Volivci, kontrolirajte vplivne imenike in protestirajte proti pomanjkljivostim! IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5, CELOLETNA NAROČNINA LIR 650, šestmesečna lir 350. - uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II - TELEF. 95-919 - DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO. ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Zaradi pritiska in protestov demokratičnih množic je VU podaljšala rok vpogleda v volivne imenike. Tako je priznala, da ta odredba Spl. ukaza 345 ni bila v interesu prebivalstva. Zato zahtevajmo demokratizacijo vseh odredb ukaza štev. 345! Obnovljena izdaja leto 1. štev. 4. TRST SOBOTA, 29. JANUARJA 1949 Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din MOŽAKAR-- ____S KAPO Nekod je živel Človek, ki ni imel niti pare. Dobil si je dekle, ki ni vedelo o njegovi revščini Dan pred poroko ga je poprosilo,naj ji razkaže posestvo. Revček jo je peljal po deželi in ni vedel, kako se bi rešil iz zagate. Ko sta prispela na nek grič, od koder je bilo videti prostrano in bohotno obdelamo planoto, si je snel kapo in z njo zamahnil ter rekel: «Vse to je moja last». Taki so Babičevi nacionalisti Da bi prevarili demokratične množice, ki so jih zapustile, mahajo v prazno z imeni demokra tičnih organizacij in terjajo na Ves glas enotnost. Potrebno je torej, da o tem mahanju povemo tudi m! svojo. «Levi» nacionalisti - Čeprav o «levih» ali «desnih» nacionalistih sploh ni govora, ker nacionalist je in ostane vedno nacionalist - si prizadevajo, da ni dokazali to kar ne obstoja, t.j. da bi dokazali absurd Enkrat podpisujejo izjave v imenu Komunistične partije, drugič v imenu Osvobodilne fronte, treti v Imenu Slovansko italijanske antifašistične unije itd. Večkrat Pa združijo vse te posamezne izjave v eno samo izjavo, kjer se bleščijo podpisi vseh demokratičnih organizacij. Toda njihovo delovanje ni omejeno. Njim ne zadostujejo podpisane izjave, oni hočejo «dokazati», da so resnični in edini nositelji borbenih tradicij teh organizacij in da zato so tudi pravi «zastopniki» demokratičnega gibanja v Trstu To dokazevanje jim je nujno potrebno. da bi preslepili triade Tlùtiske množice in da bi doprl-nesli svoj delež prevare tudi za Jugoslavijo, da bi torej «dokazali» jugoslovanskim narodom, ki so enostransko obveščeni o tem kar se dogaja v svetu, da so tržaške množice na «liniji» jugoslovanskih voditeljev. Tako bi utrdili tudi pozicije Titove skupine. Tu nastane vprašanje demokratičnih organizacij. Na ,eni strani vidimo skupino teh organizacij, na drugi strani pa se "vedno eno in isto skupino organaci!. Kdo ima prav? Iz tega vprašanja pa logično ‘Zhaia še drugo, ki se pa tokrat tt-e demokratičnih množic, ki Predstavljajo termometer in osnovo vsake organizacije. De •hokratične množice so vključe-v razne organizacije in siesto Pot, ki so si jo začrtale Pred mnogimi leti, v narodno osvobodilni borbi in v sedami borbi proti imperializmu. Poglavitno pa je to, da so ostale oel svetovne demokratične fron-te in da se kot take bore za m'r 11 demokracijo v sklopu dese-tln milijonov ljudi. Ampak isto stvar pravijo Ba bwevi nacionalisti s to varian °’ da ne zatalujejo» pomanjka Ja» množic. Ravno tako ne za plujejo, da so del tiste razbija „ke skupine, ki je privedla ju «»slovanske narode in Jugosla vl3o na tako pot, ki vodi v brez ho osamljen j a, kar se je pokaza-lo Prav posebno te dni, ko se le »snoval «Svet medsebojne go spodarske pomoči», ki ga sestav-hajo ZSSR in države ljudskih hemokracij. «Levi» nacionalisti nimajo hihožic, to sami priznavajo, ni-80 del svetovne demokratične hinožiee, in to tudi sami prizna ,a)0' ko napadajo ZSSR in dr-ave ljudskih demokracij v "Vojih člankih nenehnega slavo-‘eva jugoslovanskim izdajal-t1' m voditeljem Zato nimajo ni-pravice govoriti v imenu de-hokratlčnih množic in ne ìp 11?,enu Komunistične partili Twc*a največji udarec njl-emu mahanju v prazno zaje an žarišča, iz katerih bi rasla do* aca kultura ln se širila po deže-> Zato je bila naša duhovna kul-ra na zelo nizki stopnji V tej dobi Je živet naš narodni n teni j m buditelj Francò Prešeren. akor njegov kmečki rod iz Vrbe //Gorenjskem, jq bil tudi Francò ti ePalc. 2 novimi revolucionarnimi eiami, katere jq presadil tudi v v°je pesmi. do nacionalne svobode, katero so mu odvzeli tujci, V Zdravljici, po- njegovi prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj cdrobè njih roke si spone, ki jih ie tezi! Tej narodni neodvisnosti daje tudi stvarno vsebino: tja bomo mili pot, kjer nje sinòvi si prosti voljo vero in postave. Potrebna pa je borba, da se otresemo sužnosti. V «Krstu» vabi Črtomir one borce, ki nočejo pasti v sitinosi: S seboj povabim druge vas junake, vas, krterih rama se vkleniti noče; Vendar ideja narodne neodvisnosti Prešerna ni zavedla v škodljivi nacionalistični šovinizem, temveč ga je utrdila v zdravem patriotizmu. Ta patriotizem prepleta njegove pesmi kakor zlata nit. Vse Slovence poziva na enotnost. Da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod SloveniS’ne cele/ Zaveda se, da smo prišli pod tuji parem zaradi nesloge Obtožile očetov razprtije k Pipinovi»! so jarmom suino ramo; Mladino še prav posebno poziva, da ohrani in bruni ljubezen do domovine; Mlade n'6i, zdaj sr pije Zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naš vam ne usmrti strup; ker zdaj vas kakor nas, jo srčno branit kliče čas! Za V dobi pred pomladjo narodov, kakor rudi nazivnjo revolucionarno leto 1848., Je Prešeren zagovarjal Združeno Slovenijo kot naš narodni program, V svojih pesmih prikazuje to kot edino možno rešitev y nasprotju s slovensko lavdaino reakcijo, ki je zagovarjala ohranitev tedanjega stanja, ko je bila slovenska zemlja razdeljena na ved kronovln. V resnici je postala Zedinjena Slovenija po- veš slovenski narod v borbo za dosego tega cilja. V njem se je že tedaj izobliko-raia ideja bratstva med slovanskimi narodi, da tako dosežemo svoli odno državo tqr gospodarsko ln kulturno samostojnost: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj