ZSSR, CSR. Poljska, Romunija, Madžarska in Rolgarija članice sveta • Jugoslavija ni vključena zaradi Titovega izdajstva - Enakopravnost ogel ni kamen “Sveta medsebojne gospodarske pomoči,,
MOSKVA, — Moskovska radijska postaja in vse postaje ljudskih demokracij so v noči 25 t.m. izdale .skupno poročilo vladnih delegatov ZSSR, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Poljske. Poročilo obvešča javnost o osnovanem «Svetu za medsebojno gospodarsko pomoč» med šestimi navedenimi državami.
«Svet za medsebojno gospodarsko pomoč» bo izvrševal funkcije načrtne koordinacije gospodarskega sodelovanja med šestimi državami, bo načrtno usmerjal blagovni promet teh držav in bo reševal vse težkoče v zvezi z graditvijo
socializma v okviru članic sveta. Svet se bo mesečno sestajal in vsakokrat v drugi državi. Sklepi sveta se smatrajo posvetovalnega značaja in bodo stopili v veljavo po odobritvi vseh ljudskih skupščin.
Značilno je, da Jugoslavija ni zastopana v «Svetu za medsebojno gospodarsko pomoč».
To dejstvo nam ponovno dokazuje, da je politika sedanjih voditeljev privedla Jugoslavijo in jugoslovanske narode v popolno osamitev ud vzhodnoevropskih socialističnih in demokratičnih dežel. To je tudi ponoven dokaz, da je
V GRDA se stavkovno
Zmagoslavno enotno nastopanje delavstva - 12-urne stavke v posameznih podjetjih - Sindikalni organizaciji vložili prošnjo za zborovanje na trgu Venezia - Gibanje bo trajalo do zloma delodajalskega odpora
Popolen uspeh 24-urne stavke, kj se je vršila preteklo soboto v pod. jetjih GRDA, je za ves tržaški delovni razred velike važnosti. Ta stavka nam je pokazala odločno voljo delavstva, da se ne bo pustilo že. nadalje izkoriščati ali celo zasmehovati od strani kapitalistov. Kovinarji ORDA so pa konkretno pokazali, da je enotnost na sindikalnem polju vsekakor možna tudi v širšem obsegu, ko se gre za obrambo interesov življenjske važnosti.
Tukajšnji kapitalističnih krogi, ki so računali na sindikalno razdvojenost, so ostali tokrat popolnoma razočarani. Očividno so v svojih izkoriščevalnih manevrih razumeli, da preveva sindikalne organizacije na bazi nov duh, To le volja in hotenje enotnosti in enotne sindikalne borbe. Kovinarji
JUSTO KOŠUTA
odpuščen
Justo Košuta, režiser, igralec, ustanovitelj in organizator Slov. nar. gledališča v Trstu, Je bil zaradi svojega odločnega političnega stališča z včerajšnjim dnem odpuščen iz službe pri Slovenskem narodnem gledališču za STO. Ob izročitvi razrešnice mu Je prof. Ravbar dejal: «Zal nam Je, ker mi bi te radi obdržali in tudi zato, ker je to prvi težak udarec za gledališče.» Tov. Košuta pa Je odvrnil: «Zal, a zame ni to prvi slučaj, temveč drugi, ker prvič me je za časa fašistične okupacije iz istih razlogov odpustil od gledališča v Ljubljani general Rupnik.»
O podroonostih bomo poročali prihodnjič.
podjetja CRDA so gospodarjem jasno pokazali, da je prešel čas, ko so lahko v svojo korist izkoriščali trenje, ki je še obstojalo med delavstvom. Danes se ta nerazumevanja naglo odpravljajo. Delavstvo se globoko zaveda, da so enotni na. stopi v obrambo svojih pravic najmočnejše orožje v rokah delavskega razreda.
To svojo zavest so kovinarji CR DA ponovno pokazali tudi na sin dikalnem plenumu, ki se je vršil v torek 25. t.m. Plenum je bil sklican z namenom, da se delavci pogovorijo in sklepajo o novih oblikah sindikalne borbe, ki se je pokazala kot nujna, ker so delodajalci trdovratno vztrajali na svojih prvotnih pozicijah in nočejo nič slišati o upravičenih zahtevah delavstva. Na plenumu so delavcj o-heh sindikalnih organizacij ponovno in odločno izrazili svojo voljo, da se zapečeta sindikalna akcija nadaljuje. Jasno in nedvomno so povedali, da se svojim zahtevam ne bodo odpovedali in ne bodo klonili pod pritiskom in grožnjami delodajalcev. Sporazumno med o-hema sindikalnima organizacijama le bilo sklenjeno, da se akcija na-daliuie ln sicer z 2 dnevnimi 12-urnimi stavkami v posameznih podjetjih CRDA. Sklenili so obenem. da za časa te akcije ne bodo več delali nad-ur.
2. februarja bo na trgu Venezia javno sindikalno zborovanje, za katero bodo sindikalne organizacije zaprosile dovoljenje od ZVU Te dni se pa izvajajo sklepi tega plenuma. V posameznih podjetjih CR DA sp dnevno vršijo 12-urne stavke. Tudi te stavke, kakor prva so v vseh podjetjih popolnoma uspele. Ponovno se kaže odločna volja vseh delavcev in uradnikov negle-de na sindikalno pripadnost:	da
trdno vztrajajo na svojih zahtevah in da ne podležejo pritisku delodajalcev.
Uspeh stavk v CRDA pa je obe-
stališče Titove izdajalske skupine napram Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije nezdružljivo z demokratično fronto in z blokom od kapitalističnega suženjstva o-svobojenih držav.
«Svet za medsebojno gospodarsko «pomoč» je predvsem veliki u. darec za imperialiste in njihove evropske hlapce, ker predvideva še nove vključitve drugih, tudi nesocialističnih držav v ta odbor. Svet je tudi veliki udarec Marshal. lovemu zasužnjevalnemu načrtu, ker postavlja vsako gospodarsko vprašanje na temelju enakopravnosti.
Osnovanje tega gospodarskega koordinacijskega odbora je največja zmaga gospodarstva v socialističnih deželah ali v deželah, ki grade socializem. S tem so te države dokazale, da je mogoče gospodarsko sodelovanje med večjimi in manjšami državami, ne da bi se postavljalo v nevarnost njihovo državno in politično suverenost in neodvisnost v nasprotju z Marshallovim načrtom, ki so ga toliko opevali kot izključno gospodarskega in ki se je, posebno v poslednjem času, izkazal kot o-rodje ameriških monopolistov in imperialistov za gospodarsko, politično in državno zasužnjen je tistih dežel, ki so v njem vključene.
Svet za medsebojno gospodarsko pomoč bo v bližnji bodočnosti predstavljal dokončni poraz ta-k oz vane ameriške pomoči Evropi, ki jo celo najdoslednejši njeni pokrovitelji priznavajo kot navadno prevaro in špekulacijo Wall Street.sk ih finančnih mogotcev.
Vsi resnični demokrati bodo pozdravili ta pozitiven korak držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze z navdušenjem in ga bodo EP na kongres, ki bo septembra t. . sm.,trali tudi kot eno izmed naj-1. v Pragi in ki se ga bodo udele- veejih zmag mednarodnega demo-žili predstavniki vseh držav sveta. | kratičnega gibanja.
nadaljuje
gibanje
nem pozitiven doprinos za vse tržaško delovno ljudstvo. Ro vzgledu enotnega nastopa kovinarjev sledijo še druge sindikalne stroke, ki so istotako odločne v obrambi svojih pravic.
ZP STO na kongresu za človečanske pravice v Pragi
Zveza partizanov STO je prejela te dni pismo Začasnega odbora Mednarodnega kongresa za človečanske pravice. Začasni odbor vabi
Podaljšan rok za pregled volivnih imenikov
Zavezniška vojaška uprava je v sredo zvečer jjooblastila conskega predsednika, da podaljša rok razstave volivnih imenikov od srede 26. t.m. do 19. ure nedelje 30. t.m.
Podaljšani rok bo omogočil tt-pravlčenim volivcem, da si natančneje pregledajo razstavljene volivne imenike in da tako v večji meri nevtralizirajo eventualne napake v imenih ali pa pomanjkljivosti.
Do sedaj so opazili, da je bilo 1420 reklamacij na 75.000 volivnih upravičencev, ki so obiskali sedeče, kjer so razstavljeni volimi i-meniki.
Reklamacije bodo sprejemali do 19, ure ponedeljka 31. januarja.
Obveščamo vse votivne upravičence, ki so opazili nepravilnosti pri pregledu volivnih imenikov, da jim je na razpolago sedež Osrednje volivne komisije SIAU na trgu Ponterosso 6-11. Tam bodo dobili vse potrebne informaci je za reklamacije, poprave itd. Vsi ki so opazili napake, naj se nemudoma zalase na tem sedežu.
PROSLAVIMO STOLETNICO PREŠERNOVE SMRTI
Letos obhaja vse slovenski narod tudi s posebno številko stenskega stoletnico smrti največjega svojega časopisa.
sina dr.ja Franceta Prešerna. Nje- Vsak Slovenec naj po svoje pris-
gov smrtni dan 8. februar je bil proglašen kot slovenski kul.urni praznik, da se na ta dan oddolžimo velikemu geniju s kulturnim delom med narodom.
Tudi mi tržaški Slovenci bomo v Prešernovem tednu od ' 6.-13. februarja najlepše proslavili njegov spomin s kulturnimi prireditvami ter s poživljenjem našega prosvetna delovanja. Naj ne bo društva na tržaškem ozemlju, ki ne bi proslavilo za našo kulturo pre-važne stoletnice. Vsako društvo naj si v ten tednu prevzame še posebno nalogo, da bo na kakršen koli način doprineslo k dvigu kulture med svojim ljudstvom, pa naj si bo to z razširjanjem slovenske napredne knjige ali časopisa, z osnovanjem tečajev, organiziranjem predvanj, s študijem kakega odrskega dela ali novih pesmi kakor
peva k uspehu Prešernovega tedna! PRIPRAVLJALNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE
Sovjetske žene ženam ASIZZ
Glavni odbor ASI2Z je te dni prejel iz Moskve pismo Antifašističnega kom teta sovjet k h žena. Objavljamo ga v celoti:
Drage prljateljlcel
Antifašistični komitet sovjetskih žena sc zahvaljuje tržaškim ženam in članom ASI2Z za tople pozdrave sovjetskim ženam ob priliki 31. obletnice Oktobrske socialistične revolucije.
Na žalost so nam vaša p sma prispela komaj 4. decembra in zaradi tega Ciani Komiteta niso mogli nastopati po radiu niti 16. novembra niti 2. decembra.
Pisatelj Mrzel aretiran
Kakor smo v zadnji številki po' ročali. med mnogimi drugimi naprednimi pisatelji tudi znani socialni pisatelj Ludvik Mrzel ni podpisal pisma, v katerem skušajo nekateri jugoslovanski književniki v odgovor na voščila sovjetskih knjiševnikov braniti protisovjetsko politiko Titove klike.
Po vesteh iz Maribora je bil Ludvik Mrzel, ki je bil v poslednjem času upravnik Narodnega gledališča v Mariboru, aretiran, ker se ni strinjal s protisovjetsko politiko Titovega režima. Ludvik Mrzel je star borec za pravice delavskega razreda, zaradi česar je bil ponovno zaprt že pod staro Jugoslavijo. Med borbo je bil zaprt in aretiran v Italiji, nato pa so ga gestapovci zaprli v proslulem taborišču Dachau.
Te kulturne sramote ne bodo mogli ne njegov povzročitelj Kraigher. niti njegovi agenti v Trstu z ničemer opravičiti pred napredno kulturno javnostjo.
Lažni predstavniki ZAM
razkrinkani »red SZOM
j Glavni odbor ZAM je poslal Sve. , tovnl zvezi demokratične mladine j pismo, kjer razkrinkuje neke dom-
Na kongresu v Budimpešti se je naša delegacija z veseljem seznanila nevne predstavnike te organizacije z vašimi tržaškimi delegatkami ter ob nastopu zvedela o pogumni borbi ' na skupnem kongresu SKOJ-a in tržaških žena za m:r in demokracijo.	I LMJ, ki je bil v Beogradu 15.12.48.
Ob vrnitvi s kongresa smo sklicali sejo predsedstva Komiteta in po- ' Glavni odbor obvešča nadalje SZ slušni! poreči'0 voditeljice sovjetske delegacije na kongresu, Nine Popove DM. da je vodstva jugoslovanske o rezu tat h II. mednarodnega kongresa žena. Predsedstvo si je očrtalo celo vrsto ukrepov za uresničenje kongresnih sklepov. V Janurrjn bodo po prestolnicah nacionalnih republik, po vseh večjih mest h, v podjetjih, v zavodih tn v kolhozih ženska zborovanja, na katerih bodo nastopile delegatke kongresa s po očill o rezultatih njegovega dela. Naš splošen In ženski tisk na šroko osvetljuje delo kongresa.
Bomo vesele, če boste p sale o Izkustv h svojega dela na tem področju in ravno tako povejte, kako so tržaške demokratične žene sprejele «Manifesti.
Vemo, da vaša Zveza izdaja svoj list «Donnei; zato vam b| bile zelo hvaležne, če nam ga bi redno pošiljale v zameno z li trm «Sovjetska žena«.
Vroče vam želim uspehov v vašem delu. S pozdravom in najlepšimi željami.	LIDIJA PETROVA
odgovorna tajnica Kcmiteta
mladine povabilo predstavnike ZAM na ta kongres. Vodstvo ZAM pa je odklonilo udeležbo. Kljub temu pa so se na kongresu predstavili Vesel Gorazd, Zora Pavlin (Bosilka), Petronio Ado in Vouk Anton ter nastopili v imenu ZAM, kar ne odgovarja resnici, ker ti elementi ne predstavljajo nič. Vod. stvo ZAM p;še tudi, da bo v kratkem poslalo spomenico o stanju mladine v coni B Tržaškega ozemlja.
STANOVANJSKE KRIZE se ne rešu/e s pripomočki
ZVU je te dnj javila, da se bodo v kratkem začela dela za izgradnjo novih hiš, kjer naj bi dobili stano, vanje vsi tisti, ki so brez strehe. V obvestilu je omenjeno, da se pri Sv. Andreju in Sv. Ivanu gradi 364 stanovanj in v miljski občini pa 100. Vsa ta stanovanja bi morala biti izgotovljena do aprila. Dali so tudi na razpolago 45 milijonov lir za izgradnjo kmečkih hiš v nabre-žinskodevinski občini,
ZVU si predpostavlja nalogo izgradnje hiš s pomočjo velikih zadružnih ustanov in 240 stanovanj v občinskem merilu. V projektu je tudi vrnitev hotelov in stanovanj, ki so zasedeni po vojaških ednicah,-tako da bi bilo v kratkem prostih okoli 200 stanovanj. V Barkovljah naj bi se gradil hotel za družine
okupacijskih vojakov.
Nove gradnje bi torej znašale po projektu ZVU stroški za 2 milijardi in 75 milijonov lir. Skupno bi mesto pridobilo 920 stanovanj, ki naj bi šla v svoji pretežni večini v prid prebivalcem brez lastne strehe.
Osnutek novih gradenj je dober, toda vsebuje neke pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti.
Predvsem mora vojaška oblast predpostavljati, da morajo vsa stanovanja, ki bodo zgrajena v pri-hodnjosti, v roke tistim družinam in Tržačanom, ki že 4 alj več let nimajo lastnega stanovanja. Tega pravila se je treba držati, če se ho-krizo.
če vsaj delno rešiti stanovanjsko
Ampak moramo misliti, da je v
V povojnem času je bilo iz javnega denarja izdanih mnogo milijonov za razna dela, ki so imela edini namen povečati udobje imovitim tržaškim slojem. V vsem tem času 'pa oblasti niso žrtvovale niti lire niti niso posvetile nobene skrbi za ljudsko prosveto. Ta pojav je značilen za vse države, kjer je javna uprava v rokah protiljudskih struj.
Venda’, je v izobrazbi delovnih množic zelo važna ne-le za dvig kulturne ravni ljudstva temveč je važna tudi za zboljšanje splošnega gospodarskega stanja vsega prebivalstva. Fsafc delovni človek, zlasti še profesionist, bo tem bolje izvrševal svoje delo, čim popolnejša je njegova splošna izobrazba. Ze iz tega razloga bi morala tudi oblast posvetiti prosveti delovnega človeštva vso svojo skrb.
Tega se je dobro zavedala Komunistična partija in je zato to osnovno družbeno zahtevo vključila D svoj volivnt program. Brez vsake demagogije je postavila program, ki ga je mogoča uresničili- V šesti točki izjavlja, da se bo borila za ustanovitev javnih dvoran ter slovenskih in italijanskih ljudskih knjižnic, kakor tudi za ustanovitev slovenskega in italijanskega ljudskega gledališča.
Ta program v resnici ni v ničemer pretiran. Njegova postopna izvedba bo obremenila javni prora-Sl beležijo. In zato čun sorazmerno zelo malo. Iz njega
Za dvig ljudske izobrazbe
®° Babičeve organizacije, ki omske in da so torej tista. Vn , norabUajo njihovo Ime, na-^i'l prevaranti in sleparji.
znava tl° ,onl dobro vldljo, Pri*
aj° to Sl beležilo. In zato
pa bo črpalo delovno ljudstvo velikanske koristi za vso bodočnost.
Eno najbolj perečih problemov ljudske prosvete so javne dvorane, brez katerih ni mogoče uspešno gojiti ljudsko umetnost, niti se ne morejo izobraževati široke plasti prebivalstva. Dvorane mestne občine in druge javne dvorane dajejo v najem raznim družbam, ki jih seveda izkoriščajo tako, da se jim ren-tirajo. Pri tem so prizadeti revni sloji, ki ne morejo potrositi 500 lir ali še več za eno samo predstavo. Ise ostale velike dvorane pa so v rokah zasebnikov in druži), ki prav tako nimajo nobenega razumevanja za potrebe ljudstva, temveč le za svoj dobiček. Tako ljudstvo nima niti ene primerne dvorane za gojitev kulture in široko izobrazbo prebivalstva. Male dvorane v mestu in na deželi še zdaleka ne morejo zadostiti vsem potrebam izobrazbe Prvič zato, ker so majhne in za kulturne namene večinoma neprimer ne; saj po večini nimajo niti odra niti ostale potrebne opreme. Drugič pa morajo biti na razpolago vsem demokratičnim organizacijam, ki se marsikdaj niti na morejo zvrstiti.
Da se odpomore tej potrebi se bo morala bodoča uprava - in zato se bodo vse demokratične organizacije borile - resno oprijeti te dolžnosti. Ti kulturni domovi bodo morali ustrezati vsem potrebam izobrazbe prebivalstva svojega okoliša. •' njem bo moralo biti prostora za ljudsko čitalnico, kamor bo po delu mogel priti vsakdo, da prebere časopise in revije, katerih si ne more kupiti niti izdajati dnevno po 50 lir za kavarno, da bi jih pregledal. Tudi ljudska knjižnica, ki bo zastonj ali za mali denar izposojala knjige, mora imeti tu svoje prostore. Za predavanja, igre, koncerte in druge kulturne prireditve mora biti tudi primerna dvorana z odrom in vso opremo. Poleg tega so potrebni tudi stranski prostori za pevske in godbene vaje, za večerno šolo ter izobraževalne in strokovne tečaje. V tem domu kulture bi bila združena vsa prosvetna in izobraževalna delavnost za določeni mestni ali podeželski okoliš.
Take domove bi bilo treba zgraditi najprej v onih predelih, ki imajo zato največje potrebe. Tu prihaja v prvi vrsti v poštev mestno središče. Ker bi v tem domu imeli
svoj sedež srednje kulturne ustanove kot so slovensko in italijansko ljudsko gledališče, študijska in osrednja ljudska knjižnica ter razni umetniški in prosvetni tečaji, bo moral seveda zadostovati po svojih prostorih vsem navedenim potrebam. V mestu samemu bo nujno treba graditi tak e domove tudi v središču najbolj obljudenih mestnih predelov. Tako jih je zlasti treba postaviti pri Sv. Jakobu (za sektorje Sv. Jakob, Sv. Vid, Pon-ziano in Magdaleno), v Rojanu (za Rojan, Skorkljo, Greto in Barkov-Ije), pri Sv. Ivanu (za Sv. Ivan, Skoljet, Sv. L ojz in Podlonjer), ter pri Sv. Ani (za Sv. Ano, Ko-lonkovec in Skedanjj. Prav tako bi bila potrebna njih zgraditev za podeželske okoliše kot so Miljski hribi, Breg, bazovska planota, zgoni-ški okoliš, Nabrežina in Sesljan-Devln.
Da bodo ti domovi v resnici služili svojem namenu je potrebno, da jih uporabljajo organizacije za ljudsko prosveto. Za vzdrževanje in popravila domov bo seveda morala skrbeti njih lastnica t.j. občina. Nadzorstvo nad pravilno uporabo teh domov bi izvajal posebni kul turni svet, kjer bi bili zastopani ta ko občinski odbor kakor tudi orga nizacije ljudske prosvete in po svojih zastopnikih tudi ljudstvo prizadetega okoliša.
Trstu 60.000 oseb brez strehe in da torej ni dovolj 920 stanovanj za vse te ljudi, katerih pretežna večina bj na ta način ostala še vedno brez lastne strehe.
Mislimo, da nastane ovira zaradi pomanjkanja denarnih sredstev — čeprav se za nepotrebne gradnje trosijo milijoni in milijoni. — Toda tudi to se da rešiti, ko preučimo dva predloga, ki ju je pred časom Vojaška uprava dobila. Prvi predlog pravi, da bi bilo primerno ustanoviti denarni fond za gradnjo stanovanj iz tistega denàrja, ki ga delodajalci hranijo za odpravnine delavcem. Drugi predlog pa, ki dopolnjuje prvega, se tiče povišanja stanarine vsem tistim bogatini družinam, ki imajo velika in številna stanovanja.
S sprejemom teh dveh predlogov bi omogočena nadaljnja gradnja novih stanovanj in bi se spravilo pod streho ne manjšino, marveč večino 60.000 Tržačanov, ki se morajo stiskati po malih in nehigieničnih sobah porušenih poslopij.
Vsak korak na tem področju bomo pozdravili z veseljem, toda o-blasti si morajo biti v svesti, da se ne da rešiti z osnutki ali pa z grad. njo par stotin stanovani, ki se izgubljajo v morju desetisočev Tržačanov brez strehe. K temu vprašanju morajo oblasti pristopiti resno in g dobrp voljo ter nuditi stanovanjskemu uradu še večja pooblastila, da se odpravi sramoto, «stanovanj», kjer se majejo stene in sramoto 3 ali 4članskih družin, kj razpolagajo z desetimi alj več sobami.
i upravi
Zveza Enotnih sindikatov je poslala pismo ZVU, v katerem zahteva soudeležbo delavskih predstavnikov v odboru za finančno pomoč mali in srednji industriji. Pismo pravi, da Enotni sindikati se ne morejo strinjati z ukrepom o izločitvi določene sindikalne organizacije iz tega odbora, ker je to samovoljno in starokopitno. Pričakujejo odgovor.
POLITIČNI OBZORNIK
Pretekli teden se je odlikovat po bogrst.u po ittčnih tiogedkev v svetu. Pozornost mednarodne politične javnosti je predvsem priklenilo osnovarJe «Sveta medsebojne gospodarske pomoč » med ZSSR in državami ljudske demokracije.
Kitajska
Ostavka in beg Cangka ška sta bila signal pepo nega političnega, vojaškega in go pod-rskega kaosa v naclcn lističnem de u K ta ske. Začasno predsedstvo Je prevzel Cang-kajškov namestnik Litungjen, ki Je takoj ponudil prenvr e Ljudski armadi. Ponudba premirja iz strani nacionalistov Je ponoven poskus prevare, ampak predstavo ki Ljudske armade so odgovor.H, da so pripravljeni na nrrovne pogovore v slučaju, da je nacionalist čna «vlada« pripravljena spre cti g točk Mao-cetunga. Na vojaškem področju pa beležimo osvobojenje Pekinga, kjer je Ljudska armada zajela 130.00»
Indonezija
Poročevalci agencij beležijo v zadnjih dneh poživljeno partizansko delovanje na Javajskem otoku. V marš katerem kraju, predvsem pa v južn h predel h velikega otoka, Je na novo ustanovi ena indonezijska republikanska vojska stop.la v ofenzivo proti nizozemskim imperialistom.
Francija
Te dni se Je začel proces, ki so ga ameriški imperlai stl uprizorili preko «osla svobode« Kravčenka, da bi zman šali v demokratičnih množicah sveta zaupanje in ljubezen do Sovjetske zveze. Vzrok procesa Je nek članek, ki ga je pred časom objavila napredna revija «Letlres francaises» in v katerem Je pisec ugotavljal, da je Kravčenkovo k, JI-go «Izbral sem svobodo» splsaj nek ameriški novinar po nalogu politične policije ZDA. Ze takoj v za-
vojakov, ter bliskovito napredeva-	tetku s0	Pr-te popolnoma razbesne-
n|e v smeri Nankinga,	od koder se	le «05la	svobode», ko	so	mu doka-
je začel množični beg	vseh bega-	zale, da	pisec knjige	ne	pozna ru-
tašev In večjih vlad ih	uslužbencev,	scine, Sovjetske zveze	In	da Je eno-
staven lažnivec. Tako se ta proces, ki naj bi bil po želji ImperlaU-
) »portska
Zmage k tajske Lutiske vojske od- stov „proce, te,a	a„ ebrata
mevajo tudi v zibelki vzhodnoazlj- protl Kravčenku In preko njega pro-skega imperia izma. Na političnih volitvah, ki so bile v nedeljo, je Komunistična partija tzvojevala veliko zmago. V prejšnjem parlamentu Je imela 4 poslancev, medtem ko jib bo sedaj imela 35. Ameriški Imperializem, ki računa na reakcionarno In šovinistično razpoloženje Japonske, se je kruto provarli in Je dobil v doslej sigurni postojanki velik udarec.
Palestina
Tudi v Palestini so bile volitve v izraelsko skupščino. Značilno je dejstvo, da Je Bevtn, «socialistični»
ti kreten ki propagandi ameriških Imperialistov.
Italija
V nedeljo st« imela tovariša Togliatti In Cachin govor v Adrijanskem teatru v Umu. Cba govornika sta povdarlla, da Je sporazum med socialističnim In kapitalističnim svetovom možen, ne da bi bilo treba vojne. Povdarila sta tudi povezanost francoskih in italijanskih demokratičnih množic, ki se borijo za obstoj domovine pred grabežljivostjo tujih in domač h imperlali-
zunanji minister Velike Britanije, Stov" To*,;*ttl je nadale dejal, da
je zmaga soc'altzma zagotovljena kljub obratnim poskusom finančnega kapitala In Izdajalcev Titovega kova. Ta teden Je bil tudi kongres Saragatovcev, ki so tokrat nesramno
dva dni pred volitvami razbobnal po svetu vest, da bo britanska vlada priznala državo Izrael. Dan po volitvah pa se Je Izrazit zelo megleno v tem pogledu. Celo konzervativet,
ki so poznani kot razbesneli Impe- doka«lt svojo vdlnjenost Degaspe-nalistl In kolonla'lsti, so kritizirali rl'*u *™ Vatikanu.
Bevinovo politiko, ki «zmanjšuje vpliv V. Britanije na Bližnjem vz-,hodu». Volitve v Palestini so potekale v najboljšem redu. Zmagala je Ben Gurionova socialistična stranka, ki «simpatizira» za " ZDA. Na drugem mestu so levi socialisti in Komunistična partija.
Jugoslavija
Na II. kongresu KP Srb Je Je Tito imel govor, v katerem Je dejal, da se propaganda Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije poslužuje fašističnih In Goebbelsovih metod. Brez komentarja.
Strogo konspirativne
“konference,,
DELO V MESTU I V V A VASI
Ves pretekli teden je Babič preko svojih časopisov ubiral s pomočeno silo strune «enotnosti». Kaj se skriva sa to taktiko? Pisa, nje o enotnosti demokratov naj vtepe v glavo ljudem, da v Trstu ni demokratične enotnosti. To pisanje podtika, da je resolucija razbila enotnost demokratičnih množic in da je sedaj podružnica beograjskih izdajalcev v Trstu poklicana da zgradi ponovno to, kar je boljše viška partija z resolucijo IU uničila.
Ali res ni enotnosti demokratičnih množic v Trstu? Demokratične
množice v Trstu, ko so izgnale izdajalce is svoje srede so popolnoma enotne. Proti tej kompaktni enotnosti se zaganjajo le špijoni iz Ion terskega procesa, razbijači, fanatični nacionalisti, ter malo število zapeljanih, z grožnjami in izsiljevanjem primoranih ljudi.
Naše organizacije so del svetovne protilmperialistične fronte. Partija je Član svetovne dxuiine komunističnih partij, sindikat je del svetovne sindikalne zveze, žene so dlan MDZZ, mladina je del svetovne demokratične mladine. Naša demokratična enotnost je torej popolna. Tako na znotraj, v samem Trstu in isto na zunaj, v svetovnem merilu. Govorjenje in pisanje o enotnosti demokratičnih «množic», pa ne poskuša samo prikazati Babiča kot demokrata, marveč hoče vtepsti vsem v glavo, da so demokratične množice na «njegovi» strani. On hoče govoriti v imenu tržaškega proletariata, tistega proletari jata, ki noče sploh slišati o Babiču in njegovi «novi» teoriji. On hoče govoriti v imenu Partije; čeprav se njegovi agenti niso upali nastopiti na kongresu. Bal; so se namreč pokazati koliko jih je. Hoče govoriti v imenu SIAU, v imenu mladine, v imenu partizanov, No sedaj se je pa oplašil Se v imenu ASIZZ. Sedaj je uvidel, da postaja že smešen pred vso demokratično javnostjo, kot smo to že zadnjič omenili. Zato Je hotel pokazati svoje «silne množice». Zato je priredil «konferencon ASIZZ. Ta poslednja Babičeva predpustna burka pa ga je nasprotno dokončno razkrinkala. Iz nje lahko povlečemo dragocene zaključke.
Pmselfca prireditev Babičeve skupine je prišla kot blisk iz jasnega neba. Nihče ni mogel «iti slutiti, niti sumiti, da se pripravljajo taki «veliki» dogodki v Babičevi skupini. Noben časopis ni objavil niti črtice o volitvah delegatk, nič se «i govorilo o potrebi, da se razčistijo kaki problemi m sploh ni bilo zato nobene kampanje, kjer bi se množice lahko spoznale z vprašanji, ki se bodo obravnavali. Celo na Proseku niso vedeli, kaj se bo dogodilo v njihovi vasi.
To pomeni:
1.	O konferenci sploh ni govora, ker niso tam nastopile delegatke,
nego privatne osebe, agentke, aktivistke in uradnice Babiča.
2.	Stroga konspirancija jasno kaže, da Babič ne more več organizirati niti take burke, kot je bila škeienjska. On je s svojo «konferenco ASIZZ» presenetil tokrat ee-to svoje pristaše, še bolj pa ostalo javnost. On se boji lastnega ljudstva bolj kot kdajkoli poprej in zato dela v strogi ta jnosti.
J. Od konspirativnih manifestacij, proslav, organizacij itd. je sedaj preSel do konspirativnih «konferenc». Zato je sestanek njegovih aktivistk na Proseku ponovni dokaz, da nima ?a seboj nikogar več, razen istih njegovih aktivistk in agentov.
Kar se pa tiče vsebine «konference», se ne izplača izgubljati
preveč besed. Govorile so no veliko o «enotnosti vseh demokratov» in se obračale na MDZZ ('Mednarodno demokratično žensko zvezo), češ, da so nabrale 5000 podpisov. Raj« naj bi bile govorile o stotinah žena, ki so jih prevarile in ki so se podpisale, ne da bi vedele kaj podpisujejo ter so pozneje svoje podpise preklicale. Raje vaj bi govorile o izsiljevalnih metodah v Istri. Tako bodo vedele, da tisti podpisi ne pomenijo nič, kakor ne pomeni nič strogo konspirativna «konferenca» na Proseku.
O MDZZ pa naj molče. Demokratične žene vsega sveta so dale ASIZZ te popolno priznanje, sedaj so ga dobile tudi od sovjetskih iena. ASIZZ bo praznovala 8. ma ree skupno z vsemi, ostalimi žena mi sveta.
VOLITVE V TVOR VIŠKE ODBORE
Paritetična komisija
je imela svoj prvi sestanek
Na sindikalnem polju beležimo
v zadnjem času nov pozitiven doprinos za Izvedbo organizirane sindikalne enotnosti. To so bodoče vo. litve v tovarniške odbore.
Pretekli teden se je prvič sestala centralna volivna paritetična komisija sestavljena iz zastopnikov Enotnih sindikatov in Delavske zbornice. Komisija je izdala prvi proglas delavcem industrijske stroke. V proglasu poziva vse delavce, tovarniške odbore in komisije, da čimpreje sestavijo tovarniške voliv. ne komisije, ki bodo izvedle volitve v tovarniške odbore.
Delavci se zavedajo važnosti tega koraka, ki so ga pozdravili z velikim zadoščenjem. V nekaterih podjetjih kot n .pr, v tovarni A* quila, F LENT, konopljarni, so takoj preèli na konkretno delo za sestavo parjtetičnih komisij.
Tvomiški odbori, ki bodo izšli iz bodočih volitev so pozitiven korak naprej za organizirano sindikalno enotnost ne samo na bazi temveč tudi v vodstvu. Tvomiški odbori, pripoznani s sporazumom tudi od
delodajalcev, bodo imeli brez dvoma vččje in uspešnejše možnosti za obrambo življenjskih interesov delovnega ljudstva. Tega se tržaški delavski razred jasno zaveda in je to tudi pokazal s svojim zanimanjem in konkretnimi pripravami. Važnosti te pridobitve tržaškega delovnega ljudstva pa se zavedajo tudi gotovi reakcionarni krogi, ki so vedno skušali in se še danes niso odrekli poizkusom, da bi ovirali sindikalno uravnoveše-nje. To je povsem logično; njihovi interesi so v nasprotju z interesi delovnega ljudstva in vsled tega tem krogom ni mar, da pride do sindikalne enotnosti.