sc vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo. da oblast tn z njo čast, ko pred, spet naša bosta last! Dobro je vedel, da je to mogoče doseči, saj «največ sveta otrokom sliši Slave», ki jih pa zaradi neslo-ge tlačijo manj àtaviini tujci. Ta vseslovanska misel se od Prešerna dalje razvija v neredni program Slovencev. Seveda je bil tudi la program zlorabljan in napačno pojmovan od nekaterih meščanskih voditeljev in struj. Sele narodno osvobudina borba je dala tej ideji nove vsebine- Osvobodilna fronta jo je prevzela v svoj program v »vesti si, da bodo slovanski narodi krenili za SZ no poti napredka in demokracije: ÓF stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe. Vso globino Prešernovega političnega genija vidimo v njegovem gledanju na druge, tuje narode in na vprašanji miru in demokracije. Menda ni še noben pesnik svetà tako lepo izrazil svojega svetovno političnega nazora kot nam ga izraža Prešeren v 7. kitici svoje Zdravljice: Zivè naj vsi narodi, ki lirepenč dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Ta izpoved jasnega in odločnega internacionalizma kaže vso veličino njegovega duha, ki je že z tedanjem času videl edino možnost rešitev odnosov med narodi. Le na podlagi enakopravnosti med vsemi narodi je možen mir, demokracija In blagostanje. V nedeljo 23. t.m. je bila v njegovem rojstnem kraju v Križu pri Trstu otvorjena spominska razstava slik po vsej Jugoslaviji znanega akad. slikarja pok. prof. Alberta Sirka. Slike so bile razstavljene le en dan v okusno prirejeni dru-Šterni dvoranici, ki jo je opremil agad. slikar Spacal. Občinstvo st je prišlo od blizu in daleč ogledovat prekrasne slike priljubljenega slikarja — domačina. Ob otuorit-veni svečanosti je imel njegov prijatelj Just košuta prisrčen spominski nagovor ter med drugim de. jat: Akademski slikar pro/. Albert Sirk — Berto Južinov je bit znana markantna osebnost. Da ga pravilno opišemo je potrebno, da gledamo nanj kot človeka umetnika in človeka s trdnim političnim prepričanjem, ki ga je gnalo t; emigracijo, kjer je os tal skoraj 20 let. Veliki ruski pisatelj L. N. Tolstoj pravi nekje, da je treba človeku. kakor tudi umjetniku predvsem troje: iskrenosti, iskrenosti in še iskrenosti. Ce pomislimo pri tem na Alberta Sirka, moramo priznati, da je vsega tega imel v izobilju kot človek in kot umetnik. Kdo tako zanimivo pripovedovati o vsem kar je vzljubil: o naravi. o prijatelju, o dogodivščinah na morju in posebno o morju. Bil LISENKOVA TEORIJA PREDSTAVLJA REVOLUCIJO V ZNANOSTI Možna Je preobrazba podedovanih lastnosti Doslej so filozofi svet samo razlagali, odslej ga morajo preobražati. MARKS Durvinova teorija o razvoju bitij jq našla v kapitalističnem svetu le malo odziva, Značilen primer je bil Američan Luthčr Burbank (1847 - 1928), ki je pratično Izkoriščal Darvinov nauk v rastlinstvu in Imel prav lepe uspehe. Ameriškemu denarnemu svetu pa njegovi izsledki niso 811 v račun in zato je z njegovo smrtjo prenehalo vsako delovanje v tem pravcu. Iste usode bi bil deležen tudi Ivan Vladimirovič Mičurin 0 855-1935), ki Je svoje ogromno delo začel že z.a carske Rusije, du ni, kakor sam pravi: «... dim jv končala državljanska vojna, takoj obrnil, pozornost na moje delo sem Vladimir lljlč Lenin. Po nalogu V. 1. Lenina je 1. 1922. moj posel nenadoma dobil dotlej nesluten razmah. V njem so sodelovale najuglednejše osebnosti Komunistične partije in vlade...». Jasno je, da država, ki je na tak Ulični program Mladoslovencev, « | Podprla Mičurinovo delo. ni- so ga širili zlasti v dobi taborov :kako1' n' "10«la clopust.t,. da bi « med slovensko ljudstvo. Toda šele ;isto usUlvll° z njr' 25.o C. S tem smo dosegli, da uspeva bombaževe.c v severnih krajih z mrzlim podnebjem, kjer pri razvoju v prosti naravi nima dovolj-ne temperature za ca.su Jarjenja. V drugi stopnji rastlinskega razvoja je Lisenko ugotovit odločilno] važnost svetlobe in trajanja iste: tudi temperatura mora biti tekom te razvojne dobe nekoliko višja. Zato je to rastlinsko razvojno dobo imenoval stopnjo osvetljen fn. tZukavkuško koruzo so prensli v okolico Odfese. kjer se jo izredno bujno razvila, ni pa rodila storžev. Dognano je, da je poletni dan v Odesi daljši, kakor v Zakavkazju. Iz. tega sledi, da rabi koruza na tej razvojni stopnji krajši dan, a dalj-io noč. Preso nq uspeva na severu, kjer so daljši dnevi ln krajše noči, temveč na jugu. kjer so krajši dnevi in daljše noči. Značilno pa je. da Je mlademu prosu dovolj že 9 kratkih dni, da dobro uspeva. Kakor proso in koruza rabijo tnalo sve.tlpbv v svoji drugi razvojni stopnji tudi še vsq ostale rastline juga, kakor na pr. fižol, paradižnik, krompir, kumar«, tobak itd. Tein rastlinam pravimo, da «n kratkodnevne v nasprotju s prvi ml (pšenica, oves, rš, ječmen itd.), ki jih imenujemo dolgodnevne rastline. mana, Morgana, Mendela in dr., ki so zanikali vsako možnost preobra-žanja podedovanih lastnosti. Li Šenkov j poskusi jasno pričajo, da razvoja rastlin nq urejajo dednostnl geni, temveč zunanja okolica. Har- fe ff 4, it 1 o >t Pretvarjanje ozimne pšenice, v Jaro. K) kontrolna rastlina, pri trajale Jarltev 9 dni, pri tretji 10 itd. Tako) opazimo veliko razliko med osmimi rastlinami na levi in devetimi na desni. voj rastline, ali bolje rečeno prehod iz ene razvojne stopnje v naslednjo je vezan na točno določene zunanje pogoje: določena toplota, določena svetloba, vlaga itd. Ce kateri teh pogojev zmanjkajo, rastlina sicer še reste, nada-ljni razvoj ji je pa onemogočen. Da-teljeve palme dajejo v svoji pravi domóvlni okusne dateljne: ob dalmatinski obali, kjer ni to drevo niknka redkost, bomo zaman čakali njenega sladkega sadu. Ce bi veljal dednoslni nauk, bi palme v Dalmaciji morale istotako dajati datcljev, kakor jih dajejo v svoji domovini. Z izpremembo zunanje okolice moremo spremeniti torej tudi lastnosti rastlin. tih Gospodarski pomen LDenkovih dognanj je naravnost epohalnega značaja. Ker moremo potom jaro-vtzacije skrajšati žtvljensko dobo kulturnih rastlin, nam Iste lahko uspevajo tudi v krajih, kjer so žlvljensko ugodni pogoji le nekaj mesecev v letu. To nam omogoča gojitev rastlin Iz toplih krajev tudi na mrzlem severu in obratno. France* Prešeren, naj vetji slovenski pesnik semena. Lisenko je dognal, da mo- j V ženstvenem oziru je dokončno | Važnost za gospodarsko osamosvoji- tev mrzlih severnih pokrajin SZ je jasna. Spomladi 1. 