Toda kljub vsemu se enotnost na sindikalnem polju konkretno izvaja. Delovno ljudstvo čuti nujno potrebo sindikalne organizirane enotnosti, da se na ta način lahko uspešneje postavi v obrambo proti naraščajoči ofenzivi kapitalistov. Temu je dokaz 24-urna stavka v GRDA, ki je popolnoma uspela. Temu so dokaz tudi druge enotne sindikalne akcije. Izvedene v zad-

s.
Antifašistična slovunsko-ftalijan-ženska zveza je že začela s pripra. vami za proslavo 8. marca, med narodnega dneva žena.
Ta teden se je sestal odbor ASI az, ki je pripravil program proslav. Vršile se bodo konference in kulturne predstave. ASIŽZ si zadala nalogo, utrditi svojo organizacijo, da še bolj poveže žene mesta, tovarn in vasi za čimu-spešnejšo borbo za mir In obrambo ženskih pravic.
Prosvetna sirčka
in razlfiiašlii manevri
«Tl sl se obrnil na Enotne sindikate, Ali veš kaj pomeni danes obračati se ne ES za pomoč? Ali veš kaj so ES»? Čigave so te besede? Vsak bi mislil, da jih je izrekel pristaš Demokratske zveze ali pa Voce Libere itd. Te besede Je, nasprotno, izrekel Pahor Drago, «organizator» SHPZ, In desna roka Babica v njegovem tajništvu OF. Seveda jih ni izrekel na javnem zborovanju. Za zborovanja imajo on in njemu slični polna usta demokracije in revolucionarne borbe. Take besede govori posameznikom, za hrbtom demokratičnih množic.
Nasprotno pa smo lahko brali 20.1.48. v podnaslovu velikega članka, ki je bil ves naperjen pro-ES. «Enotni sindikati se niso dovolj potrudili, da bi poskrbeli za podatke, ki bi se jih lahko posluževali v obrambo slovenskega šolstva in učiteljstva». Tako se poskuša vsa nacionalistična skupina prikazati kot branilka slovenstva proti italijanskemu nacionalizmu v ES.
Politika slovenskih sindikalnih predstavnikov, je pa bila od samega začetka, leto pred resolucijo razbijaška In nacionalistična. Itali, lanske tovariše In predsednika sin. dikalnega odbora samega niso nlk dar obveščali o svojem delu. Ku-lot, Prešel, Perhavec in drugi so smatrali, da oni ne odgovarjajo nikakor pred sindikalnim odborom, nego samo pred SHPZ, to je pred Pahorjem, Na primer:
2. Lansko leto v jeseni so prišli tako daleč, da so celo odklonili, da obvestijo odbor in predsednika (prof. Weissa), kdo bo imel nek referat in o kašni snovi bo govornik obravnaval.
2.	Predsednik odbora ln italijan-
ski tovariši niso bili nikdar obveščeni. da so morali ■ slovenski prosvetni delavci (1946) podpisati izjavo, da ne bodo stavkali. Tako ni mogel sindikat nikoli protestirati na Svetovni sindikalni zvezi. Po direktivah Pahorja so torej nacionalisti v prosvetnem sindikatu že dolgo pred resolucijo zavzeli nacionalistično in razbijažko stališče.	•
3.	Po resoluciji 1U se je njihovo razbijaštvo stopnjevalo tako, da so utajili in zakrili dopise in pritožbe protj delu Pahorja in ostale nacionalistične skupine pred predsednikom sindikata in sindikalnim odborom. Ta pisma pa je. nacionalistična skupina v sindikatu predajala Pahorju, ki si je tako lastil pravieg sindikalnega odbora.
Enotni sindikati so za Pahorja črna ovca, ki jo je treba razbijati, ne v javnih govorih, nego v konkretnem delu. Pahor je po resoluciji IU postal desna roka Babiča, in je v tajništvu Babičeve OF, vo. dl razbijaško delo v SHPZ, on je glavna oseba v uradih ul. Ruggero Manna, pod njegovim pokroviteljstvom delajo tudi njegovi a-genti na razbijanju prosvetnega
V poslednjem času je pričela Demokratska zveza graditi «svobodne» sindikate. Prav v tem času je pričel Pahor ponovno svoje razdiralno delo v ES. Babičeva skupina pripravlja očlvidno preko Pahorja svoj prehod v bele sindikate zato so v poslednjem času podeseterili svoje provokacije in razbijaštvo v ES.
njem času. Odgovorni krogi naj se dobro zavedajo, da ni mogoče iti preko odločne volje delavstva na bazi.
Kaj je s posojilom
Svobode?
Cenijo škodo
prizadetim kmetom
Po treh letih zavlačevanja, se je VU končno odločila, da preceni škodo, ki so jo anglo-ameriške čete povzročile na zemljščih številnih kmetovalcev Lonjerja ln Bazovice. Pretekli teden so prišle in pričele z delom na licu mesta komisije, imenovane od VU.
Naši prizadeti kmetje se upravičeno sprašujejo, kako se bo po treh letih lahko ugotovila dejanska škoda, ko je že čas zakril sledove. Vsekakor morajo komisije to upoštevati. ker bi bili kmetje v nasprotnem primeru izdatno oškodovani. Iz verodostojnih virov smo zvedeli, da se bo v doglednem času izplačala odškodnina prvi skupini 93 prizadetih, na kar bodo sledili še ostali.
Prizadeti kmetje pričakujejo, da se bo to vprašanje rešilo v kratkem času in brez vsakega zavlačevanja,
Primorski dnevnik od 3. novembra 1948 objavil obširen članek, povzet Iz «Slovenskega poročevalca» glede registracije obveznic in pnznanic posojila svobode ln posojila narodne osvoboditve. Razumljivo je, da so se na podlagi tega članka oglasili številni naši kmetje in drugi, ki so za časa narobno osvobodilne borbe podpisali ta posojila, bodisi v denarju ali dajatvah. Posojilodajalci so se zglasili na Enotnih sindikatih za podrobnejša pojasnila, toda Enotni sindikati niso ničesar vedeli in še danes ne vedo, kaj je s temi posojili.
Znano nam je, da al je takrat prevzela nalogo rešiti to zadevo jugoslovanska Ekonomska delegacija v Trstu in sicer v doglednem času. Ker so pa od takrat pretekli že tri je meseci in rti od nobene strani nikakšne rešitve, se naši ljudje upravičeno vprašujejo kako misli jugoslovanska vlada rešiti to zadevo. Državljani STO, ki so dali svoj doprinos v narodno osvobodilni borbi imajo brez dvoma iste pravice kot državljani FLRJ. Naši kmetje, ki se nahajajo v težkem položaju, za kar bi morali vedeti tu-dj tukajšnji predstavniki FLRJ. b[ eventuelno vzeli na račun vračila posojila les ali modro galico. Smatramo, da bi se beograjska vlada v tem smislu lahko sporazumela s tukajšnjo vojaško upravo, katera ji bo, upajmo, Sla na roko za uvoz tega blaga.
«Borbeni» Primorski dnevnik pa o tem vprašanju nekam zagonetno molči. Ali je morda «slučajno» pozabil pa ta problem, o katerem je na široko pisal? Ali se ne zdi Babiču in njegovim «zvestim», da bi bilo vsekakor bolj umestno uporabiti vsaj del onega denarja, ki ga tl «aktivisti» na široko razsipavajo, za povračilo posojil našim revnim kmetom.
.
Danes pred sodiščem organizacije Su. Jakoba
Tako zgleda razbobnana pasata med novimi hišami pri Sv. Ani In glavno cesto. Za to pasažo se Je zanimal conski svet in... je postala navadna steza preko železniške proge. In kljub te-mu se hvalijo, da so jo... zgradili!
Danes se bo nadaljeval proces proti Kulturnemu koržku Rinaldi, Prosvetnemu društvu Ivan Cankar, ZAM in KP V. okraja. Kot tožitelji teh prosvetnih ustanov in organizacij nastopajo Babičevi «lastniki» Ljudskega doma pri Sv. Jakobu. Značilno je, da se t[ ljudje ne spominjajo več svojih obljub o sedežu demokratičnih organizacij Sv. Jakoba in se nočejo spomniti deleža delavcev, mladincev, okoliških kmetov, žena in na splošno vseh demokratov pri graditvi Ljud. skega doma.
Nacionalisti Babičeve skupine so se pokazali s tem, da terajo rta zatožno klop demokratične, politične in prosvetne organizacije Sv. Jakoba, da niso samo politični sleparji, marveč tudi in predvsem navadni prevaranti, ki so najprej izrabili navdušenje in veselje množic, da bi zgradili Ljudski dom in potem pa so začeli izjavljati, da to ni Ljudski dom, marveč stavba Clril-Metodove družbe iz Ljubljane. Te «resnice» pa niso povedali, ko’ so ljudske množice prihajale na prostovolino delo ob nedeljah, v delavnikih, v slabem in dobrem vremenu.
Kot plačilo za dograjeno stavbo pravijo, da delo, ki so ga izvršile demokratične množice, ni vredno niti najmanjšega dela hiše. In po-
leg tega pa tožijo predstavnike demokratičnih organizacij in hočejo preko njih izgnati K.K. Rinaldi, P. D. Ivan Cankar. KP in ZAM V. okraja. Te organizacije so zasedle nekaj sob IV. nadstropja Ljudske, ga doma, ker jim je to pripadalo že po dogovoru pred začetkom stavbenih del.
Vsekakor je ta Babičeva poteza najpodlejše izmed podlih dejanj, ki jih je zakrivil s' svojo nacionalistično skupino proti ljudskim množicam našega mesta. Tako početje je jzzvalo v ljudstvu upravičeno ogorčenje,
Jasno je, da se bodo tukajšnji agenti Titove skupine poslužili na današnjem procesu vseh tistih laži, ki jih predobro označujejo. Na lonjerskem procesu so tudi dokazali, da uživajo simpatije nekaterih krogov, na tem procesu pa bo. do tudi izkoristili te «simpatije». Toda pravica in resnica je na strani ljudstva in proces bi moral dokazati v pravi luči dvojno lice skupine izdajalcev.
Pogrebno društvo Sv Marije Magdalene bo v nedeljo 30, t.m. ob 9. uri imelo svoje redno člansko zborovanje v gostilni bivšega Konzumnega društva na Kolorikovcu.
Nameščenci javnih ustanov
proti nadaljnjemu izkoriščanju
V ponedeljek 24-urna stavka - člani ES in DZ enotno nastopajo
Težka nesreča
na potopljeni ladij!
V ponedeljek ob 11,43 se le zgodila na potopljeni ladji «Hume» pri škedenjskl livarni težka nesreča, ki je zahtevala 4 človeške žrtve. Do nesreče je prišlo zaradi eksplozije nekega prostora ladje, kjer je bilo nekaj nafte. V sredo popoldne je bil veličastni pogreb Dentea Catagnotti, Ivana Antonaz. zi, Angela Dovier in Seconda Ar-rigottt. Pogreba se je udeležila stotjsočglava množica. Na pobrebu so bile zastopane sindikalne organizacije, politične stranke in conske oblasti. Naš list se pridružuje žalovanju družin umrlih,
Med delavci in nameščenci javnih ustanov ln tržaške občine vlada razumljivo ogorčenje, ker so tozadevne uprave odbile zahteve delavcev in nameščencev za sestavo novih mezdnih tabel. Razen tega je Vojaška uprava izdala odlok, s katerim se zahteva, da morajo delavci ln nameščenci, ki so že prejeli nagrade «una tantum», j Hi povrniti v obrokih. Ta ukrep je upravičeno ogorčil vse delavstvo občine ln javnih ustanov.
V obrambo svojih interesov, j so 1?. t.m. stopili v 2-urno stavko vsi delavci in nameščenci-Stavka je zaradi enotnosti na bazi popolnoma uspela.
Sindikalna akcija pa se ni s tem končala, potrebno je bilo nadaljevati odločno borbo. Vodstvo Delavske zbornice pa je v tem pogledu Rio preko volje po enotnosti, ki obstoja na bazi ter je sklicalo sindikalni plenum te stroke edino za svoje člane, dottiti so se člani ES zbrali na ločenem zborovanju. Toda zahteva in sklepi, ki so prišli do Izraza so bili povsem slični, bodisi
Dz kakor ES. Prišlo je do odločitve,, da se proglasi v ponedeljek 24-urno stavko in sicer v slučaju, da ne bi VU In občinske uprave sprejele upravičenih zahtev delavcev in nameščencev. ciani ES so pozvali člane DZ kakor ES. Prišlo je do odlo-diteljev dosledno spoštovanje podpisanega medsebojnega sporazuma za enotno sindikalno akcijo, katera bo edino na ta način uspešna. Enotni sindikati so obenem poslali conskemu predsedstvu izčrpen dopis, v katerem postavljajo zahteve delavcev ln nameščencev javnih ustanov in občine, na katere naj predsedstvo da svoj odgovor do današnjega dne.
da bi prosvetno delo gojili- Njihovo postopanje ostrd obsojamo.
Prepričan-i smo da nam bo Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje ljudske kulture nudil vsestransko pomoč. Zato izražamo temu odboru vse zaupanje in solidarnost.
Zgodovinski
dnevi
29. jan, 1796 se je rodil Benjamin Franklin, ki je iznašel strelovod. Pobudo za to je dobil med slovenskimi ribiči v Devinu, ko se je tam ustavil na svojem potovanju po Evropi. Naši ribiči so tedaj za klicanje ribičev k obali uporabljali tolkač nekih razpadajočih grajskih vrat devinskega gradu. Ob slabem vremenu so se tol-kaču kresile Iskre. Opozorjen na ta pojav je začel Franklin razglabljati, kar Je dovedlo do iznajdbe strelovoda. Franklin je umrl leta 1790.
29.	jan. 1105 je bila ustanovljena prva
univerza v Harkovu.
30.	Jan. 1946 je bila sprejeta Ustava
FLRJ.
31.	jau.	1797 je bil rojen svetovno
slavni komponist Shubert P. Franc, -ki je umrl 19.1V 1825.
3. feb.	1713	se je rodil v Ljubljani V
Zgornji Šiški, Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik In utemeljitelj slo« venskega časnikarstva. Izdal je prvi slovenski časopis «Ljubljanske Novice», ki ga je od leta 17974 1799 sam urejal in pisal. Napisa) je tudi mnogo učnih knjig, s katerimi je utrdil pouk slovenščine « Soli,
RADIO
3
C
OBJAV E
)
SOLIDARNOST
s Pripravljalnim odborom
V nedeljo 30. t.m. ob 9.30 bo v kino dvorani Nabrežine organizacijska konferenca X. okraja. Naj bodo prisotni vsi člani KP okraja,
Dnevni redi t. Organizacijsko poročilo
2.	Diskusija
3.	Zaključek
istega dne ob 19 bo v dvorani na postaji pies in loterija. Prireja KP X. okraja, vabljeni vsi.
TRST II
Slovenska poročila vsak dan od 7.43, 12.45, 19.45 in 23.15
SOBOTA 2W.: 13.40 Partizanske pesmi; 18 Iz slovanskih oper; 18.30 Orkester Bojana Adamiča; 20.10 Znani pianisti; 22 Večerni koncert«
NEDELJA 30.1.; 11.15 Venturlnljeve skladbe poje Komorni zbor; 11.45 Nedeljska glasba; • 13 Glasba po željah! 14.30 It opernega sveta; 18 To kar vsakdo rad posluša; 19.45 Orkestralna glasba predklasičnih skladateljev; 20.45 Koloraturne operne arije; 21 Vesela oddaja; 22 Rachmanlnov; Sim-toi ' nija št. II.
PONEDELJEK 31.U 13 Ruske pesmi; 13.30 Odlomki iz violinskih koncertov; 18.15 Mozart: Trlo v Es duru op. 14; 18.45 Samospeve Bogomirja Leskovlča poje - Zlata Gjungjenac; 1» Zdravniški vedež; 20.45 Delibes: «Lak« mè» opera v 3 dejanjih,
TOREK 1.2.: 13 Češke In slovaške 1 melodije; 18 Klavirske skladbe modernih mojstrov; 20 Slovenske narodne pesmi poje Slavica Batlstuta; 20.15 Arije iz Massenettovih oper; 20.49 Straussovi valčki; 21 Slušna igra.
SREDA 2.2.; 13 Glasba po željah! 18.15 lz slovanskih oper; 19.15 Glasbene slike: 30 Pesmi Irt plesi raanlh narodov: 21.30 Zabavni orkester Bojana Adamiča: 22.15 Beethoven; Klavirski koncert v C duru.
ŠKORKLJA ZAHTEVA
prometno zvezo z mestom
sindikata.
Ze pred letom so prebivalci I mestnega predela Skorklja poslali tukajšnjim oblastem prošnjo. da bi se vzpostavila potrebna prometna zveza z mestom. Toda ohlna se, kot običajno, ni zmenila za to prošnjo in prebivalci Skorklje se danes nimajo prometne zveze z mestom.
Mestni predel Skorklja, ki ga veze s središčem ul- Commerciale. je oddaljen od mesta dobre pol ure. Prizadeti prebivalci tega predela, ki vključuje gomil del ul. Commerc. in druge stranske ulice, morajo hoditi pes v mesto. Ce upoštevamo, da bivajo v Skorkljl večinoma delavci, id delajo v tovarnah in podjetjih, ki so precej oddaljena od mestnega središča, je povsem razumljivo. da jc za te ljudi, posebno še v zimskem času, izredne važnosti, da se čimprej uvede avtobus. ki naj bi vozil lz mesta do Skorklje.
V tem smislu so prebivalci te dni naslovili na Vojaško upravo ln Urad za javna dela obširno resolucijo, v kateri se nahajajo tudi tehnični podatki za izvedbo tega načrta. Morebitni Izgovor, ki bi sl ga oblasti eventuelno izmislile, to je (la jc ulica Commerciale preveč strma, nima ni-kake rosne utemeljitve in temu je dokaz, da vozi do Sv. Alojzija in celo do Lovca avtobus, čeprav je cesta ravno tako strma.
Odgovorne oblasti naj to ponovno in upravičeno zahtevo dobro preučijo in ugodno rešijo, da bodo imeli tudi prebivalci Skorklje svojo prometno zvezo z mestom.
Odgovor “Primorskemu„
Podpisani odborniki in člani Slovenskega Prosvetnega društva «Srečko Kosovel» pri Sv. Vidu v Trstu,
«Pravzaprav se mi včasih kar dobro zdi, da živimo tam v gmajni tako zaplankavi, ko vidim, kako se obrača svet. Res je da je današnji svet drugačen, kakor je bil za mojih mladih dni. Za vsakdanje življenje se pa moramo ravno tako ali pa še bolj ubijati, kakor tedaj. Pač smo nekaj časa verovali, da je temu životarenju konec in da smo doživeli naš čas. Pa je kaj malo trajalo... Gospodar je bil ■e vedno samo gospodar in se za nas tilkoli nt brigal».
Tako j» modroval stan Dre ja bolj samemu sebi kot meni, ko sva lepega sončnega popoldne merila gamino proti Brlščkom,
«Vidiš!» pravi in mahne z roko tja proti Proseku, «od one poti, pa vse tja do polovice ceste na Prosek so vzeli. Sedaj imajo aeroplani, prej so imeli municijo ali kaj. Neka) sé govori, da bodo vzeli vse okoli vasi; menda za vaje. Res obljubljajo, da bodo povrnili
Voda elektrika volitve in še kaj
škodo, ki jo bodo napraviti. Pa četudi jo povrnejo — bolje bi sto. rili, če nas pustijo pri miru, saj si s temi zaplatami itak komaj prebijamo skozi življenje... Glej ta kos! Tone od Kala je bil kaj vesel tega travnikal Pa poglej danes, kako tkKras kaže svoja gola rebrn».
«V vasi? Domačini smo vedno na istem: vsak košček kruha si moramo trdo zaslužiti. Zemlja nam ne daje dovolj, pa gredo ljudje za zaslužkom kakor kdo ve in morf. Ta maiovari, drugi dela na cesti... stalnega zaslužka pa le ni. Včasih smo kaj zaslužili z našimi ja vami (kamnolomi); danes pa še tega ni več».
«No, tam je pa naš Nandek. Iz
šole gre. Dolga jn huda je pot do j openske šole, posebno ob burji, dežju, mrazu. Saj še odrasel človek komaj zmaguje»!	i
«Pred časom so nekaj merili po vasi; da bodo vodovod napravili, pa ne vemo nič-niti kaj, niti kako. Na enem kraju da bo za ljudi, na drugem pa napajališče za živino. Pa — če rečejo a, zakaj naj bi ne rekli še b?... Ce pripeljejo vodo v vas, naj bi mislili še na to, da jo spele jo tudi v hiše. Enkrat marca, aprila, pravijo, da bomo imeli že vodo v vasi».
«Seveda, dobro je, če imamo vodo v vasi, še bolje v hiši; vendar pa ima končno vsaka hiša vodnjak. Bolj smo potrebni luči.
Sicer obljubljajo tudi elektriko; menda enkrat koncem, leta. — Ce bo res kaj! Za našo vas se doslej ni še nihče brigal in d okle r ne steče voda in ne zagori luč, ne bom verjel. Saj ne bodo to prve volitve, k( jih« doživimo...».
«Babtčevei? Ti nimajo pri nas več kaj {«kratil Pred dnevi. se je nekaj teh gospodov pripeljalo z avtomobilom v vas in čudili so se, da ne gredo več njihovi listi. Pa smo jim povedali kako in kaj. Ne, naša vas je enotna, kakor je naie trpljenje enotno. Bes imamo dvoje njih, ki gredo svoja pota, a še ti ne za BabiČevsko gospodo. Tako bere pri nas skoro vsaka hiša «Delo», ki smo ga tako težko čakali».
Ce marsikaj je izmodroval stan Drejo in priznam, da sem ga z ve. set jem poslušat. Naraščajoči sunki burje so pa postajali že tako nadležni, da sem bil kar vesel, ko sva se skrila pred njimi med vaškimi hišami/.
izjavljamo sledeče v odgovor na izjavo, ki jo je objavil dne 12. t.m. «Primorski Dnevnik» pod naslovom tako-zvanega odbora slovenskega kulturnega krožka pri Sv. Vidu;
1.	NI resnično, kakor pravi Imenovana izjava, da je odbor, ki sedaj deluje, na novo imenovan, ampak je sestavljen iz ljudi, ki predstavljajo tisti del starega, na občnem zboru imenovanega odbora, ki je ostal zvest slovenskemu-hrvaškemu življu tega predela mesta ln ga ni zapustil v težkih trenutkih, kakor je to storil drugi del starega odbora, o katerem ni bilo dolgo mesece ne duha ne sluha,
2.	Ta del starega odbora, ki je ostal zvest ljudstvu, Je pritegnil v svojo sredo še druge poštene Slovence, ki naj nadomestujejo tiste, ki niso vredni da se imenujejo Slovenci, ker se ne čutijo, da bi se stalno borili za naše narodno-soclalne pravice, kakor se je izrazila prejšnja tajnica Marička na nekem sestanku še julija meseca leta 1948. Ista je pred pričami Izjavila, da si lahko sami prevzamemo njen posel, ko smo ji očitali, da ni tako, kakor oni delajo, to je da ni o njih nobenega sledu tudi po ves mesec dni, ko je treba skrbeti za Interese prosvetnega društva samega in za pravice slovenskega življa na splošno.
3.	NI res, kakor pravijo v imenovani Izjavi, da slovensko prosvetno društvo «Srečko Kosovel» nima na razpolago prostorov za svoje kulturno udejstvovanje, temveč moramo priznati, da poleg prostorov imamo ob vsaki priliki tudi stvarno pomoč od italijanskih tovarišev ter da vstop v te prostore ni bil nikoli zabranjen nobenemu poštenemu demokratu.
4.	Kot zaključek, odločno obsojamo razbijaško delovanje voditeljev SHPZ, med katerimi elementi kakor Je Pahor Drago, ki je bil do nedavnega četnik, je jasno, da ni mogoče, da bi vodili pravo napredno slovensko kulturo. Ponovno izražamo svojo zaupanje nove Izvoljenemu pripravljalnemu odboru za zaščito m gojenje slovenske ljudske kulture, ki je sestavljen lz res poštenih, zavednih In naprednih slovenskih kulturnih delavcev, ki nam stalno nudijo vso svojo pomoč.
{sledijo podpisi)
Obljnvljamo tri resolucije, iti so jih poslala prosvetna društva Pripravljalnemu odboru za zaščito in gojenje napredne ljudske kulture:
Odbor prosvetnega društva Ivan Kralj-Mirko-Domju izraža polno zaupanje in solidarnost Pripravljalnemu odboru za zaščito in gojenje ljudske kultur» ter je prepričan, da bo tu odbor vodil in gojil resnično in napredno ljudsko kulturo.
Poudarja, da ne bo zlorabljal prosvete v politične namene, lem. več da bo na prosvetnem polju deloval v interesu napredne in ljudske kulture v pravem demokratičnem duhu.
Ostro obsoja delovanje nekaterih zagrizenih članov vodstva SHPZ, ki, izrabljajo prosveto r svoje politične n amene in skušajo razbiti enotnost prosvetnih društev.
Odbor prosv, društva Ivan Kralj-Mirko; DOMJO
Pripravljalni odbor P. D, Simona Jenka, ki ee je sestal dne 13. t.m., da preuči stanje društva, objavlja sledečo resolucijo;
Ker se je ugotovilo, da je vod sivo proivetnegu društva «Simona Jenka» vnašalo v prosvetno društvo razbijaštvo po direktivah takoz-vatiega vodstva SHPZ z že znanimi voditelj po vzorcu Pahorja, Prešla in drugih,
izraža
vso solidarnost in zaupanje Pripravljalnemu odboru za zaščito in gojenje napredne ljudske prosvete, ki je bil imenovan na željo vseh poštenih in dosledno borbenih prosvetnih delavcev, ki so se zbrali na svojem sestanku 11.12.1948, da rešijo prosveto iz rok neke skupine malomeščanske gospode. Zato obsoja
bivši odbor Simona Jenka, ki so ga sestavljali nekateri razbijaški elementi, katerih je društvo postalo monopol,
protestira
proti zlonamernem početju tega odbora, ki je zapustil sedež društva samega i n se sestaja v gostilni, ne da bi o tem obvestil svbjsvoje Člane.
• poziva
vse svoje člane, da odstranijo lake «predstavnike» društva ter da ostanejo zvesti Pripravljalnemu odboru, ki nas vodi Po pravi poti do resnične in prave ljudske prosvete.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Pripravljalni odbor P. D. «SIMON JENKO»
Odbor P. D. «Prešeren» iz Bo-Ijunca je preučil na svoji seji stanje, v katerem se nahaja prosvetno delo na vasi in v Trstu sploh.
Razni elementi na vodstvu SHP Z so skušali zapeljati naše prosvetno delo na pot, ki je protiljudska. Ovirali so zlasti v zadnjih časih vsako prosvetno delo, a kaj Šele,
rt * *
Konferenca tov. Vitialija, ki st je imela vršiti v nedeljo 30. t.m. v PD «Marušič (dvorani Jura) na Lovcu, Je iz tehničnih razlogov prenešena.
* rt »
Začasni delovni Odbor Prosvetnega Društva Marij Matjašič-Miian v Bar-kovljah priredi dne 8. febr. 1949 Prešernovo proslavo,
Spored proslave, ki se bo vršila društvenih prostorih (Ljudski Dom) bo pravočasno javljen.
Začasni delovni Odbor Prosvetnega Društva Marij Matjašič-Miian v Bar-kovljah poroča, da se vrši vpisovanje za tečaj slovenskega jezika vsak dan od 18. do 21. ure v društvenih prostorih (Ljudski Dom).
Tečaj prične 10. februarja 1949.
PD «Ravber» Greta priredi du-lles ob 20 url s sodelovanjem dramske skupine PD «Tomažič» enodejanko U, Casudlja «Senza confini». Sledi šaljiv prizor «La casa degli spiriti».
* * *
Vsi odborniki in terenski referenti za kmetijstvo so vabljeni, da se udeležijo Sestanka, ki se bo vršil v Soboto 5. februarja t.l. ob 18 url, na sedežu ES, ul. Imbriant 5-1, Ker ze bo razpravljalo o važnih problemih kmetijstva, naj se sestanka udeležijo vsi.
ČETRTEK 3.2.; 13 Pesmi In plesi JU« goslovansklh narodov; 13.30 Iz skladb Ravela in Debussyja; 18 Orkester Al« bert Dermelj: 18.30 Cesar Francki Preludij, kora) in fuga; 20 Poje Ko-i morni zbor, dirigent Vrabec Ubaldf 21 Slušna igra.
PETEK 4.2.: 13 Glasb» po željah! 13.45 Pesmi z» glas in orkester; 18.15 Glasbeno predavanje: Dunajska klasU ka; 19.15 Pevski koncert sopranistke Pavle Potrate; 20 Operne fantazije in baleti: 21.45 Simfonični koncert.
RADIO MOSKVA
kmetijska
namev ara v najem
Enotni Sindikati strok/i
Posestniki, od katerih Vojaška uprava vzeti zemljišča, naj se zglasijo radi na-rodil na sedežu ES. ul. Imbriani 5-1.
* * *
Vsi poiovinarji ln koloni, katerim niso gospodarji prispevali 4<r za hišna popravila In Izboljšanje "zemljišč, naj se takoj zglasijo nh Sedežu ES -ul, Imbriani 5-1, kjer bodo dobili potrebna pojasnila.
v srbohrvaščini
čas 7,30 val. dol 25,08 26,23; gas 18,30 val. dol. 25,08 30,8; čas 20,00 val, dol. 30,8 41,12 377,4: čas 21,30 val, dol. 30,8 41,12 377,4.
v slovenščini
čas 18,46 val. dol. 25,08 30,8; flaa 21,0 val. dol. 30.8 41,12 377,4.
PRAGA
čas 15,30 val. dol. 31,41; čas 17,30 val. dol. 31,41 19,35; čas 20.30 val. dol. 39,92.
* * *
BUKAREŠTA
čas 19,00 val. dol. 50.
rt rt rt
BUDIMPEŠTA
čas 18.00 val. dol. 549.
* * *
SOFIJA
čas 20,50 val. dol. 31.92: čas 23,20 val. dol. 391.
# * »fr
VARŠAVA
čas 19,00 val. dol, 48,25.
rt rt rt
TIRANA
čas 21,00 val. dol. 38,22.
Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A.I.S.
Tiska Tržaški tiskarski zavod Ul. Montecchl 6
Najraznovrstnejša zaloga HIŠNIH POTREBŠČIN
Štedilniki
KAZIMIR SIRK
TRST - Ulica «SiillHiiintHiia 3
- Peči - ’ Električni in plinski kuhalniki - Razna železninči
1
Posebnost; istrska in vipavska vina Zaloga raznovrstnih likerjev
tiiorgio l/ardakasso
uvoz - IZVOZ
TRST • ulica Caccia 10 • Telefon 90159
_
PREŠEREN »kuM.	SLIKAR ALBERT SIRK

VREMENA BODO KRANJCEM SE ZJASNILE - JIM MUSE ZVEZDE KAKOR ZDAJ SIJALE, - JIM PESMI BOLJ SLOVEČE SE GLASILE,-
W«ftfldWWftVyVWWM%VVWWSNMiVWWVVftVJVbWkWVW.VVVVV.VVWiV. VW.WAWWA

Doba, v kateri je živel največji
tlačanemu narodu, da ima pravico
slovenski pesnik Franck Prešeren (1800.1849), je blja p0ina velikih
sprememb in vseskozi	nemirna, j utl4no najpomembnejši
J Je to doba, ko je meščanstvo pesmi, poziva Slovence: " v ropi začelo izpodrivati levdal-no ®0SPod°. Zmagovite ideje tran-coske revolucije so se širile po ev-l°pskih deželah. Stari družbeni *cd je postajal vse pretesen za na-stajo4i tretji stan, ki je bil nosilec n'*prcdka v proizvodnji. Nove iz-naidbe so začetkom 19. stoletja o ™gočUe nastanek industrije in no m prometnih sredstev. Ta nena-dfn gospodarski razmah je zahte-al seveda veliko delovnih rok, ki Pfjlh je v svobodnih mestih in tr-primanjkovalo. Treba jih je "Uo dobiti z dežele, ki je predstav-tedaj ogromno večino prebivalstva, Toda fevdalna gospoda je »bdelovalce svoje zemlje držala v tačanstvu. Noben tlačan ni smel rez graščakovega dovoljenja za-Pustiti zemlje. Razumljivo je zato, da ie postala zahteva po osebni Prostosti ena osnovnih idej medanske revolucije.
Toda fevdalna reakcija v Evro-je bila šg vedno močna. Po Napoleonovem porazu se je na pobu-avstrijskega ministra Metter-k'ha, ki je bil predstavnik fevdalce reakcije, osnovala Sveta alian-.	* zveza) med Avstrijo, Nemčijo
Rusijo. Ta zveza je imela namen Preprečiti širjenje revolucionarne Piscinosi! in s tem varovati oblast evdalne gospode. Fevdalna reakciji® i® dušila vsako napredno misel osebni prostosti, narodni neodvis-°sti ter svobodi prepričanja. Ven-*° mračnjaštyo ni moglo usta-. c toka zgodovine- Napredni du-°vi te dobe ao videli neizbežnost socialnega preokreta. Zato so Šilili °vo idejo svobode, enakosti ln ratstva med ljudstvo, ki Je vedno °jj dozorevalo, dokler ni končno . letu 1848 z revolucijo strmogla-1 0 t'evdalm družbeni red.