1929. je Lisenko posejal pol ha njive s pojarjeno ozimno pšenico; pridelek je znašal 23 q za ha. L. 1934. je bilo posejanih v kolhozih že 300.000 ha, a danes »o posejani te milioni hu s pojer-lenim ozimnim žitom. S pnjaritvijo krompirja je Lisenko dosegel, da dobivamo danes zdrav in dober krompir tudi v vročih krajih Ukrajine, na Kavkazu, V Azerbejdžanu in v Srednji Aziji. Sadijo ga poleti, da itela gomolje v hladnem jesenskem času. Ogromna Lisenkovo delo za dobrobit narodov je SZ v polni meri priznala ln ga tudi temu primerno nagradila. L. 1938 je bil Izbran za rednega člana akademije znanosti ZSSR, dve leti pozneje Pa je postal direktor inštituta za genetiko iste akademije. Vrhutqga mu je že dvakrat bila priznana najviija nagrada za znanstvene uspehe, dobil je pa tudi prvo nagrado J. V. Stalina. Svoje izsledke je Lisenko objavil I. 1943. v knjigi «O podedovanju m njegovi spremenljivosti». je pesnik morja, ki ga je vriskajoče opeval s čopičem. V Življenjska pot mu ni bila z rožicami posuta, Albert S rk je bil rojen 26. maja 1887 v Križu pri Trstu. Šolal sc je najprej v Križu potem v Trstu, nato v Pulju, kamor so se začasno preselili njegovi starši, nato spet v Trstu, slikarsko a-kadem (jo pa je študiral v Benetkah. Ko je pred fašizmom pobegnil v Jugoslavijo, je tam poučeval na raznih, srednjih šolah, največ u Celju. Nacifašistični okupatorji so ga izgnali v Srbijo, a kmalu po Osvoboditvi se je povrnil spet o svoj rodni kraj v Križ in Trst, kjer je zbolel na posledicah, ki mu jih, je prizadelo izgnanstvo ter se moral podati v Celje, kjer je umrl v naročju svoje ljubljene Žene 13. septembra 1047. Tudi v umetnosti je bil Berto Sirk iskren. Vse kar je z ljubeznijo pripovedoval, to je tudi slikal-Slikal je naravo in morje, križke ribiče, delavce in kmete. Ljubil je morje nadvse, zato ga je rad »likal. Bil je resničen umetnik, etn obmorskih krožkih skal, kar je odsevalo iz vsega njegovega bistva, a najbolj je odsevala sončna iskre. nost. Njegove marine so nenadkrt-Ijive ter ie danes čakamo Slovenci na slikarja, ki bi znal tako lepo slikati morje, kot on. Razstavljal je svoje slike v Trstu v Ljubljani, Celju, Mariboru na Reki, v Opatiji, Zagrebu, Beogradu, • Skopi ju. Pragi, Londonu in drugod ter 2*1 jrovsod Prav laskavo priznanje. Omeniti je treba tudi da je Berto Južinov nastopal v Križu tudi na domačem odru kot odličen komik. Imel je mnogo darovitosti in kadar je nastopal je bila v Križu nemila domača senzacija. Nadalje poznamo Alberta Sirka kot trdno fcrižfco korenino v pogledu političnega prepričanja. Bil je socialist in zaveden Slovenec. Spominjam se, ko so faiisti vabili v svoje vrste ponujajoč mu stalno mesečno plačo in podporo da M le pod njihovo firmo razstavljal svoje slike. Ne! Berto Sirk je bil veren sin svojemu ljudstvu ter se poda! rajši v dvajsetletno emigracijo, kot da bi prodal svoje prepričanje. V komunizmu je videl edino pravo pot k socialni in nacionalni pravičnosti ter edini način bratskega sožitja med narodi. Bil je iskren prijatelj Sovjetske Rusije vodnice slovanskih in vseh naprednih narodov. Nikoli ni manjkal na ma-ntfestacifah In demonstracijah, kjer je naše delovno ljudstvo skupno z italijanskimi naprednimi množicami terjalo svojo pravico. V mlajših letih je celo sam tiskal plakate zc Prvi maj, ter jih lepil. Posebno sc jr veselil Prvega maja. Zadnjič smo korakali skupno 4 njim so prvi maj j Vii. Takrat je predlaga! prijatelju. Kimetu Zniderjevmu in meni: «Vesta kaj fanta zaobljubimo s-., da se znajdemo vsak Prvi maj v povorki v Trstu, pa če nam je priti ud koderkoli!» m segli smo st v reke. Da, dragi Berto, a :ebe ni bilo več. Prišla je iznenada kruta vest. da Berlota JužInovega ni več med živimi. Bil jr vedno Mren in b. držal besedo pa naj stane kar hoče. Prišel bi tudi letos na proslavo 1. maja v Trst ko bodo naše ljudske delovne množice “ Slovenci in Italijani — v skupnost: in bratstvu manifestirali proti šovinizmu, italijanskemu ali slovenskemu. ki ga danes hočejo propagirati Voce Libera ali Giornale di Trieste ali Demokracija. Borii se ie vedno proti hinavski ne.skreno sti, kakor jo • uganja danes Primorski dnevnik ki hlini velikansko ljubezen do Sovjetske Rusije, medtem ko njegovi gospodarji priganjajo in odpuščajo iz službe tiste, ki se izjavijo za politično linijo Sovjetske Rusije, za Informacijski urad. «Ne po besedah, po dejanjih vas bodo soditi, to nas uči Berto Sirk s svojo izredno iskrenostjo. Z iskreno borbo za pravičnost in dosego človečanskih pravic bomo naidosto jneje počasi Ji spomin orof. Alberta Sirka. V* tem smislu: Slava mul» Razstavi so prisostova-li slikarjevi sorodniki, med njimi njegova žena Dora. sestra Gitela In brat Ladko. ZORA KOŠUTA - JUGOVA TIK-TAK... 52552? sr/k-fak, tikrtak!... Prisluhnil r/s<enf/avi tako. Prevaiai je na »or barki pesek in druge to-Gelai je. du mu še danes M)o mišice ob tl&lh prije- mih. čeprav ima ie sivi senci. Potem je prišla vojna, gospodar se je izselil in prodal barko, Tonin je šel v vojsko in delo je stalo- Ko se je vrnil domov, ves izčrpati in truden, je našel namesto doma kup razvalin, pod katerimi je, kakor je izvedel, umrla tudi njegova iena. S tovariši je iskal tolažbe v vinu. Toda v zakajenih, mračnih beznicah. niso mogla dihati njegova pljuča, čistega zraka vajena-Saj je bil še vedno zdrav in močan. Iztrgal se je tovarišem ter odhitel k morju. «Zblaznel jet» je menil prvi. cPreveč je pil, so bo le ohladil ln se vrnil», je menil drugi. Toda Tonin se ni oec vrnil- Hodil je ob pomolu, kjer stojijo lo-vorne barke, ponosno in nežno jih je gledal, kakor da je sam gospodar vseh in jih telka v mislih, katera mu je bolj prt srcu. Tv. je kakor doma, vsi ga poznajo. «Tonin, pridi, nocoj gremo na sardele.» To je Nine iz Križa-Tudi danes je pripeljal ribe v ribarnico. Nine pozna njegove mišice, zato ga povabi. Pa tudi ve> da je Tonin bil dosti po svetu in da je bister in pošten človek, ki vedno pravo ugane. Zato se ga vselej, prav od srca razveseli, Sirena na bližnji vojni ladji tuli in dela hrup, da sc glasovi slabo razločijo- Mlad mo: izpira sosednjo barko in pljuska po njej vodo iz vrča. Kakor bi sc zaganjali valovi vanjo se tl zdi-In še burja pripeva svojo pesem in ti nagajivo piska v ušesa. In še psiček z neke barke neutrudno laja, kot da opominja nase mimoidoče: «Tudi jaz sem tu. tudi jaz neobhodno spadam k tej veliki skupini, ki tvori pristanišče;» Duh tnoria in vsi ti zvoki prijetno omamljajo Tonina, da opazi Nlneta tele. ko ga ta drugič pokliče. Vesèlo pozdravi ribiče in skoči na njihovo barko, kakor da je ta trenutek dognal: «da, ta barka mi je najbolj pri srcu». Krepko si stisnejo roke in pogodba je sklenjena. Nocoj pojde z njimi. Potem zaropoče motor in ;e režejo modro gladino in mesto ostaja za njimi, vedno manjše postaja in izginja v mraku. Nad njimi je temno nebo s svetlimi zvezdami, pod njimi globoko temno-slnje morje. Motor enakomerno ropoče. Nine glasno vzdihne, da bi skoro rekel, da -je vzkliknil «Hvala Bogu, zopet smo zunaj.» Tudi Toninu se zasvetijo oči- a-Prav Imaš Nine, edino tu lahko svobodno dihaš*. Najstarejši ribič na barki, Liče, se od kašljuje, da Se vsi vedo, da ga beseda na jeziku žuli in noče z ust- Tonin se veselo primakne k njemu: «Kaj bo, boter Liče?» Težko in okorno gre staremu ribiču beseda z jezika. Toda Tonin pozna njegovo skrb in bi ga razumel tudi brez besed. Pozna tu ob tržaški obali ribarijo :n delajo, zidajo in tešejo ter skupno gradijo tisti čas, ki se jim še danes izmika» da s skrbjo in strahom trepečejo zanj. «Povej Tonin, ti ki si več kot mi v mestu, med delavci in poštenimi ljudmi, kaj ne, da so s e vedno isti, kot so bili nekoč. Saj drugače ni mogoče- Ne verjamem, da je drugače!» «Tako je, Liče, saj nihče ne verjame, niti tisti ne. ki na glas tako kriče. Samo iz strahu bi radi prekričali sv-ojo vest in Uveli v upanju, da je bodočnost tistega, ki barko kupi za prisleparjen denar, ne tistega, ki jo je stesal. Toda preveč je tesačev - ali ne fantje. «Tako je»! veselo vzkliknejo ribič J. «Le brez skrbi, boter, nobena sila nas še ni zlomila, tudi ta nas ne bol.» «Saj sem vedel, le tako sem hotel slišati se od tebu-* Zdaj nejši- «Fantje, saj nisem se tako star, čeprav imam že šest križev na ramah. Ampak, Ce mc boste potrebovali, saj veste kje sem-» Tako je govoril, kakor vojak. ko prisega zvestobo. Glas mu je postal nekoliko nižji, kakor da prihaja globoko iz prs.» Tak ste kot vedno. Liče/ Kakor, da vam je šele 20 let- Pa kaj listo, let itak ne štejemo, srce • to velja!» Ribiči mu veselo pritrjujejo in prižigajo lampare. Zdaj so že daleč od kraja. Motor utihne, sliši se le pljuskanje vode. Sem pa tje kdo zakolne, če se mu kaj zatakne> sicer pa so veseli in razposajeni, kot otroci. To so za Tonina najprijetnejše noči. Krepko delo, morje in prijetna, poštena družba. Ko hodi brez posla ob obali, je v mislili pri njih in nič več ul sam. nič več ni v skrbeh za bodočnost teh ljudi. Saj čuvalo našo obalo od Trsta do Devinu, skrb vseh teh poštenih mož, ki je postal njegov glas ie proi delati, ljubiti in ako je treba ■ boriti sc za pravico. Kadar ie za dosego skupnih ciljev po trebna demonstracija, stopi ribič neustrašno. skupno s tržaškim delavcem na ulico. Koga bi se bal? Morda peščice mastnih milijonarjev, ki za desetimi ključi varno sedijo pri svojem zlatem maliku? Ali morda njihovih ubogih, plačanih sirot. ki izmikajo od poštenemu pogledu in se ob glasni besedi stresejo od strahu? Ne, on se ne boji nikogar. Glasno odmeva tlak od njihovih okovanih čevljev- Čigav je ta tlak? Kraška skala je to, ki so jo postavile sem roke naših ljudi - in ti pomoli in vse te visoke palače, to je naše delo, naše! Tonin stopa po tem kraškem tlaku ln v prsih mu poje: Naše! Naše! Vseh nas! Tik-tak. tik-tak!... - Komu stejes minute. ti velika ura? Njim, ki rastejo iz te kraške pošteni slovenski ribiči, ki znajol skale? Alt jih poznaš? Poglej ga, Tonina! Ljubezen in mo to je on - to so vsi. Kaj so njh mar minute, oni rastejo. Nji življenje je večno. Sonce jii meri čas. Tik-tak, tik-tak, - tiho in pi časi udarja svoje minute. K mur ni dano večno življenje, i umira ob tvojih udarcih. I ostalo bo vseh deset ključev i ostal bo zlat malik preko n; hovih trupel pa bo ura ti! štela minute. «Tonin, kam st se zamakni Dani se. mrežo v morje.* i te pada v morje težka mrež da pljuska slana voda ribice v obraz* «Razmišljal sem, kako pravzaprav strašno živeti i varnem za desetimi ključi poslušati, kako udarja ura sv svareči tik-tak. «Ej Tonin, kmalu bo njihot ura odbila dvanajsto in se Ust vila■ In potem... - glejte, fantj sonce že tari na vzhodu!»-*, Titov protisovjetski izpad na II. kongresu KP Srbije «Razen tega je dala Sovjetska zveza veliko količino orožja, vseli vrst sodobnih vojnih sredstev, od pušk in topov Pa do tankov in letalstva za našo vojsko, s čemer smo mogli oborožiti mnogo naših divizij in jih usposobiti, da izvrše težko nalogo, ki je bila pred njimi. S pomočjo slavne Rdeče armade sta bila naglo osvobojena Beograd in Srbja, s pomoč bolgarske vojske pa je bila osvojena Makedonija. S osvoboditvijo Beograda nam je bilo mogoče izvršiti vse priprave za vojaške operacije večjega obsega, ker je bila sedaj naša vojska zaradi pomoči Sovjetske zveze tehnično zelo okrepljena, obenem pa smo mogli izvesti tudi mobilizacijo novega moštva. Razen zgoraj navedene pomoči nam je Sovjetska zveza s svojo rečno flotilo omogočila preskrbo Beograda z gorivom in življenjskimi potrebščinami, tako da je bila zagotovljena Beogradu razsvetljava, voda in prehrana, Razen tega nam je dala Sovjetska zveza 50.000 to žita za prehrano ne samo Beograda, temveč tudi nekaterih drugih krajev». Vsak, ki danes čita ta dolg odstavek o vsem tem kar