Slovenci smo bili v tej dobi v vsu-*cin pogledu na najslabšem, Nacio-bnlno smo bili pod Metternichovo Avstrijo grobo zatirani, Uradovalo Je bilo povsod nemško, slovenjih šol ni bho, fevdalna gospoda, kl nam Jq delila «pravice», ji» bila skoro ysa nemška. Slovensko me* včanstvo je bilo šele V povojih in slovenskih mestih ata Imela eniški trgovqc ln obrtnik v rokah večino gospodarske moči. Zato ni Udno, da so imela slovenska me-Pretežno nemški odn. Trst ita-„ lanski značaj. Večina Slovencev ,* /e V nj*h potujčila v drugem ali ešjem rodu. Mesta na Slovenskem acveda niso bila kot drugim naro-°>n žarišča, iz katerih bi rasla do* aca kultura ln se širila po deže-> Zato je bila naša duhovna kul-ra na zelo nizki stopnji
V tej dobi Je živet naš narodni n teni j m buditelj Francò Prešeren. akor njegov kmečki rod iz Vrbe //Gorenjskem, jq bil tudi Francò ti ePalc. 2 novimi revolucionarnimi eiami, katere jq presadil tudi v v°je pesmi.
do nacionalne svobode, katero so mu odvzeli tujci, V Zdravljici, po-
njegovi
prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj cdrobè njih roke
si spone, ki jih ie tezi!
Tej narodni neodvisnosti daje tudi stvarno vsebino:
tja bomo mili pot, kjer nje sinòvi
si prosti voljo vero in postave.
Potrebna pa je borba, da se otresemo sužnosti. V «Krstu» vabi Črtomir one borce, ki nočejo pasti v sitinosi:
S seboj povabim druge vas junake,
vas, krterih rama se vkleniti noče;
Vendar ideja narodne neodvisnosti Prešerna ni zavedla v škodljivi nacionalistični šovinizem, temveč ga je utrdila v zdravem patriotizmu. Ta patriotizem prepleta njegove pesmi kakor zlata nit. Vse Slovence poziva na enotnost.
Da bi nam srca vnel za čast dežele,
med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod SloveniS’ne cele/
Zaveda se, da smo prišli pod tuji parem zaradi nesloge
Obtožile očetov razprtije k Pipinovi»! so jarmom suino ramo;
Mladino še prav posebno poziva, da ohrani in bruni ljubezen do domovine;
Mlade n'6i, zdaj sr pije Zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naš vam ne usmrti strup; ker zdaj vas kakor nas,
jo srčno branit kliče čas!
Za V dobi pred pomladjo narodov, kakor rudi nazivnjo revolucionarno leto 1848., Je Prešeren zagovarjal Združeno Slovenijo kot naš narodni program, V svojih pesmih prikazuje to kot edino možno rešitev y nasprotju s slovensko lavdaino reakcijo, ki je zagovarjala ohranitev tedanjega stanja, ko je bila slovenska zemlja razdeljena na ved kronovln. V resnici je postala Zedinjena Slovenija po-
veš slovenski narod v borbo za dosego tega cilja.
V njem se je že tedaj izobliko-raia ideja bratstva med slovanskimi narodi, da tako dosežemo svoli odno državo tqr gospodarsko ln kulturno samostojnost:
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj sc vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo. da oblast tn z njo čast,
ko pred, spet naša bosta last!
Dobro je vedel, da je to mogoče
doseči, saj «največ sveta otrokom sliši Slave», ki jih pa zaradi neslo-ge tlačijo manj àtaviini tujci.
Ta vseslovanska misel se od Prešerna dalje razvija v neredni program Slovencev. Seveda je bil tudi la program zlorabljan in napačno pojmovan od nekaterih meščanskih voditeljev in struj. Sele narodno osvobudina borba je dala tej ideji nove vsebine- Osvobodilna fronta jo je prevzela v svoj program v »vesti si, da bodo slovanski narodi krenili za SZ no poti napredka in demokracije: ÓF stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na
temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe.
Vso globino Prešernovega političnega genija vidimo v njegovem gledanju na druge, tuje narode in na vprašanji miru in demokracije. Menda ni še noben pesnik svetà tako lepo izrazil svojega svetovno političnega nazora kot nam ga izraža Prešeren v 7. kitici svoje Zdravljice:
Zivè naj vsi narodi, ki lirepenč dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.
Ta izpoved jasnega in odločnega internacionalizma kaže vso veličino njegovega duha, ki je že z tedanjem času videl edino možnost rešitev odnosov med narodi. Le na podlagi enakopravnosti med vsemi narodi je možen mir, demokracija In blagostanje.
V nedeljo 23. t.m. je bila v njegovem rojstnem kraju v Križu pri Trstu otvorjena spominska razstava slik po vsej Jugoslaviji znanega akad. slikarja pok. prof. Alberta Sirka. Slike so bile razstavljene le en dan v okusno prirejeni dru-Šterni dvoranici, ki jo je opremil agad. slikar Spacal. Občinstvo st
je prišlo od blizu in daleč ogledovat prekrasne slike priljubljenega slikarja — domačina. Ob otuorit-veni svečanosti je imel njegov prijatelj Just košuta prisrčen spominski nagovor ter med drugim de. jat:
Akademski slikar pro/. Albert Sirk — Berto Južinov je bit znana markantna osebnost. Da ga pravilno opišemo je potrebno, da gledamo nanj kot človeka umetnika in človeka s trdnim političnim prepričanjem, ki ga je gnalo t; emigracijo, kjer je os tal skoraj 20 let.
Veliki ruski pisatelj L. N. Tolstoj pravi nekje, da je treba človeku. kakor tudi umjetniku predvsem troje: iskrenosti, iskrenosti in še iskrenosti. Ce pomislimo pri tem na Alberta Sirka, moramo priznati, da je vsega tega imel v izobilju kot človek in kot umetnik.
Kdo tako zanimivo pripovedovati o vsem kar je vzljubil: o naravi. o prijatelju, o dogodivščinah na morju in posebno o morju. Bil
LISENKOVA TEORIJA PREDSTAVLJA REVOLUCIJO V ZNANOSTI
Možna Je preobrazba podedovanih lastnosti
Doslej so filozofi svet samo razlagali, odslej ga morajo preobražati.
MARKS
Durvinova teorija o razvoju bitij jq našla v kapitalističnem svetu le malo odziva, Značilen primer je bil Američan Luthčr Burbank (1847 - 1928), ki je pratično Izkoriščal Darvinov nauk v rastlinstvu in Imel prav lepe uspehe. Ameriškemu denarnemu svetu pa njegovi izsledki niso 811 v račun in zato je z njegovo smrtjo prenehalo vsako delovanje v tem pravcu.
Iste usode bi bil deležen tudi Ivan Vladimirovič Mičurin 0 855-1935), ki Je svoje ogromno delo začel že z.a carske Rusije, du ni, kakor sam pravi: «... dim jv končala državljanska vojna, takoj obrnil, pozornost na moje delo sem Vladimir lljlč Lenin. Po nalogu V. 1. Lenina je 1. 1922. moj posel nenadoma dobil dotlej nesluten razmah. V njem so sodelovale najuglednejše osebnosti Komunistične partije in vlade...». Jasno je, da država, ki je na tak Ulični program Mladoslovencev, « |	Podprla Mičurinovo delo. ni-
so ga širili zlasti v dobi taborov :kako1' n' "10«la clopust.t,. da bi « med slovensko ljudstvo. Toda šele ;isto usUlvll° z njr'<ovo smrtjo' U Osvobodilna fronta je mobilizirala j_____________________________
k&reren SC
jo dobro zavedal
-, 'rne zaostalosti, v kateri je bil aaJ slovenski narod. Toda ni sq , 1 Podrediti mnenju nekaterih ' °venskih reakcionarnih izobra-*dcev, češ da revnu slovenščina 2rola za poezijo. S svojimi pqs-. fnl. ki se mirno lahko kosajo z rort"1* natveei'h Pesnikov tujih na-°dov, je dokazal mračnjaškim so-/tonikom, da je slovenščina sposob-. a tudi za kaj več kot za nabožne Poljedelske knjige. S tem je hoti/. oav°bodlti slovenski narod kul* 'a®ga mračnjaštva, v katerem so hotele držati reakcionarne
®e več. Povedal je tudi svojemu
senko, Cie in, Uevžavin in dr, strokovnjaki, a skupno z njimi tisoči in tisoči kolhoznikov, nadaljujejo delo velikega preobrazitelja in stvaritelja V rastlinskem svetu za obče dobro. Vsem pa prednjači Trojim Denisovič Lisenko. Rojen je bil 30. junija 1898. I. v Karlovki v poltavski oblasti v Ukrajini kot sin kmečkih staršev- Po dovršeni ljudski šoli se je vpisal v nižjo sadjarsko šolo V Pollavi, a 1. .1921. je dovršil srednjo sadjarsko šolo v Umanu. Stiri leta pozneje, ko je dovršil ie kmetijski inštitut v Kijevu. se je preselil v Kirovobad v Azerbejdtanu, kjer je začel delovati na lamošnjl selekcijski postaji. Tu je začel razvijati svojo velepomembno iznajdbo, znori o pod ifue-nom, jarovizncij«.
Da nam bo zadeva povsem razumljiva, moramo ugotoviti neko značilnost žita. Znano jq, da imamo ozimno in j aro žito. Ozimno gito Sejemo jeseni in žanjemo v prvi polovici prihodnjega leta; jura žita pa sejemo spomladi in žanjemo koncem poletju.
Dognano pa je, (la nem ozimno Žito, sejano spomladi (namesto jq-seni), sicer rasle, toda ne cvete in torej ne da niti klasa, niti semena. Jaro žito pa, sejano Jeseni (namesto spomladi), s c tudi ne obnese, ker ne prenese zime. Prvo mora torej prezimiti, drug pa zime ne prenese.
Ta pojav je začel zanimati Lisen-ka. Od Mičurlnp je sicer ie poznal lastnost rastlin, da se med svojim razvojem vedejo v raznih dobah različno. ' Na podlagi neštevilnih poskusov je utemeljil svoj nauk 0 stadiomlnem razvoju rastlin.
Tekom svojega razvoja od semena do ustvarjanja novih semen mora namreč vsaka rastlina preživeti vrsto različnih stopenj. Prvo stopnjo je Liseuko imenoval stopnjo pojaritve. V času pojaritve 7"ora vsaka rastlina imeti gotovo količino temperature, določeno količino vlage in kisika (zraka). O-zlmni pšenici, vse jan l spomladi, manjka potrebni Ji mraz: zaradi tega pšenica ne more preiti stopnje pojaritve tn z.sto saino raste, a ne cvete in seveda tudi nq da
remo ozimno pšenico tudi umetno zavrgel nauk metafizikov Weiss-
pojaritt tako, da navlažimo zrnje dokler se nq pojavijo prve klice in ga nato 40 do 50 dni imamo na mrazu 0 do 2.o C. s tem postopkom so se izvršile v mladih klicah gotove fizikalne ln kemične spremembe in s lem smo umetno dosegli, da preide ozimna pšenica stopnjo pojaritve. Tako pojarjeno pšenico sejemo spomladi in rodila bo, kakor prava Jara pšenica.
Danes jarovlzaclju nima samo prvotnega pomenu, temveč označimo s to besedo umetno skrajšanje trajanja posameznih življenskih obdobij rastline.
Bombnževec rabi na pr.’v dobi jarjenja mnogo toplote. Jarovlzl-ramo ga. t, j. skrajšamo njegovo dobo jarjenja tako. da gojimo mlade bombaževčevo klice 20 do 25 dni v temnem proštom z 20 d<> 25.o C. S tem smo dosegli, da uspeva bombaževe.c v severnih krajih z mrzlim podnebjem, kjer pri razvoju v prosti naravi nima dovolj-ne temperature za ca.su Jarjenja.
V drugi stopnji rastlinskega razvoja je Lisenko ugotovit odločilno] važnost svetlobe in trajanja iste: tudi temperatura mora biti tekom te razvojne dobe nekoliko višja. Zato je to rastlinsko razvojno dobo imenoval stopnjo osvetljen fn.
tZukavkuško koruzo so prensli v okolico Odfese. kjer se jo izredno bujno razvila, ni pa rodila storžev. Dognano je, da je poletni dan v Odesi daljši, kakor v Zakavkazju. Iz. tega sledi, da rabi koruza na tej razvojni stopnji krajši dan, a dalj-io noč.
Preso nq uspeva na severu, kjer so daljši dnevi ln krajše noči, temveč na jugu. kjer so krajši dnevi in daljše noči. Značilno pa je. da Je mlademu prosu dovolj že 9 kratkih dni, da dobro uspeva.
Kakor proso in koruza rabijo tnalo sve.tlpbv v svoji drugi razvojni stopnji tudi še vsq ostale rastline juga, kakor na pr. fižol, paradižnik, krompir, kumar«, tobak itd. Tein rastlinam pravimo, da «n kratkodnevne v nasprotju s prvi ml (pšenica, oves, rš, ječmen itd.), ki jih imenujemo dolgodnevne rastline.
mana, Morgana, Mendela in dr., ki so zanikali vsako možnost preobra-žanja podedovanih lastnosti. Li Šenkov j poskusi jasno pričajo, da razvoja rastlin nq urejajo dednostnl geni, temveč zunanja okolica. Har-
fe ff 4, it 1 o >t
Pretvarjanje ozimne pšenice, v Jaro. K) kontrolna rastlina, pri trajale Jarltev 9 dni, pri tretji 10 itd. Tako) opazimo veliko razliko med osmimi rastlinami na levi in devetimi na desni.
voj rastline, ali bolje rečeno prehod iz ene razvojne stopnje v naslednjo je vezan na točno določene zunanje pogoje:	določena
toplota, določena svetloba, vlaga itd. Ce kateri teh pogojev zmanjkajo, rastlina sicer še reste, nada-ljni razvoj ji je pa onemogočen. Da-teljeve palme dajejo v svoji pravi domóvlni okusne dateljne: ob dalmatinski obali, kjer ni to drevo niknka redkost, bomo zaman čakali njenega sladkega sadu. Ce bi veljal dednoslni nauk, bi palme v Dalmaciji morale istotako dajati datcljev, kakor jih dajejo v svoji domovini. Z izpremembo zunanje okolice moremo spremeniti torej tudi lastnosti rastlin.
tih
Gospodarski pomen LDenkovih dognanj je naravnost epohalnega značaja. Ker moremo potom jaro-vtzacije skrajšati žtvljensko dobo kulturnih rastlin, nam Iste lahko uspevajo tudi v krajih, kjer so žlvljensko ugodni pogoji le nekaj mesecev v letu. To nam omogoča gojitev rastlin Iz toplih krajev tudi na mrzlem severu in obratno.
France* Prešeren, naj vetji slovenski pesnik
semena. Lisenko je dognal, da mo- j V ženstvenem oziru je dokončno | Važnost za gospodarsko osamosvoji-
tev mrzlih severnih pokrajin SZ je jasna.
Spomladi 1. 1929. je Lisenko posejal pol ha njive s pojarjeno ozimno pšenico; pridelek je znašal 23 q za ha. L. 1934. je bilo posejanih v kolhozih že 300.000 ha, a danes »o posejani te milioni hu s pojer-lenim ozimnim žitom.
S pnjaritvijo krompirja je Lisenko dosegel, da dobivamo danes zdrav in dober krompir tudi v vročih krajih Ukrajine, na Kavkazu, V Azerbejdžanu in v Srednji Aziji. Sadijo ga poleti, da itela gomolje v hladnem jesenskem času.
Ogromna Lisenkovo delo za dobrobit narodov je SZ v polni meri priznala ln ga tudi temu primerno nagradila. L. 1938 je bil Izbran za rednega člana akademije znanosti ZSSR, dve leti pozneje Pa je postal direktor inštituta za genetiko iste akademije. Vrhutqga mu je že dvakrat bila priznana najviija nagrada za znanstvene uspehe, dobil je pa tudi prvo nagrado J. V. Stalina.
Svoje izsledke je Lisenko objavil I. 1943. v knjigi «O podedovanju m njegovi spremenljivosti».
je pesnik morja, ki ga je vriskajoče opeval s čopičem. V Življenjska pot mu ni bila z rožicami posuta, Albert S rk je bil rojen 26. maja 1887 v Križu pri Trstu. Šolal sc je najprej v Križu potem v Trstu, nato v Pulju, kamor so se začasno preselili njegovi starši, nato spet v Trstu, slikarsko a-kadem (jo pa je študiral v Benetkah.
Ko je pred fašizmom pobegnil v Jugoslavijo, je tam poučeval na raznih, srednjih šolah, največ u Celju. Nacifašistični okupatorji so ga izgnali v Srbijo, a kmalu po Osvoboditvi se je povrnil spet o svoj rodni kraj v Križ in Trst, kjer je zbolel na posledicah, ki mu jih, je prizadelo izgnanstvo ter se moral podati v Celje, kjer je umrl v naročju svoje ljubljene Žene 13. septembra 1047.
Tudi v umetnosti je bil Berto Sirk iskren. Vse kar je z ljubeznijo pripovedoval, to je tudi slikal-Slikal je naravo in morje, križke ribiče, delavce in kmete. Ljubil je morje nadvse, zato ga je rad »likal. Bil je resničen umetnik, etn obmorskih krožkih skal, kar je odsevalo iz vsega njegovega bistva, a najbolj je odsevala sončna iskre. nost. Njegove marine so nenadkrt-Ijive ter ie danes čakamo Slovenci na slikarja, ki bi znal tako lepo slikati morje, kot on. Razstavljal je svoje slike v Trstu v Ljubljani, Celju, Mariboru na Reki, v Opatiji, Zagrebu, Beogradu, • Skopi ju. Pragi, Londonu in drugod ter 2*1 jrovsod Prav laskavo priznanje.