je Sovjets. ka zveza nudila Jugoslaviji in jugoslovanskim narodom, bi takoj rekel, da je to spisal nek nasprotnik Titovega nacionalističnega in polici iškega režima. In to je tudi res. če pomislimo, da je to govoril na zasedanju AVNOJ-a leta 1945 tik po osvoboditvi Tito ki z besedami, ki jih je tedaj izrekel, ostro nasprotuje istemu Titu, ki se danes tako besno zaganja proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Poglejmo, kaj pravi, ko govori o propagandi Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije: «... č’n-ni naše partije se globoko zavedajo, kaj pomeni enotnost partijskih vrst za uspešno zgraditev socializma v naši državi in zaradi tega prezirljivo odklanjajo vse kontrarevolucionarne pozive nekaterih komunističnih listov in radijskih postaj k notranji zmedi in s tem k neizogibni likvidaciji vseh pridobitev naše težke borbe». Nadalje: «Danes smo v takšnem položaju, da se moramo boriti z velikansko silo lažne propagande, ki je naperjena proti naši državi. To lažno propagando vod jo proti vam z Vzhoda in Zapada. Prva in druga stremita za cilji, ki jih ne moremo imenovati poštene. Znano nam je, da so nekatere vodilne osebnosti v prijateljskih državah Se tik pred objavo famozne resolucije grozile s tem, da ne moremo računati na uspeh, ker se bo proti nam sprožil velikanski propagandni aparat. Vedeli smo, da nam bo težko, če bodo ta veliki propagandni aparat uporabili proti nam, vendar nikakor nismo mogli verovati, da bo ta propagandni a-parat uporabljal Goebbelsove metode in metode reakcionarne zahodne kapitalistične propagande. Se nadalje: «Propaganda radijskih postaj v državah ljudske demokracije proti naši državi se lahko primerja samo s propagando reakcionarnih in fašističnih radijskih postaj v dneh najbolj nebrzdane gonje proti Sovjetski zvezi, v prvih letih po zmagi Velike oktobrske revolucije, in v času Hitlerjeve agresije. Razlika je samo v tem, da je imela Sovjetska zveza proti sebi l» propagando mednarodne reakcije, proti nam je sedo} propaganda mednarodne reakcije in propaganda držav demokracije plus moskovske radijske postaje. Ampak gospod Tito se ne zadovoljuje s tem, da pita s fašisti in z Goebbelsom propagando Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, ker v nadaljevanju pravi: «To propagando moramo imenovati s pravimi besedami in sicer, da je sovražna propaganda — protirevolucionarna, saj jo vodijo zoper socialistično državo». In še: «Z eno besedo, vsega tega sem se dotaknil, da bi videli, kakšna zmeda pojmov vlada v nekaterih komunističnih partijah in kako brez hrbtenice so nekateri voditelji teh partij». Mislimo, da je vsak komentar k Titovemu govoru od več. Zelo zna. čilna pa je primerjava sedanjega Titovega govora z govorom, ki ga je imel pred tremi in več leti na zasedanju AVNOJ-a. On pravi tistikrat, da so «kočno bile uresničene stoletne težnje našega ljudstva, šele sedaj je vzpostavljena nerazdružljiva zveza s Sovjetsko zvezo, ki bo jamstvo varnosti in zelo koristna za razvoj naše dežele». Tako je dejal, ko se je dotaknil pogodbe med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki je bila podpisana v Moskvi 11. aprila 1945. Sedaj pa so metode propagande Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, ki so tud; pomagale pri osvobojen ju Jugoslavije (Bolgarija in Albanija), kar priznava Tito v svojem tedanjem govoru, «fašistične. kontrarevolucionarne, lažnive, nepoštene, Goebbelsove, slične kapitalističnim, nebrzdane, reakcionarne, sovražne itd.». Torej on zanika Sovjetski zvezi vlogo socialistične države, zanika prvi socialistični državi na svetu vlogo prvoborca proti izkoriščanju in za svobodo v svetu. Za njega so Sovjetska zveza in države ljudske demokracije nič manj in nič več kot navadne kapitalistične, reakcio. narne m celo fašistične države. Se neko besedo bi moral spregovoriti in se bi odlikoval kot «velmož» v reakcionarnem taboru, in to je «totalitarnost». In kljub temu, da ni imenoval Sovjetske, zveze tota- litarne dežele, si je pridobil «nesmrtno» slavo pri imperialistih, ki mu bodo hvaležni, da jim je našel nek nov način napadanja napram Sovjetski zvezj in državam ljudske demokracije. Tako se bodo tudi ZDA, Velika Britanija, Francija itd. tolkle po prsih, da so «sociali, stične dežele» in da je Sovjetska zveza «imperialistična, fašistična, totalitarna, itd.». To jim bo prišlo ravno prav, ker pripravljajo napad na Svojetsko zvezo in države ljud. ske demokracije pod pretvezo, da hočejo «zasužnjiti» Evropo in svet. Tako bodo te imperiai; stične dežele branile tudi Tita in njegovo protisovjetsko kliko pred «napadi sovjetskega imperializma». S tem govorom se je Tito posta, vil na stališče Trumana, ki je pred dnevi ravno tako napadal in pital blok socialističnih držav in Sovjetsko zvezo z imperialističnimi vzedvki. Konec h koncu je Titov govor dokaz prepada, v katerega so padli vsi jugoslovanski voditelji in dokaz resničnosti obtožb resolucije Informacijskega urada. Ta resolucija, ki jo Tito naziva «famozno», govori o protisovjetizmu jugoslovanskega vodstva. Kje nam lahko nacionali. sti dokažejo nasprotno? Erotlsov-jetizem Titove skupine je že prišel tako daleč, da prekaša celo proti-sovjetizem imperialistov in imperialističnega propagandnega aparata. Resolucija Informacijskega urada nam govori o nacionalizmu jugoslovanskih voditeljev. In Tito dokazuje svoj nacionalizem, ko pravi da, «nismo smeli iti v Bukarešto in da smo pravilno ravnali, ker nismo šli». Toda ne samo to. On dokazuje svoj nacionalizem in nacionalizem svojih pajdašev, ko se Dostavlja na nivo Sovjetske zveze in si domišlja, da ima že take velike zasluge, da mu nihče ne sme ničesar in da ga nihče ne sme kritizirati. Višek svojega nacionalizma, svoje oholosti in svoje samo-pašnosti je ko pravi: «Ob koncu koncev to ne bo škodovalo niti Sovjetski zvezi in niti državam ljudske demokracije, kajti to kaj koristi mednarodnemu naprednemu gibanju, bo imelo veliko korist tudi za države ljudske demokracije in ZSSR». To v zvezi s tr- ditvijo, da ima prav, ko se zoperstavlja Informacijskemu uradu, Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Tako je torej postal «učitelj» Sovjetske zveze. Zelo značilno pa je, ko postavlja, da so «nekateri voditelji komunističnih partij brez hrbtenice». Vse to se torej tiče Gottwalda, Blenita, Rakošija, Pankerjeve, Dimitrova in Stalina. Pred petimi meseci jo Moša Pijade dejal, da je Stalin lažnivec, sedaj pa je Tito mnenja, da je celo brez hrbtenice. Daleč so že prišli v sedmih mesecih! Kaj bo še? Jasno je, da se jugoslovanski voditelj; vsak dan bolj razkrinkujejo kot najhujši sovražniki mednarodnega demokratičnega gibanja, držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze in kot najpodlejši sovražniki jugoslovanskih narodov, ki jim hočejo s svojimi lažmi, s svojo propagando in s svojo oholostjo vcepiti v miselnost proti-sovjetizem. Vsekakor pa bodo Titovi govori In govori njegovih podrennikov odprli marsikateremu oči. In takrat... AHTllljiaUlHCTCKMfii K9MHT6T C0B6TCKMX M Č H H H M o c K e a, y n h u a H y ui k m h a, 2 3. ______ Te*. K 4-78-08, K 6-32 28, H 0-67-64. 17_aHiapa.i___daUir. AHTH<$AQ!1CTCK0M7 C01337 HTAIO-CHOBOICKHI JXBtW Soporae gpy3i,a! AHTH4>anmcTCKi!5 kombi er cobstokbx xeanaa 6jiarosapnT xea41-.fi Tpaecia a inehof Coesa BTaao-caoBeacKax xeaigpiH sa ax lenirne npHBeTCTBKH cobctckkm zemuMaii k 31 rogoBuzae Ckthìp&ckoì: Couaa-xioTaaecKoi peBo-imum. H coxajeHHJo, sama naca na mu n 04 yuan tojibko 4 seKačp* a nooroMy njieHH KoMaiera ae m cimi a Buciynaib no panno aa 16 aojidpa, uh 2 neaadps. Ha Koarpecce b Eyjtanemre Hama .generaipisi mejta ynoBonboisae n03HaK0MBTbCH c gejiertiTKaMz Tpaecra, ycnumais ax BucTyiueuM a MyaecTBeaaoS dopbde xeamHH Tpaecia aa «ap a geMCi-parra. BepHyFEBCb 0 Konrpecca t.ra npoBenn aacenaatte npeaagayua Ito-. MnTexa, aacnymana nomian pyKOEogHTexa cobetckož nenerauaa aa Koarpecce Haau IlonoBoS od HTorax Bxoporo MeiuyaapogHOro HeacKoro Konrpecca. UpeangiiyM aaaeTM ucjiuS pan MeponpasiaS no oc ymeciMe-. hbb pemeaai Kóarpecea. B Tenenze aasapa Mecaga so Bcex cionanax HagHOHaibBtix pecnydxHK, bo Bcex Kpymutx ropogax, aa npegnpaaTaax; 1 ynpexaeaaax a a Konxosax dygyr npoxogaTb codpaaaa mamita, Ha KOTopux BucTynaT gemer ama Konrpecca c goici amane od aiorax ero padom. Hama od.-gaa a aencscas neaaib mapoKo ocBemaei padoxy Koa-rpecca. EygcM paga, ecna bh nogenarecb onuion cbosS padom 1 »io! odnacia, a mitxe paccxaxeie nate BCipeiana geMOKpaTaaecKae xeagama Tpaecra "MaartecT". 3aaa,STo Barn Coca aagaer cboì xypnaa "goane», uh duna dit Bau osche npaogaTeataH, ecna da bh perynapao aau npacuiana ero B oduea aa xypaan "CoBeicKaa leamana». Topino xemaeu Bau ycnexoB b same2 padoie. C npaBe tom a aaamyamHMH noxemaaaiiMH . HagHH neipoBa'"^ > OTBeTOTBeHHHŽ CBKpeTapb KOMHTe"** Posnetek pisma, kì so ga poslale sovjetske žene ženam ASIza, NASE LJUDSTVO TA SVOJ UST Pecher Avgust 100, Bartoli 100, Puntar Alojz 50, Subiani Ivan 50, Sancin Janko 50, nečitljivo 100, Fonda Jer-listo št. 552 L. 2.050: Vatovec Ivan 200, Riet 30, Sturm Jože 50, Gam-none Justina 50, Gubej Katarina 20, Berini Joslpina 50, Giovanella Ema 10, Hrovatin Mihael 40, Grlica Katarina 50, Krišna Josip 200, Kralj F, 50, Mihallch Marij 50, Zupin Antonija 50, Matiček 100, Mordez 30, Kuštrin Martin 200, Nadižar Franc 50, Ban Franc 50, Srjan Rozina 50, Parovel Viktorija 30, Turk Avrelija 50, Mor-cu Marija 50, Čehovin Antonija 50, Miloch Magdalena 30, nečlt. 50, Zucca Olga 50, N.N. 100, Colini 100, G. S. 200; zbirka tov. Kovačič Romana z listo št. 573 L. 135: Kovačič Roman 50, Cosoli Roma 30, Marosic Cecilija 15, Lonza Gilda 30, Abram Marija 10. KP STO Okrožni Komitet Milje: zbirka Crevatini z listo št. 67 L. 750: Crevatin Bruno (23) 50, Cassonio Salvatore 60, Crevatin Nevio 50, Crevatin Albin 50, Crevatin Mihael 30, Fontanot Josip 50, Bertok Anton 20, Furlanic Andrej 50, Pechiarl Ivan 30, Levarin Pasquale 50, Cereali Ivan 45, Babuder Josip 30, Benes Peter 35, Argenti Otavio 50, Millo Rafaej 100, Crevatin Ivan 50; zbirka Barisoni z listo št. 91 L. 835: Maniago Ferruccio 30, Maniago Angel 25, Coterie Marija por. Maniago 20, Celica «Zdanov» 305, Maniago Ivan 50, Bonin Štefanija Nahrbtniki in moda ZA VSAKEGA ŠESTEGA AVSTRIJCA NAHRBTNIK, BELGIJCU SUHO SADJE, FRANCOZU ŽENSKO MODO. ITALIJANU OSUSEN GRAH, GRKU PUŠKE, TRŽAČANU MLEKO V PRAHU Minilo bo kmalu leto dni odkar je stopil v veljavo Marshallov načrt. Zato se sedaj lahko že povlečejo nekateri zaključki, Marshallov načrt nam predstavljajo mnogi kot nepristransko pomoč Amerike državam zapadne Evrope. Ti krogi posebno povdar-jajo, da je ta pomoč «popolnoma zastonj» in da tisti ki sprejemajo «blagodat» Marshallovega načrta niso obvezani na nobene protiu-sluge. Izkupiček in vsote, ki jih izvlečemo iz Marshallovega načrta s prodajo predmetov, ki nam jih pošlje Amerika, pa zbirajo te države v posebne fonde, s kater mi spravijo v ravnotežje državne bilance. S temi fondi b; naj podpirali industrijo, in trgovino itd.. Druga svetovna vojna je bila velik pretres za svetovni kapitalistič. ni sistem. Države vzhodne Evrope, ki so bile vedno tržišče za industrijske dežele zahoda, so se osvobodile starega gospodarskega sistema. Te države so pristopile k industrijalizaciji. Te države hočejo čisto drugo trgovino z zapadom, trgovino, ki jih ne ki držala več v stanju polkolonialnih dežel. Države zahodne Evrope so nasprotno v poslednji svetovni vojni utrpele silne žrtve v ljudeh in materialu. Zaradi bombardiranja in vojnih opustošenj je utrpela njihova in- dustrija silne izgube. Na prvo mesto v industriji pa je nasprotno stopila Amerika. ZDA imajo danes 60 odst. vse industrije sveta. Žara. di te silne koncentracije industrije v eni deželi so ZDA prisiljene na izvoz. Za ZDA predstavlja izvoz življenjsko vrpašanje. Prav pred en'm letom pa se Je pričelo v Ameriki čutit; pomanja-kanje kupcev, ki bj lahko tudi plačali v dolarjih. V skladiščih se je pričelo kopičiti blago. Na obzorju se je pričela pojavljati nevarnost krize. Ameriški ministri in gospodarski strokovnjaki sami so nam to