Omeniti je treba tudi da je Berto Južinov nastopal v Križu tudi na domačem odru kot odličen komik. Imel je mnogo darovitosti in kadar je nastopal je bila v Križu nemila domača senzacija.
Nadalje poznamo Alberta Sirka kot trdno fcrižfco korenino v pogledu političnega prepričanja. Bil je socialist in zaveden Slovenec. Spominjam se, ko so faiisti vabili v svoje vrste ponujajoč mu stalno mesečno plačo in podporo da M le pod njihovo firmo razstavljal svoje slike. Ne! Berto Sirk je bil veren sin svojemu ljudstvu ter se poda! rajši v dvajsetletno emigracijo, kot da bi prodal svoje prepričanje. V komunizmu je videl edino pravo pot k socialni in nacionalni pravičnosti ter edini način bratskega sožitja med narodi. Bil je iskren prijatelj Sovjetske Rusije vodnice slovanskih in vseh naprednih narodov. Nikoli ni manjkal na ma-ntfestacifah In demonstracijah, kjer je naše delovno ljudstvo skupno z italijanskimi naprednimi množicami terjalo svojo pravico. V mlajših letih je celo sam tiskal plakate zc Prvi maj, ter jih lepil. Posebno sc jr veselil Prvega maja. Zadnjič smo korakali skupno 4 njim so prvi maj j Vii. Takrat je predlaga! prijatelju. Kimetu Zniderjevmu in meni: «Vesta kaj fanta zaobljubimo s-., da se znajdemo vsak Prvi maj v povorki v Trstu, pa če nam je priti ud koderkoli!» m segli smo st v reke.
Da, dragi Berto, a :ebe ni bilo več. Prišla je iznenada kruta vest. da Berlota JužInovega ni več med živimi. Bil jr vedno Mren in b. držal besedo pa naj stane kar hoče. Prišel bi tudi letos na proslavo 1. maja v Trst ko bodo naše ljudske delovne množice “ Slovenci in Italijani — v skupnost: in bratstvu manifestirali proti šovinizmu, italijanskemu ali slovenskemu. ki ga danes hočejo propagirati Voce Libera ali Giornale di Trieste ali Demokracija. Borii se ie vedno proti hinavski ne.skreno sti, kakor jo • uganja danes Primorski dnevnik ki hlini velikansko ljubezen do Sovjetske Rusije, medtem ko njegovi gospodarji priganjajo in odpuščajo iz službe tiste, ki se izjavijo za politično linijo Sovjetske Rusije, za Informacijski urad.
«Ne po besedah, po dejanjih vas bodo soditi, to nas uči Berto Sirk s svojo izredno iskrenostjo. Z iskreno borbo za pravičnost in dosego človečanskih pravic bomo naidosto jneje počasi Ji spomin orof. Alberta Sirka. V* tem smislu: Slava mul» Razstavi so prisostova-li slikarjevi sorodniki, med njimi njegova žena Dora. sestra Gitela In brat Ladko.
ZORA KOŠUTA - JUGOVA

TIK-TAK...
52552?
sr/k-fak, tikrtak!... Prisluhnil
r/s<<? Ura, ki jo imaš v eo-
in » in ura domo na omari trn^ihec ,,aJcec na Velikem hip in ura na cerkvenem, svo-(, Vsem enako šteje minute: ko)Slimu starčku, ki ob palici »a.-Ha1 5ioP« in malemu, razpo-tjj,nemu kodrolaščku. Tik-tak tik-tak zvečer- tn potem
OjioT Ma de<0* v Sol°’ v uraa te »n ne se vrašas domov, po-n Dres morda s c k morju, Tu-
zan-°llin ,locii h morju. Toda min ie doigo ne šteje več ura tUiut * «e zjutraj, ne zvečer in jjj-1 °Poldno ne. Ora nima do* ni' Na1veckrat spi na barki- To-Sen ,l0ct* °b morju, roke ima v hi \in Vleda daleč preko mor-Vrii/alior da cdka, kdaj se bo čakaitala raa obzorju dolgo pri-ninana tadja. Ko ie bil To-on m*ad, je bil mornar, vsaj t>enf/avi tako. Prevaiai je na »or barki pesek in druge to-Gelai je. du mu še danes M)o mišice ob tl&lh prije-
mih. čeprav ima ie sivi senci. Potem je prišla vojna, gospodar se je izselil in prodal barko, Tonin je šel v vojsko in delo je stalo- Ko se je vrnil domov, ves izčrpati in truden, je našel namesto doma kup razvalin, pod katerimi je, kakor je izvedel, umrla tudi njegova iena. S tovariši je iskal tolažbe v vinu. Toda v zakajenih, mračnih beznicah. niso mogla dihati njegova pljuča, čistega zraka vajena-Saj je bil še vedno zdrav in močan. Iztrgal se je tovarišem ter odhitel k morju.
«Zblaznel jet» je menil prvi.
cPreveč je pil, so bo le ohladil ln se vrnil», je menil drugi. Toda Tonin se ni oec vrnil- Hodil je ob pomolu, kjer stojijo lo-vorne barke, ponosno in nežno jih je gledal, kakor da je sam gospodar vseh in jih telka v mislih, katera mu je bolj prt srcu. Tv. je kakor doma, vsi ga poznajo.
«Tonin, pridi, nocoj gremo
na sardele.» To je Nine iz Križa-Tudi danes je pripeljal ribe v ribarnico. Nine pozna njegove mišice, zato ga povabi. Pa tudi ve> da je Tonin bil dosti po svetu in da je bister in pošten človek, ki vedno pravo ugane. Zato se ga vselej, prav od srca razveseli,
Sirena na bližnji vojni ladji tuli in dela hrup, da sc glasovi slabo razločijo- Mlad mo: izpira sosednjo barko in pljuska po njej vodo iz vrča. Kakor bi sc zaganjali valovi vanjo se tl zdi-In še burja pripeva svojo pesem in ti nagajivo piska v ušesa. In še psiček z neke barke neutrudno laja, kot da opominja nase mimoidoče: «Tudi jaz sem tu. tudi jaz neobhodno spadam k tej veliki skupini, ki tvori pristanišče;» Duh tnoria in vsi ti zvoki prijetno omamljajo Tonina, da opazi Nlneta tele. ko ga ta drugič pokliče. Vesèlo pozdravi ribiče in skoči na njihovo barko, kakor da je ta trenutek
dognal: «da, ta barka mi je najbolj pri srcu». Krepko si stisnejo roke in pogodba je sklenjena. Nocoj pojde z njimi. Potem zaropoče motor in ;e režejo modro gladino in mesto ostaja za njimi, vedno manjše postaja in izginja v mraku. Nad njimi je temno nebo s svetlimi zvezdami, pod njimi globoko temno-slnje morje. Motor enakomerno ropoče. Nine glasno vzdihne, da bi skoro rekel, da -je vzkliknil
«Hvala Bogu, zopet smo zunaj.» Tudi Toninu se zasvetijo oči-
a-Prav Imaš Nine, edino tu lahko svobodno dihaš*. Najstarejši ribič na barki, Liče, se od kašljuje, da Se vsi vedo, da ga beseda na jeziku žuli in noče z ust- Tonin se veselo primakne k njemu: «Kaj bo, boter Liče?» Težko in okorno gre staremu ribiču beseda z jezika. Toda Tonin pozna njegovo skrb in bi ga razumel tudi brez besed. Pozna
tu ob tržaški obali ribarijo :n delajo, zidajo in tešejo ter skupno gradijo tisti čas, ki se jim še danes izmika» da s skrbjo in strahom trepečejo zanj.
«Povej Tonin, ti ki si več kot mi v mestu, med delavci in poštenimi ljudmi, kaj ne, da so s e vedno isti, kot so bili nekoč. Saj drugače ni mogoče- Ne verjamem, da je drugače!»
«Tako je, Liče, saj nihče ne verjame, niti tisti ne. ki na glas tako kriče. Samo iz strahu bi radi prekričali sv-ojo vest in Uveli v upanju, da je bodočnost tistega, ki barko kupi za prisleparjen denar, ne tistega, ki jo je stesal. Toda preveč je tesačev - ali ne fantje.
«Tako je»! veselo vzkliknejo ribič J.
«Le brez skrbi, boter, nobena sila nas še ni zlomila, tudi ta nas ne bol.»
«Saj sem vedel, le tako sem hotel slišati se od tebu-* Zdaj
nejši- «Fantje, saj nisem se tako star, čeprav imam že šest križev na ramah. Ampak, Ce mc boste potrebovali, saj veste kje sem-» Tako je govoril, kakor vojak. ko prisega zvestobo. Glas mu je postal nekoliko nižji, kakor da prihaja globoko iz prs.» Tak ste kot vedno. Liče/ Kakor, da vam je šele 20 let- Pa kaj listo, let itak ne štejemo, srce • to velja!» Ribiči mu veselo pritrjujejo in prižigajo lampare. Zdaj so že daleč od kraja. Motor utihne, sliši se le pljuskanje vode. Sem pa tje kdo zakolne, če se mu kaj zatakne> sicer pa so veseli in razposajeni, kot otroci.
To so za Tonina najprijetnejše noči. Krepko delo, morje in prijetna, poštena družba. Ko hodi brez posla ob obali, je v mislili pri njih in nič več ul sam. nič več ni v skrbeh za bodočnost teh ljudi. Saj čuvalo našo obalo od Trsta do Devinu,
skrb vseh teh poštenih mož, ki je postal njegov glas ie proi
delati, ljubiti in ako je treba ■ boriti sc za pravico. Kadar ie za dosego skupnih ciljev po trebna demonstracija, stopi ribič neustrašno. skupno s tržaškim delavcem na ulico. Koga bi se bal? Morda peščice mastnih milijonarjev, ki za desetimi ključi varno sedijo pri svojem zlatem maliku? Ali morda njihovih ubogih, plačanih sirot. ki izmikajo od poštenemu pogledu in se ob glasni besedi stresejo od strahu? Ne, on se ne boji nikogar. Glasno odmeva tlak od njihovih okovanih čevljev- Čigav je ta tlak? Kraška skala je to, ki so jo postavile sem roke naših ljudi - in ti pomoli in vse te visoke palače, to je naše delo, naše!
Tonin stopa po tem kraškem tlaku ln v prsih mu poje: Naše! Naše! Vseh nas!
Tik-tak. tik-tak!... - Komu stejes minute. ti velika ura? Njim, ki rastejo iz te kraške
pošteni slovenski ribiči, ki znajol skale? Alt jih poznaš? Poglej
ga, Tonina! Ljubezen in mo to je on - to so vsi. Kaj so njh mar minute, oni rastejo. Nji življenje je večno. Sonce jii meri čas.
Tik-tak, tik-tak, - tiho in pi časi udarja svoje minute. K mur ni dano večno življenje, i umira ob tvojih udarcih. I ostalo bo vseh deset ključev i ostal bo zlat malik preko n; hovih trupel pa bo ura ti! štela minute.
«Tonin, kam st se zamakni Dani se. mrežo v morje.* i te pada v morje težka mrež da pljuska slana voda ribice v obraz*
«Razmišljal sem, kako pravzaprav strašno živeti i varnem za desetimi ključi poslušati, kako udarja ura sv svareči tik-tak.
«Ej Tonin, kmalu bo njihot ura odbila dvanajsto in se Ust vila■ In potem... - glejte, fantj sonce že tari na vzhodu!»-*,
Titov protisovjetski izpad na II. kongresu KP Srbije
«Razen tega je dala Sovjetska zveza veliko količino orožja, vseli vrst sodobnih vojnih sredstev, od pušk in topov Pa do tankov in letalstva za našo vojsko, s čemer smo mogli oborožiti mnogo naših divizij in jih usposobiti, da izvrše težko nalogo, ki je bila pred njimi. S pomočjo slavne Rdeče armade sta bila naglo osvobojena Beograd in Srbja, s pomoč bolgarske vojske pa je bila osvojena Makedonija. S osvoboditvijo Beograda nam je bilo mogoče izvršiti vse priprave za vojaške operacije večjega obsega, ker je bila sedaj naša vojska zaradi pomoči Sovjetske zveze tehnično zelo okrepljena, obenem pa smo mogli izvesti tudi mobilizacijo novega moštva. Razen zgoraj navedene pomoči nam je Sovjetska zveza s svojo rečno flotilo omogočila preskrbo Beograda z gorivom in življenjskimi potrebščinami, tako da je bila zagotovljena Beogradu razsvetljava, voda in prehrana, Razen tega nam je dala Sovjetska zveza 50.000 to žita za prehrano ne samo Beograda, temveč tudi nekaterih drugih krajev».
Vsak, ki danes čita ta dolg odstavek o vsem tem kar je Sovjets. ka zveza nudila Jugoslaviji in jugoslovanskim narodom, bi takoj rekel, da je to spisal nek nasprotnik Titovega nacionalističnega in polici iškega režima. In to je tudi res. če pomislimo, da je to govoril na zasedanju AVNOJ-a leta 1945 tik po osvoboditvi Tito ki z besedami, ki jih je tedaj izrekel, ostro nasprotuje istemu Titu, ki se danes tako besno zaganja proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije.
Poglejmo, kaj pravi, ko govori o propagandi Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije: «... č’n-ni naše partije se globoko zavedajo, kaj pomeni enotnost partijskih vrst za uspešno zgraditev socializma v naši državi in zaradi tega prezirljivo odklanjajo vse kontrarevolucionarne pozive nekaterih komunističnih listov in radijskih postaj k notranji zmedi in s tem k neizogibni likvidaciji vseh pridobitev naše težke borbe».
Nadalje: «Danes smo v takšnem položaju, da se moramo boriti z velikansko silo lažne propagande, ki je naperjena proti naši državi. To lažno propagando vod jo proti vam z Vzhoda in Zapada. Prva in druga stremita za cilji, ki jih ne moremo imenovati poštene. Znano nam je, da so nekatere vodilne osebnosti v prijateljskih državah Se tik pred objavo famozne resolucije grozile s tem, da ne moremo računati na uspeh, ker se bo proti nam sprožil velikanski propagandni aparat. Vedeli smo, da nam bo težko, če bodo ta veliki propagandni aparat uporabili proti nam, vendar nikakor nismo mogli verovati, da bo ta propagandni a-parat uporabljal Goebbelsove metode in metode reakcionarne zahodne kapitalistične propagande.
Se nadalje: «Propaganda radijskih postaj v državah ljudske demokracije proti naši državi se lahko primerja samo s propagando reakcionarnih in fašističnih radijskih postaj v dneh najbolj nebrzdane gonje proti Sovjetski zvezi, v prvih letih po zmagi Velike oktobrske revolucije, in v času Hitlerjeve agresije. Razlika je samo v tem, da je imela Sovjetska zveza proti sebi l» propagando mednarodne reakcije, proti nam je sedo} propaganda mednarodne reakcije in propaganda držav demokracije plus moskovske radijske postaje. Ampak gospod Tito se ne zadovoljuje s tem, da pita s fašisti in z Goebbelsom propagando Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, ker v nadaljevanju pravi: «To propagando moramo imenovati s pravimi besedami in sicer, da je sovražna propaganda — protirevolucionarna, saj jo vodijo zoper socialistično državo».
In še: «Z eno besedo, vsega tega sem se dotaknil, da bi videli, kakšna zmeda pojmov vlada v nekaterih komunističnih partijah in kako brez hrbtenice so nekateri voditelji teh partij».
Mislimo, da je vsak komentar k Titovemu govoru od več. Zelo zna. čilna pa je primerjava sedanjega Titovega govora z govorom, ki ga je imel pred tremi in več leti na zasedanju AVNOJ-a. On pravi tistikrat, da so «kočno bile uresničene stoletne težnje našega ljudstva, šele sedaj je vzpostavljena nerazdružljiva zveza s Sovjetsko zvezo, ki bo jamstvo varnosti in zelo koristna za razvoj naše dežele». Tako je dejal, ko se je dotaknil pogodbe med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki je bila podpisana v Moskvi 11. aprila 1945.
Sedaj pa so metode propagande Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, ki so tud; pomagale pri osvobojen ju Jugoslavije (Bolgarija in Albanija), kar priznava Tito v svojem tedanjem govoru, «fašistične. kontrarevolucionarne, lažnive, nepoštene, Goebbelsove, slične kapitalističnim, nebrzdane, reakcionarne, sovražne itd.».
Torej on zanika Sovjetski zvezi vlogo socialistične države, zanika prvi socialistični državi na svetu vlogo prvoborca proti izkoriščanju in za svobodo v svetu. Za njega so Sovjetska zveza in države ljudske demokracije nič manj in nič več kot navadne kapitalistične, reakcio. narne m celo fašistične države. Se neko besedo bi moral spregovoriti in se bi odlikoval kot «velmož» v reakcionarnem taboru, in to je «totalitarnost». In kljub temu, da ni imenoval Sovjetske, zveze tota-
litarne dežele, si je pridobil «nesmrtno» slavo pri imperialistih, ki mu bodo hvaležni, da jim je našel nek nov način napadanja napram Sovjetski zvezj in državam ljudske demokracije. Tako se bodo tudi ZDA, Velika Britanija, Francija itd. tolkle po prsih, da so «sociali, stične dežele» in da je Sovjetska zveza «imperialistična, fašistična, totalitarna, itd.». To jim bo prišlo ravno prav, ker pripravljajo napad na Svojetsko zvezo in države ljud. ske demokracije pod pretvezo, da hočejo «zasužnjiti» Evropo in svet. Tako bodo te imperiai; stične dežele branile tudi Tita in njegovo protisovjetsko kliko pred «napadi sovjetskega imperializma».
S tem govorom se je Tito posta, vil na stališče Trumana, ki je pred dnevi ravno tako napadal in pital blok socialističnih držav in Sovjetsko zvezo z imperialističnimi vzedvki.
Konec h koncu je Titov govor dokaz prepada, v katerega so padli vsi jugoslovanski voditelji in dokaz resničnosti obtožb resolucije Informacijskega urada. Ta resolucija, ki jo Tito naziva «famozno», govori
o protisovjetizmu jugoslovanskega vodstva. Kje nam lahko nacionali. sti dokažejo nasprotno? Erotlsov-jetizem Titove skupine je že prišel tako daleč, da prekaša celo proti-sovjetizem imperialistov in imperialističnega propagandnega aparata.
Resolucija Informacijskega urada nam govori o nacionalizmu jugoslovanskih voditeljev. In Tito dokazuje svoj nacionalizem, ko pravi da, «nismo smeli iti v Bukarešto
in da smo pravilno ravnali, ker nismo šli». Toda ne samo to. On dokazuje svoj nacionalizem in nacionalizem svojih pajdašev, ko se Dostavlja na nivo Sovjetske zveze in si domišlja, da ima že take velike zasluge, da mu nihče ne sme ničesar in da ga nihče ne sme kritizirati. Višek svojega nacionalizma, svoje oholosti in svoje samo-pašnosti je ko pravi:	«Ob koncu
koncev to ne bo škodovalo niti Sovjetski zvezi in niti državam ljudske demokracije, kajti to kaj koristi mednarodnemu naprednemu gibanju, bo imelo veliko korist tudi za države ljudske demokracije in ZSSR». To v zvezi s tr-
ditvijo, da ima prav, ko se zoperstavlja Informacijskemu uradu, Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Tako je torej postal «učitelj» Sovjetske zveze.
Zelo značilno pa je, ko postavlja, da so «nekateri voditelji komunističnih partij brez hrbtenice». Vse to se torej tiče Gottwalda, Blenita, Rakošija, Pankerjeve, Dimitrova in Stalina. Pred petimi meseci jo Moša Pijade dejal, da je Stalin lažnivec, sedaj pa je Tito mnenja, da je celo brez hrbtenice. Daleč so že prišli v sedmih mesecih! Kaj bo še?
Jasno je, da se jugoslovanski voditelj; vsak dan bolj razkrinkujejo kot najhujši sovražniki mednarodnega demokratičnega gibanja, držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze in kot najpodlejši sovražniki jugoslovanskih narodov, ki jim hočejo s svojimi lažmi, s svojo propagando in s svojo oholostjo vcepiti v miselnost proti-sovjetizem.
Vsekakor pa bodo Titovi govori In govori njegovih podrennikov odprli marsikateremu oči. In takrat...
AHTllljiaUlHCTCKMfii K9MHT6T C0B6TCKMX M Č H H H
M o c K e a, y n h u a H y ui k m h a, 2 3.
______ Te*. K 4-78-08, K 6-32 28, H 0-67-64.
17_aHiapa.i___daUir.
AHTH<$AQ!1CTCK0M7 C01337 HTAIO-CHOBOICKHI JXBtW Soporae gpy3i,a!
AHTH4>anmcTCKi!5 kombi er cobstokbx xeanaa 6jiarosapnT xea41-.fi Tpaecia a inehof Coesa BTaao-caoBeacKax xeaigpiH sa ax lenirne npHBeTCTBKH cobctckkm zemuMaii k 31 rogoBuzae Ckthìp&ckoì: Couaa-xioTaaecKoi peBo-imum.
H coxajeHHJo, sama naca na mu n 04 yuan tojibko 4 seKačp* a nooroMy njieHH KoMaiera ae m cimi a Buciynaib no panno aa 16 aojidpa, uh 2 neaadps.
Ha Koarpecce b Eyjtanemre Hama .generaipisi mejta ynoBonboisae n03HaK0MBTbCH c gejiertiTKaMz Tpaecra, ycnumais ax BucTyiueuM a MyaecTBeaaoS dopbde xeamHH Tpaecia aa «ap a geMCi-parra.
BepHyFEBCb 0 Konrpecca t.ra npoBenn aacenaatte npeaagayua Ito-. MnTexa, aacnymana nomian pyKOEogHTexa cobetckož nenerauaa aa Koarpecce Haau IlonoBoS od HTorax Bxoporo MeiuyaapogHOro HeacKoro Konrpecca. UpeangiiyM aaaeTM ucjiuS pan MeponpasiaS no oc ymeciMe-. hbb pemeaai Kóarpecea. B Tenenze aasapa Mecaga so Bcex cionanax HagHOHaibBtix pecnydxHK, bo Bcex Kpymutx ropogax, aa npegnpaaTaax;
1 ynpexaeaaax a a Konxosax dygyr npoxogaTb codpaaaa mamita, Ha KOTopux BucTynaT gemer ama Konrpecca c goici amane od aiorax ero padom. Hama od.-gaa a aencscas neaaib mapoKo ocBemaei padoxy Koa-rpecca.
EygcM paga, ecna bh nogenarecb onuion cbosS padom 1 »io! odnacia, a mitxe paccxaxeie nate BCipeiana geMOKpaTaaecKae xeagama Tpaecra "MaartecT".
3aaa,STo Barn Coca aagaer cboì xypnaa "goane», uh duna dit Bau osche npaogaTeataH, ecna da bh perynapao aau npacuiana ero B oduea aa xypaan "CoBeicKaa leamana».
Topino xemaeu Bau ycnexoB b same2 padoie.
C npaBe tom a aaamyamHMH noxemaaaiiMH .
HagHH neipoBa'"^ > OTBeTOTBeHHHŽ CBKpeTapb KOMHTe"**
Posnetek pisma, kì so ga poslale sovjetske žene ženam ASIza,
NASE LJUDSTVO TA SVOJ UST
Pecher Avgust 100, Bartoli 100, Puntar Alojz 50, Subiani Ivan 50, Sancin Janko 50, nečitljivo 100, Fonda Jer-listo št. 552 L. 2.050: Vatovec Ivan 200, Riet 30, Sturm Jože 50, Gam-none Justina 50, Gubej Katarina 20, Berini Joslpina 50, Giovanella Ema 10, Hrovatin Mihael 40, Grlica Katarina 50, Krišna Josip 200, Kralj F, 50, Mihallch Marij 50, Zupin Antonija 50, Matiček 100, Mordez 30, Kuštrin Martin 200, Nadižar Franc 50, Ban Franc 50, Srjan Rozina 50, Parovel Viktorija 30, Turk Avrelija 50, Mor-cu Marija 50, Čehovin Antonija 50, Miloch Magdalena 30, nečlt. 50, Zucca Olga 50, N.N. 100, Colini 100, G. S. 200; zbirka tov. Kovačič Romana z listo št. 573 L. 135: Kovačič Roman 50, Cosoli Roma 30, Marosic Cecilija 15, Lonza Gilda 30, Abram Marija 10.
KP STO Okrožni Komitet Milje: zbirka Crevatini z listo št. 67 L. 750: Crevatin Bruno (23)	50, Cassonio
Salvatore 60, Crevatin Nevio 50, Crevatin Albin 50, Crevatin Mihael 30, Fontanot Josip 50, Bertok Anton 20, Furlanic Andrej 50, Pechiarl Ivan 30, Levarin Pasquale 50, Cereali Ivan 45, Babuder Josip 30, Benes Peter 35, Argenti Otavio 50, Millo Rafaej 100, Crevatin Ivan 50; zbirka Barisoni z listo št. 91 L. 835: Maniago Ferruccio 30, Maniago Angel 25, Coterie Marija por. Maniago 20, Celica «Zdanov» 305, Maniago Ivan 50, Bonin Štefanija
Nahrbtniki in moda
ZA VSAKEGA ŠESTEGA AVSTRIJCA NAHRBTNIK, BELGIJCU SUHO SADJE, FRANCOZU ŽENSKO MODO. ITALIJANU OSUSEN GRAH, GRKU PUŠKE, TRŽAČANU MLEKO V PRAHU
Minilo bo kmalu leto dni odkar je stopil v veljavo Marshallov načrt. Zato se sedaj lahko že povlečejo nekateri zaključki,
Marshallov načrt nam predstavljajo mnogi kot nepristransko pomoč Amerike državam zapadne Evrope. Ti krogi posebno povdar-jajo, da je ta pomoč «popolnoma zastonj» in da tisti ki sprejemajo «blagodat» Marshallovega načrta niso obvezani na nobene protiu-sluge.
Izkupiček in vsote, ki jih izvlečemo iz Marshallovega načrta s prodajo predmetov, ki nam jih pošlje Amerika, pa zbirajo te države v posebne fonde, s kater mi spravijo v ravnotežje državne bilance. S temi fondi b; naj podpirali industrijo, in trgovino itd..
Druga svetovna vojna je bila velik pretres za svetovni kapitalistič. ni sistem. Države vzhodne Evrope, ki so bile vedno tržišče za industrijske dežele zahoda, so se osvobodile starega gospodarskega sistema. Te države so pristopile k industrijalizaciji. Te države hočejo čisto drugo trgovino z zapadom, trgovino, ki jih ne ki držala več v stanju polkolonialnih dežel. Države zahodne Evrope so nasprotno v poslednji svetovni vojni utrpele silne žrtve v ljudeh in materialu. Zaradi bombardiranja in vojnih opustošenj je utrpela njihova in-
dustrija silne izgube. Na prvo mesto v industriji pa je nasprotno stopila Amerika. ZDA imajo danes 60 odst. vse industrije sveta. Žara. di te silne koncentracije industrije v eni deželi so ZDA prisiljene na izvoz. Za ZDA predstavlja izvoz življenjsko vrpašanje.
Prav pred en'm letom pa se Je pričelo v Ameriki čutit; pomanja-kanje kupcev, ki bj lahko tudi plačali v dolarjih. V skladiščih se je pričelo kopičiti blago. Na obzorju se je pričela pojavljati nevarnost krize. Ameriški ministri in gospodarski strokovnjaki sami so nam to dovolj jasno v svojih govorih povedali.
Zaradi silnega kopičenja izdelkov v skladiščih in pomanjkanja kupcev je naraščala nevarnost, da bo-bo morali delodajalci zapreti tovarne in vreči na cesto milijone delavcev. To pa bi imelo s svoje strani zopet velike posledice v notranjem življenju države. Narastlo bi nezadovoljstvo in možnost družbenih preobratov.
To je bil dejanski razlog za Marshallov načrt in ne dobrodušnost in plemenitost ameriških kapitalistov. V parlamentu so se slišal; v tem času govori ministrov, ki so opozarjali, da bo prišlo do strašnega gospodarskega poloma, če ne bo sprejet Marshallov načrt. .
_,m v Franclju Na sliki stav kajoči rudarji v Firmlny-ju.
Najprej so govorili propagandisti Amerike in zapadnih držav Ev. rope, da bo o pomoči odločal odbor 16ih držav, ki bodo dobivale ameriško pomoč. Kmalu se je pa ta burka končala. O pomoči odloča samo Amerika.
V vsako državo zahodne Evrope je prišel upravnik Marshallovega načrta, ki dejansko odloča, kako se bo pomoč Amerike uporabljala, Amerika lahko takoj prekine dobave vsaki državi, ki prejema njeno pomoč, če ta uporablja surovine ali izdelke, k; jih je prejela od nje, za izdelavo predmetov, ki so namenjeni deželi, ki ni vključena v Marshallov načrt. Na ta način ZDA dejansko kontrolirajo zunanjo trgovino vseh držav, ki so pristopile k Marshallovemu načrtu.
Vse degcle podpišejo pogodbo za štiri leta, edino Amerika ima pravico prekiniti pogodbo, ko ji je to ugodno, če se ji zdi, da se njena pomoč ne uporablja pravilno. To predstavlja nadalje sredstvo za izsiljevanje.
ZDA lahko zahtevajo od podpiranih držav naj razvrednotijo državni denar, kolikor se to zd; njim potrebno. Odtod vedno hujša inflacija in draginja.
Podpirane države morajo urediti carino, v korist ZDA. To je v silno škodo domači industriji in kmetijstvu, ker daje možnost izdelkom iz ZDA, da izpodrinejo na trgu domače izdelke.
Končno pa odločajo o tem kako se bodo uporabili fondi, ki se naberejo z Marshallovim načrtom A-merikanci preko svojega upravnika. Jasno je, da ni njegov interes, da podpira krajevno industrijo, če ta dela morda konkurenco ameri-kanski. Tam se morda že nabirajo v skladiščih zaloge, ki jih Ameri-kanci ne morejo prodati. Nasprotno, ameriški upravnik Marshallov-nega načrta bo gledal, da uporabi te fonde, da bo čimprej uničil tisto domačo proizvodnjo, ki je na poti ameriški trgovini.
Marshallov načrt pomeni konec narodne neodvisnosti, brezposelnost in vojno!
Tako je propaganda laž, da države zapadne Evrope niso dale no-
benih protiuslug za amerinške «do. brote».
Ameriški upravniki se lahko vmešavajo v gospodarske, zunanje ter notranje politične zadeve vsake države, ki dobiva njihovo podporo.
Amerikanci so tako, s pomočjo svojih kapitalističnih hlapcev v posameznih državah, uničili narodno in državno neodvisnost in samo. stojnost. Marshallizirane države so postale odskočne deske za vojne načrte ZDA. Stopile so v vrsto polkolonialnih držav, pod pokroviteljstvom ZDA. Amerika pa poskuša z Marshallovim načrtom odriniti gospodarsko krizo na Evropo in podpirane države, hoče uničiti industrijo, ki ji je na poti. Zato pomeni Marshallov načrt za Evropo porast brezposelnosti in bede.
Potrdilo za to dobimo v vseh državah, ki so pristale na Marshallov načrt.
GRČIJA: Kaj je dobila Grčija v prvi vrsti iz Amerike? Orožje: topove, puške, strojnice, letala in tanke. Sam minister za zunanje zadeve Grčije Tsaldaris, je moral nasloviti na Ameriko protest, ker je zaradi Marshallovega načrta u-ničena proizvodnja tobaka, k; je bila temelj grška gospodarstva. V Nemčijo Grčija ne izvaža svoj tobak, pač pa ga izvaža Amerika. A-merikanci postavljajo in odstavljajo ministre in vlade v Grčiji. Tako je izginila že poslednja krinka neodvisnosti.
AVSTRIJA:	Po Marshallovem
načrtu mora izvažati Avstrija železno rudo in surovo železo, čeprav til lahko izvažala končne izdelke, ker ima zato potrebne naprave in industrijo. Zato pa nima Avstrija zaradi prisilnega izvoza dovolj rude in železa za svojo industrijo in tudi naročila so izosta'a. Tako delajo znane Steirerj' ve tovarne le 100.000 krogličnjh ležajev, čeprav bi mogle izdelati tudi 500.000 ležajev. Nasprotno pa je dobila Avstrija nilijon nahrbtnikov, čeprav je v Avstriji produkcija nahrbtnikov zadostna za lastne potrebe in bo sedaj prišel na vsakega šestega Avstrijca ameriški nahrbtnik.
BELGIJA: Pred letom dni je imela Belgija 57.000 brezposelnih.
Dobrote Marshallove ga načrta v Italiji.
Sedaj je preseglo število brezposelnih že 200.000 Belgija je dobila iz Amerike, silne koliqne suhega sadja, tako da je domače sadje se. gnilo na drevesih, saj je domača produkcija zadostna in je bila prav poslednje leto zelo rodovitna.
Dobili -so še velike količine tobaka, usnjenih izdelkov, kemičnih sredstev itd.. Tako ima danes Belgija gospodarsko krizo prav v usnjeni, tobačni, kemični, stekleni in prehrambeni industriji. Ameriški proizvodi so izpodrinil; domače. Za. to so morale domače tovarne zapreti, in je brezioselnost silno na-rastla.
FRANCIJA: Vsakemu je znano, da Je pred vojno imela prvenstvo v «modi». Pariška «moda» je slovela po vsem svetu. Danes pa uvažajo Francozi ameriško m >do. 27 velikih modnih hiš je moralo zapreti vrata in ustaviti poslovanje, ker so podlegle ameriški konkurenci.
Francija je dežela, ki ima največja ležišča boksita, >z katerega se pridobiva aluminij. Pred' voj co je imela Francija veliko alu-minievo in letalsko industrijo. Po Marshallovem načrtu pa mri a sedaj Francija izvažati neobdelani boxit. Tako je Francija moral: za. prrtj svojo industrijo aluminija.
Nasprotno pa je v Franciji silno narastla brczposlenost in d'.aginja.
ITALIJA nam je tako blizu, da poznano vsi usodne posledl :e Marshallovega načrta. Prinesel je brezposelnost in bedo, Tovacia za tovarno zapirajo vrata in mečem delavce na cesto.