dovolj jasno v svojih govorih povedali. Zaradi silnega kopičenja izdelkov v skladiščih in pomanjkanja kupcev je naraščala nevarnost, da bo-bo morali delodajalci zapreti tovarne in vreči na cesto milijone delavcev. To pa bi imelo s svoje strani zopet velike posledice v notranjem življenju države. Narastlo bi nezadovoljstvo in možnost družbenih preobratov. To je bil dejanski razlog za Marshallov načrt in ne dobrodušnost in plemenitost ameriških kapitalistov. V parlamentu so se slišal; v tem času govori ministrov, ki so opozarjali, da bo prišlo do strašnega gospodarskega poloma, če ne bo sprejet Marshallov načrt. . _,m v Franclju Na sliki stav kajoči rudarji v Firmlny-ju. Najprej so govorili propagandisti Amerike in zapadnih držav Ev. rope, da bo o pomoči odločal odbor 16ih držav, ki bodo dobivale ameriško pomoč. Kmalu se je pa ta burka končala. O pomoči odloča samo Amerika. V vsako državo zahodne Evrope je prišel upravnik Marshallovega načrta, ki dejansko odloča, kako se bo pomoč Amerike uporabljala, Amerika lahko takoj prekine dobave vsaki državi, ki prejema njeno pomoč, če ta uporablja surovine ali izdelke, k; jih je prejela od nje, za izdelavo predmetov, ki so namenjeni deželi, ki ni vključena v Marshallov načrt. Na ta način ZDA dejansko kontrolirajo zunanjo trgovino vseh držav, ki so pristopile k Marshallovemu načrtu. Vse degcle podpišejo pogodbo za štiri leta, edino Amerika ima pravico prekiniti pogodbo, ko ji je to ugodno, če se ji zdi, da se njena pomoč ne uporablja pravilno. To predstavlja nadalje sredstvo za izsiljevanje. ZDA lahko zahtevajo od podpiranih držav naj razvrednotijo državni denar, kolikor se to zd; njim potrebno. Odtod vedno hujša inflacija in draginja. Podpirane države morajo urediti carino, v korist ZDA. To je v silno škodo domači industriji in kmetijstvu, ker daje možnost izdelkom iz ZDA, da izpodrinejo na trgu domače izdelke. Končno pa odločajo o tem kako se bodo uporabili fondi, ki se naberejo z Marshallovim načrtom A-merikanci preko svojega upravnika. Jasno je, da ni njegov interes, da podpira krajevno industrijo, če ta dela morda konkurenco ameri-kanski. Tam se morda že nabirajo v skladiščih zaloge, ki jih Ameri-kanci ne morejo prodati. Nasprotno, ameriški upravnik Marshallov-nega načrta bo gledal, da uporabi te fonde, da bo čimprej uničil tisto domačo proizvodnjo, ki je na poti ameriški trgovini. Marshallov načrt pomeni konec narodne neodvisnosti, brezposelnost in vojno! Tako je propaganda laž, da države zapadne Evrope niso dale no- benih protiuslug za amerinške «do. brote». Ameriški upravniki se lahko vmešavajo v gospodarske, zunanje ter notranje politične zadeve vsake države, ki dobiva njihovo podporo. Amerikanci so tako, s pomočjo svojih kapitalističnih hlapcev v posameznih državah, uničili narodno in državno neodvisnost in samo. stojnost. Marshallizirane države so postale odskočne deske za vojne načrte ZDA. Stopile so v vrsto polkolonialnih držav, pod pokroviteljstvom ZDA. Amerika pa poskuša z Marshallovim načrtom odriniti gospodarsko krizo na Evropo in podpirane države, hoče uničiti industrijo, ki ji je na poti. Zato pomeni Marshallov načrt za Evropo porast brezposelnosti in bede. Potrdilo za to dobimo v vseh državah, ki so pristale na Marshallov načrt. GRČIJA: Kaj je dobila Grčija v prvi vrsti iz Amerike? Orožje: topove, puške, strojnice, letala in tanke. Sam minister za zunanje zadeve Grčije Tsaldaris, je moral nasloviti na Ameriko protest, ker je zaradi Marshallovega načrta u-ničena proizvodnja tobaka, k; je bila temelj grška gospodarstva. V Nemčijo Grčija ne izvaža svoj tobak, pač pa ga izvaža Amerika. A-merikanci postavljajo in odstavljajo ministre in vlade v Grčiji. Tako je izginila že poslednja krinka neodvisnosti. AVSTRIJA: Po Marshallovem načrtu mora izvažati Avstrija železno rudo in surovo železo, čeprav til lahko izvažala končne izdelke, ker ima zato potrebne naprave in industrijo. Zato pa nima Avstrija zaradi prisilnega izvoza dovolj rude in železa za svojo industrijo in tudi naročila so izosta'a. Tako delajo znane Steirerj' ve tovarne le 100.000 krogličnjh ležajev, čeprav bi mogle izdelati tudi 500.000 ležajev. Nasprotno pa je dobila Avstrija nilijon nahrbtnikov, čeprav je v Avstriji produkcija nahrbtnikov zadostna za lastne potrebe in bo sedaj prišel na vsakega šestega Avstrijca ameriški nahrbtnik. BELGIJA: Pred letom dni je imela Belgija 57.000 brezposelnih. Dobrote Marshallove ga načrta v Italiji. Sedaj je preseglo število brezposelnih že 200.000 Belgija je dobila iz Amerike, silne koliqne suhega sadja, tako da je domače sadje se. gnilo na drevesih, saj je domača produkcija zadostna in je bila prav poslednje leto zelo rodovitna. Dobili -so še velike količine tobaka, usnjenih izdelkov, kemičnih sredstev itd.. Tako ima danes Belgija gospodarsko krizo prav v usnjeni, tobačni, kemični, stekleni in prehrambeni industriji. Ameriški proizvodi so izpodrinil; domače. Za. to so morale domače tovarne zapreti, in je brezioselnost silno na-rastla. FRANCIJA: Vsakemu je znano, da Je pred vojno imela prvenstvo v «modi». Pariška «moda» je slovela po vsem svetu. Danes pa uvažajo Francozi ameriško m >do. 27 velikih modnih hiš je moralo zapreti vrata in ustaviti poslovanje, ker so podlegle ameriški konkurenci. Francija je dežela, ki ima največja ležišča boksita, >z katerega se pridobiva aluminij. Pred' voj co je imela Francija veliko alu-minievo in letalsko industrijo. Po Marshallovem načrtu pa mri a sedaj Francija izvažati neobdelani boxit. Tako je Francija moral: za. prrtj svojo industrijo aluminija. Nasprotno pa je v Franciji silno narastla brczposlenost in d'.aginja. ITALIJA nam je tako blizu, da poznano vsi usodne posledl :e Marshallovega načrta. Prinesel je brezposelnost in bedo, Tovacia za tovarno zapirajo vrata in mečem delavce na cesto. Marshallov načrt pomeni torej veliko špekulacijo ameriških kapitalistov (po njihovih lastnih besedah). Oni so uvedli poseben zakon, po katerem je treba poslati, kot Marshallovo pomoč Evropi tiste izdelke, ki se kopičijo v skladiščih in za katere ni kupcev. Oni so s temi izdelki preplavili vse države zahodne Evrope in zadušili vse tiste industrije, ki so jim bile do sedaj na poti. V bližnji bodočnosti pa jim grozi velik gospodarski polom. Marshallov načrt pome. ni zato odlaganje te gospodarske krize na Evropo. Ker pa ameriški kapitalisti vedo zelo dobro, da bo kriza prišla tud; do njih, hočejo vojno kot poslednji izhod iz krize. Tako je postal Marshallov načrt tudi mobilizator in priprava*.za novo svetovno vojno proti ZSSR in deželam nanredne demokracije. To- pa bodo preprečil; vsi svobodoljubni narodi sveta, katerih demokratične sile rastejo iz dneva v dan. Za imperialiste je tudi v svarilo klaverni konec njihove pu. stolovščine na Kitajskem. Druga Kitajska pa se jim obeta v Grčiji. Mi jim želimo še mnogo takih «uspehov». 