Marshallov načrt pomeni torej veliko špekulacijo ameriških kapitalistov (po njihovih lastnih besedah). Oni so uvedli poseben zakon, po katerem je treba poslati, kot Marshallovo pomoč Evropi tiste izdelke, ki se kopičijo v skladiščih in za katere ni kupcev. Oni
so s temi izdelki preplavili vse države zahodne Evrope in zadušili vse tiste industrije, ki so jim bile do sedaj na poti. V bližnji bodočnosti pa jim grozi velik gospodarski polom. Marshallov načrt pome. ni zato odlaganje te gospodarske krize na Evropo. Ker pa ameriški kapitalisti vedo zelo dobro, da bo kriza prišla tud; do njih, hočejo vojno kot poslednji izhod iz krize. Tako je postal Marshallov načrt tudi mobilizator in priprava*.za novo svetovno vojno proti ZSSR in deželam nanredne demokracije.
To- pa bodo preprečil; vsi svobodoljubni narodi sveta, katerih demokratične sile rastejo iz dneva v dan. Za imperialiste je tudi v svarilo klaverni konec njihove pu. stolovščine na Kitajskem. Druga Kitajska pa se jim obeta v Grčiji. Mi jim želimo še mnogo takih «uspehov».
10, Maniago Just 50, Colenz Franc 54 Marija Bensic por. Maniago 50, Gl* cogna Ferdinand 50, Bertok Masi®* lijan 50, Miloch Marcel 50, Mil«1 Nello 30, Crevatin Emilija 15, Cr* vatin Marija 15, Fontanot Sebastjl* 10, Glavina Josip 15, Crevatin Ličil 10; zbirka v Griži z listo št. 68 615, Millo Celeste 25, Iravec Guerrir-50, Korošec Daniel 50, Novel Marii 50, Fontanot Nllva 50, Guadagno A* tonieta 50, Balbi Pasqua 50, Balbi C» stante 50, Mafsettl Virginija 25, Bi bič Dora 50, Donadel Marija 50, Bi*1 toch Katerina 15, Posega Ivanka C* Donadel Gaetano 60, Pecchiar; Nivi 50; zbirka V Griži z listo št. 69 * 210: Brainl Guido 50, Novel Ana Tedesco Matilde 50, Canzlani Ivan IM Samec Alojz 20, Furlani Marija Z1 zbirka v Griži z listo št. 70 L. 23? Fermo Ivan 50, Fermo Urša 25, Ferri® Nerina 15, Mercantici Karolina Ubaldinl Pjerina 41, Stradi Marija Ciacchi Josip 40; zbirka v Griži listo št. 71 L. 790: Tul Josip 50, MU lo Livia 50, Viola Roza 20, Tul Iva' 20, Tul Lovrenc 20, Svevo Avgušti( 20, Cupin Lucija 30, Tomasln Rom* no 30, Ciacchi Lucija 50, Schedai1 Marija 20, Brami Alma 45, Brain Josipina 15, Balbi Antonija 20, Bai» Josip 50, Balbi Ana 50, Zetlin J» sip 50, Berlocchi Gema 50, Petrosi1 no Antonija 50, Pecchiari Nazarij M Tomasin Nicoletta 30, Tomasln Seve ro 20, Tomasln Salvatore 50.
Zbirka ob 18. obletnici poroke tof Valentich Petra in Bertok Skolasti ke L. 230.
Zbirka v Sv. Križu ob priliki pr» slave AVNOJ-a L. 3.155. Presvet611 Društvo «Slovan» Padriče L. 5.000.
VII Okraj: zbirka z listo št. 341 l> 150: Scersi n 30, Furlan 20, Badai' 100; lista št. 314 Fodlonjer L. 2.10« Godina Bruno 50, Marc Karlo 30, Rl' go Ivan 100, Orel Albin 100, N.N 100, N.N. 200, Kosič Josip 100, Zve* icznlk Renato 100, Scussa Henrik 6 Mezgec Dušan 100, Sessi Gino 6 N.N. 100, N.N. 100 + 1 dinar. N-!* 50, Soave Cesare 100, Bello Silvan «« Miljevič Josip 100, Cok Bruno Rupena Anton 20, Fabjančič Duša« 100, Maslič Marij 100, Hrovatin St« fan 100, Kocjan Feliks 50, N.N. 20«1 lista št. 313 Podlonjer L. 140: Ghe» sin Karlo 30, Cok Avgust 65. GoO® zel Humbert 15, Franza Peter 30; sta št. 343 L. 750: Faganeli! 50, Seal® pi 50, Poropat 50, Gruden Albina Del Bin 50, Černivec 100, Hmelja* 50, Carli Ana 100, Jaklič Vladin®! 100, Battlch 50, Doljak Antonija l®«1 lista št. 339 L. 725: Pieri Edgard1 150, Lussi Marij 150, Sulig Lidi)1 100, Bravini Armando 50, O. Feria» 200, Botteghelli 75; lista št. 324 S» Alojz L. 1.300: Žerjal Viktor 100, Z» gai Bruno 100, Sic Pedro 500, PacOl Marij 100, Furlan Franc 200, Piemo® te Franc 100; lista 323 Svf. Alojz 1.400:	Mollnarl Josip 50, Molinaf'
Henrika 50, Gozzi Marcel 10, Delud 20, Antonieta VVelfort Caradi 50, Ja* blc Fani 100, Furlan Vekoslava 5« Meggiorlnl 20, Seriani 10, Cermel landa 50, Cermel Ana 50, Bcschičj Marija 20. Scubla 30, Kauski 30, Mi' chelazzi 10, Lorenzi 50, Macovez VI«; leta 100, Zotti Amalija 30, Zazinovid1 20, Viscovich C. 20, Culli Bruno 5«i Gesla Lucija 100, E. Zupan 50, Bi' stacchi 25, Sraiber 50, Povh Zora I«1 Giorgi Bruno 20, Peressuci 20, Borali 20, Micheli 20, Gernoviz 50, Morati« 15, Ipavic Ivan 50, Godini Ivan 2«' Sulli Marino 30, Revere 20, Žibern« Bruno 20, Coglia Marij 20, Mocchl Paimira 30, Molinari 10, Žiberna 5’ Grahonja 5.
Pisma uredništva
Takoj prve dni po izidu našega lista so nam začela prihajat; razna pisma, članki, pozdravi, ki nam jih pošiljajo čitatelji. Do sedaj nismo odgovorili, ker nam je primanjkovalo prostora, toda v tej številki smo bil; primorani otvori-ti novo rubriko, kjer naj bodo imeli besedo naši dopisniki, prijatelji, člani demokratičnih organizacij, demokratični Slovenci in tudi nasprotniki.
Najprej moramo omeniti pismo tovariša K. Antona, ki nam piše v imenu 30 slovenskih delavcev livarne ILVA. Omenjeni tovariš nam pravi v svojem dolgem pismu, da se slovenski nacionalisti poslužujejo imena Enotnih sindikatov, da bi privabil; nekaj naivnežev ali predanih delavcev v Jugoslavijo, kjer naj bi se ti «prepričali» o neresničnih obtdžbah
V pretekli številki smo se dotaknili važnosti gnojenja, danes pa bomo govorili o umetnem in naravnem gnojilu.
Vsem je znano, da polje lahko gnojimo z umetnim ali naravnim gnojilom. Naravna (organska) gnojila so tista, ki so v glavnem sestavljena od rastlinskih in živalskih gnilih snovi. Zaradi tega je to gnojilo bogato organskih, čmkastih sestavin, ki zboljšujejo fizične lastnosti vsake zemlje. Ali to ni vse. V naravnem gnoju se nahajajo tudi raznovrstne rudne soli, ki povečajo v zemlji zalogo zelo koristne hrane. Ko uporabljamo naravni gnoj na težki in strnjeni zemlji, poslane lažja in rahlejša, medtem ko se lahka in peščena zemlja obogati čmkastih sestavin, tako da lažje vsrkuje in zadržuje večjo količino vode in rudnih soli.
Umetna (mineralna) gnojila so večinoma tovarniški izdelki in navadno vsebujejo samo mineralne snovi ter določeno količino rudnih soli, ki jih z lahkoto užijejo bilke. Umetna gnojila povečajo zemlji zalogo hrane, toda ne popravljajo njene fizične lastnosti. Neka umetna gnojila celo pokvarijo fizične lastnosti zemlje, če jim včasih ne pridajemo večje ali manjše količine naravnega gnoja.
Gnojenje nima nekega stalnega in odrejenega pravila, Kmetovalec
DA BOMO PRAVILNO GNOJILI
mora sam spoznali kvaliteto svoje zemlje. Sam se mora prepričati, če je v zemlji določeno hranilo ali če ji primanjkuje neko drugo hranilo. Poleg lega mora določiti kakovost in količino gnojila za posamezne vrste rastlin.
Kljub temu moramo pa za splošno gnojenje vedeti naslednje:
Več ali manj so v zemlji zastopane vse snovi, ki so potrebne rastlinam. Najhitreje in najbolj se izčrpa zaloga dušičnih, fosfornih in kalijevih rudnih soli. Zato moramo dodajati take soli zemlji. Poleg tega je tudi včasih potrebno, da do-dajemo apna. Rastline, ki v razmeroma kratkem času razvijejo veliko količino listov, kakor n.pr. zelenjava, potrebujejo v največji meri dušično hranilo. Fosfor pa največ koristi tistim rastlinam, ki nam nudijo lepo cvetje, dober plod in veliko seme, n.pr. grah, fižol, p šeni ca, koruza, trta, jajčevec (melanca-na), buče, paprika, sadno drevje itd. Kalijeva sol pa koristi posebno tistim rastlinam, ki imajo debele gomolje ali pa korenine, kot n.pr. krompir, šelen, pesa, repa itd., ker
moramo vedeti, da ' igra kalij zelo važno vlogo pri tfjorbi škroba in sladkorja v gomolju in korenini.
Apno potrebujejo vse naše domače rastline. Niti ena bilka se ne mire popolnoma riuzviti, če v zemlji ni dovolj apna, t.j. vsaj 0,1 do 0£%. Toda n'aša zemlja vsebuje navedeno količino apna. Dodajati ga moramo ptji ne zaradi pomanjkanja, marveč, zaradi izboljšnja njenih fizičnih lastnosti. Apno prav posebno koristi zemlji, ki jo gnojimo z umetiaim gnojem, t.j. s kalijevim.
Naša zenuja mora v zadostni meri vsebovati vse koristne rudne soli. C e ji Irrimanjkuje samo ena izmed brezpogojno potrebnih snovi, rodovilno.yt se ne more povečati tudi če Wielmje obilico vseh drugih snovi. Rcjdovitnost vedno za visi od tiste snovi, ki je v zemlji razmeroma mulo zastopana.
Pomaiijkanje hrane v zemlji mn-•trnu njgotovit1 pr- zunanjosti rr.st-lin. O t,em smo govorili v 2. številki našega Usta. Ce pri rastlinah opazimcda je listje slabo razvito,
vemo da ji primanjkuje dušične hrane, če pa sta seme ali plod slabo razvita, je dokazano, da zemlji primanjkuje fosforne hrane. Ravno tako vemo, da slabo gomolje pomeni pomanjkanje kalija. Se bolj nam postaja očividna zaloga hrane v zemlji, če napravimo mali poskus. Pognojimo gredico zemlje, drugo pa pustimo nepognojeno. Tako bomo videli veliko razliko rasti med obema gredicama. Vatno je, da napravimo tak poskus nekaj časa prej, ko hočemo uporabiti umetno gnojilo,-
Kmetu priporočamo, naj nudi zemlji njej potrebne hranilne snovi: dušika, fosforja, kalija in apna. Rastline pa si bodo same zbrale snovi, ki jih največ potrebujejo in ki jim največ ugajajo.
Hlevski gnoj vsebuje ne samo rudne snovi, ki so rastlinam neob-hodno potrebna hrana, marveč tudi obilo čmkastih sestavin. Umetni gnoj pa ima eno do štiri vrst rudnih soli, ki so koristne rastlinam. Toda umetno gnojilo vsebuje večkrat tudi neke snovi, ki škodijo zemlji. Zaradi lega ne smemo ne-
pretrgoma gnojiti z umetnim gnojilom, ker s tem lahko pokvarimo fizične lastnosti zemlje. Poleg tega zemlji, ki ji pridajemo prevelik o količina umetnih gnojil, pj-imanj-kujejo črnfcaste sestavine, brez katere je bakterijam življenje onemogočeno. Zato umetno gnojilo ne more zamenjati hlevskega, marveč lahko dopolni njegovo koristno delovanje. Zato priporočamo gnojenje s hlevskim gnojem z dopolnitvijo manjših ali večjih količin umetnega gnoja.
Letos imamo možnost, da zgodaj proizvajamo zelenjavo ne samo v rastlinjaku, marveč tudi na odprtem. Zato moramo izkoristiti to priliko in začeti z resnim delom.
Naša najvažnejša naloga je seveda setev. Kaj lahko sejemo sedaj? Za setev špinače je čas prikladen. Najbolje je, da sejemo Gaudrg-špi-načo, ki je najboljša pomladanska vrsta te zelenjave. Viroflay ni priporočljiva, ker ne nudi mnogo odpora mrazu in ker v vročini, gre takoj v seme.
Špinača uspeva edino u zemlji, ki je bila dobro gnojena z hlevskim.
ali umetnim gnojem. Paziti pa moramo, da s hlevskim gnojem ne gnojimo neposredno pred setvijo, ker bi bilo škodljivo za rast. Najboljše bi bilb, če bi zemljo gnojili v jeseni. Priporočljivo je tudi gnojenje z umetnim gnojem: 4-6 kg Čilskega solitra, 3-4 kg. superfosfa-ta in 3 kg. kalijeve soli na 100 kvadratnih metrov. Na ta način pognojena zemlja ovira pojavo škodljivcev in bolezni na sami rastlini. Poleg tega bo špinača sočnejša in teč-ne j ša.
K zg o inji zelenjavi brez dvoma spada tudi redkvica, ki nam lahko zraste v približno 30 dneh. Neka vrsta uredkvice pa je celo bolj zgodna, ker nam zraste v 20 dneh. Priporočljiva je setev redkvice «Non plus ultra», ker je ta vrsta za naše kraje zelo primerna.
Sedaj lahko sejemo tudi korenje, ki ne uspeva dobro v zemlji, ki je pognojena izključno $ hlevskim gnojem. Korenju koristi tudi umetno gnojilo: 2 kg. Čilskega solitra, 4 kg. superfosfata in 4 kg. kalijeve soli na 100 kvadratnih metrov.
Poleg tega lahko sejemo tudi peteršilj, ki mu ravno tako ni treba hlevskega gnoja. Za peteršilj je prikladen umetni gnoj: 3 kg. superfosfata, 2 kg. kalijeve soli in 1 2 kg. amonijevega sulfata na 100 kvadratnih metrov.
Tržaški kmetovalec
Informacijskega urada. Pri teh! «prepričevalnem» jn prevarantske!® delu se odlikuje nek Medvešček Franc, ki izlorablja ime naših razrednih sindikatov za politične namene Babičeve skupine, ki n im* in niti ne more imeti pristaše« med proletariatom. Vsi delavci s« ga zavrnili, ko jih je skušal prid« biti za «obisk» v Jugoslavijo. Samo en delaVec je naivno nasede* tej provokaciji. Ko pa je priše* dan odhoda in ker je videl, da sam, je F.M. odklonil svojo ud« Icžbo in tako sam razkrinkal Medveščka. Tovariš K. Anton nam obljublja, d.a nam bo še pisal. Mi zahvaljujemo za pismo in ga obenem pros:mo, da pripravi še dr6' ge tovariše k dopisništvu.
Delavec S. 1. nam je tudi posla* pismo, v katerem si želi, da bi n6’ list čimprej izhajal dnevno ter p« ,ziva vse demokratične Slovenc«! naj čitajo in širijo naš list, ki rial postane priljubljen med našli*1 ljudstvom.
Tovarišica V Z. iz Nabreži®* nam je že pred dvema tednoi®8 poslala dolg članek o nalogah na v današnjih časih. Članek predolog in je nemogoče, da bi skrajšali. Za1;o naj ne bo huda, ga nismo objavili. Tovarišica V. naj nam še piše, ampak o konkret; nih problemih na vasi, v okoli® ali v okraju.
Tovariš R. G. pa je postal sK1"®' raj nekak stalni doptsmik, ke* nam nepretrgoma pošilja dopi5«! Dobro bi bilo, da bi se omejev®^ na krajevne probleme, ker P0*«' miko z nacionalističnimi listi vodimo v mejah možnosti sami- Misl1' mo, da je na terenu toliko Pel?. čih in aktualnih problemov, niso prišli v javnost, da jih je *« škoda zanemarjati.
Drugi tovariši, ki so nam pis®v in ki jim ne odgovarjamo v številki, naj bodo potrpežljivi. kc bo prišla vrsta tudi na njih. N® protnikom pa, italijanskim in s1<r( venskim šovinistom, ki nas ”a, nadajo z najraznovrstnejšimi Ps°^j kami, bomo v prihodnji števi™ posvetili večji kotiček.
Razumljivo je, da bomo odg" varjali vsem tovarišem in nom, ki se bodo podpisali. Pl5«"! in člankov brez podpisa bo dolet«-•la vsoda uredniškega koša.