10, Maniago Just 50, Colenz Franc 54 Marija Bensic por. Maniago 50, Gl* cogna Ferdinand 50, Bertok Masi®* lijan 50, Miloch Marcel 50, Mil«1 Nello 30, Crevatin Emilija 15, Cr* vatin Marija 15, Fontanot Sebastjl* 10, Glavina Josip 15, Crevatin Ličil 10; zbirka v Griži z listo št. 68 615, Millo Celeste 25, Iravec Guerrir-50, Korošec Daniel 50, Novel Marii 50, Fontanot Nllva 50, Guadagno A* tonieta 50, Balbi Pasqua 50, Balbi C» stante 50, Mafsettl Virginija 25, Bi bič Dora 50, Donadel Marija 50, Bi*1 toch Katerina 15, Posega Ivanka C* Donadel Gaetano 60, Pecchiar; Nivi 50; zbirka V Griži z listo št. 69 * 210: Brainl Guido 50, Novel Ana Tedesco Matilde 50, Canzlani Ivan IM Samec Alojz 20, Furlani Marija Z1 zbirka v Griži z listo št. 70 L. 23? Fermo Ivan 50, Fermo Urša 25, Ferri® Nerina 15, Mercantici Karolina Ubaldinl Pjerina 41, Stradi Marija Ciacchi Josip 40; zbirka v Griži listo št. 71 L. 790: Tul Josip 50, MU lo Livia 50, Viola Roza 20, Tul Iva' 20, Tul Lovrenc 20, Svevo Avgušti( 20, Cupin Lucija 30, Tomasln Rom* no 30, Ciacchi Lucija 50, Schedai1 Marija 20, Brami Alma 45, Brain Josipina 15, Balbi Antonija 20, Bai» Josip 50, Balbi Ana 50, Zetlin J» sip 50, Berlocchi Gema 50, Petrosi1 no Antonija 50, Pecchiari Nazarij M Tomasin Nicoletta 30, Tomasln Seve ro 20, Tomasln Salvatore 50. Zbirka ob 18. obletnici poroke tof Valentich Petra in Bertok Skolasti ke L. 230. Zbirka v Sv. Križu ob priliki pr» slave AVNOJ-a L. 3.155. Presvet611 Društvo «Slovan» Padriče L. 5.000. VII Okraj: zbirka z listo št. 341 l> 150: Scersi n 30, Furlan 20, Badai' 100; lista št. 314 Fodlonjer L. 2.10« Godina Bruno 50, Marc Karlo 30, Rl' go Ivan 100, Orel Albin 100, N.N 100, N.N. 200, Kosič Josip 100, Zve* icznlk Renato 100, Scussa Henrik 6 Mezgec Dušan 100, Sessi Gino 6 N.N. 100, N.N. 100 + 1 dinar. N-!* 50, Soave Cesare 100, Bello Silvan «« Miljevič Josip 100, Cok Bruno Rupena Anton 20, Fabjančič Duša« 100, Maslič Marij 100, Hrovatin St« fan 100, Kocjan Feliks 50, N.N. 20«1 lista št. 313 Podlonjer L. 140: Ghe» sin Karlo 30, Cok Avgust 65. GoO® zel Humbert 15, Franza Peter 30; sta št. 343 L. 750: Faganeli! 50, Seal® pi 50, Poropat 50, Gruden Albina Del Bin 50, Černivec 100, Hmelja* 50, Carli Ana 100, Jaklič Vladin®! 100, Battlch 50, Doljak Antonija l®«1 lista št. 339 L. 725: Pieri Edgard1 150, Lussi Marij 150, Sulig Lidi)1 100, Bravini Armando 50, O. Feria» 200, Botteghelli 75; lista št. 324 S» Alojz L. 1.300: Žerjal Viktor 100, Z» gai Bruno 100, Sic Pedro 500, PacOl Marij 100, Furlan Franc 200, Piemo® te Franc 100; lista 323 Svf. Alojz 1.400: Mollnarl Josip 50, Molinaf' Henrika 50, Gozzi Marcel 10, Delud 20, Antonieta VVelfort Caradi 50, Ja* blc Fani 100, Furlan Vekoslava 5« Meggiorlnl 20, Seriani 10, Cermel landa 50, Cermel Ana 50, Bcschičj Marija 20. Scubla 30, Kauski 30, Mi' chelazzi 10, Lorenzi 50, Macovez VI«; leta 100, Zotti Amalija 30, Zazinovid1 20, Viscovich C. 20, Culli Bruno 5«i Gesla Lucija 100, E. Zupan 50, Bi' stacchi 25, Sraiber 50, Povh Zora I«1 Giorgi Bruno 20, Peressuci 20, Borali 20, Micheli 20, Gernoviz 50, Morati« 15, Ipavic Ivan 50, Godini Ivan 2«' Sulli Marino 30, Revere 20, Žibern« Bruno 20, Coglia Marij 20, Mocchl Paimira 30, Molinari 10, Žiberna 5’ Grahonja 5. Pisma uredništva Takoj prve dni po izidu našega lista so nam začela prihajat; razna pisma, članki, pozdravi, ki nam jih pošiljajo čitatelji. Do sedaj nismo odgovorili, ker nam je primanjkovalo prostora, toda v tej številki smo bil; primorani otvori-ti novo rubriko, kjer naj bodo imeli besedo naši dopisniki, prijatelji, člani demokratičnih organizacij, demokratični Slovenci in tudi nasprotniki. Najprej moramo omeniti pismo tovariša K. Antona, ki nam piše v imenu 30 slovenskih delavcev livarne ILVA. Omenjeni tovariš nam pravi v svojem dolgem pismu, da se slovenski nacionalisti poslužujejo imena Enotnih sindikatov, da bi privabil; nekaj naivnežev ali predanih delavcev v Jugoslavijo, kjer naj bi se ti «prepričali» o neresničnih obtdžbah V pretekli številki smo se dotaknili važnosti gnojenja, danes pa bomo govorili o umetnem in naravnem gnojilu. Vsem je znano, da polje lahko gnojimo z umetnim ali naravnim gnojilom. Naravna (organska) gnojila so tista, ki so v glavnem sestavljena od rastlinskih in živalskih gnilih snovi. Zaradi tega je to gnojilo bogato organskih, čmkastih sestavin, ki zboljšujejo fizične lastnosti vsake zemlje. Ali to ni vse. V naravnem gnoju se nahajajo tudi raznovrstne rudne soli, ki povečajo v zemlji zalogo zelo koristne hrane. Ko uporabljamo naravni gnoj na težki in strnjeni zemlji, poslane lažja in rahlejša, medtem ko se lahka in peščena zemlja obogati čmkastih sestavin, tako da lažje vsrkuje in zadržuje večjo količino vode in rudnih soli. Umetna (mineralna) gnojila so večinoma tovarniški izdelki in navadno vsebujejo samo mineralne snovi ter določeno količino rudnih soli, ki jih z lahkoto užijejo bilke. Umetna gnojila povečajo zemlji zalogo hrane, toda ne popravljajo njene fizične lastnosti. Neka umetna gnojila celo pokvarijo fizične lastnosti zemlje, če jim včasih ne pridajemo večje ali manjše količine naravnega gnoja. Gnojenje nima nekega stalnega in odrejenega pravila, Kmetovalec DA BOMO PRAVILNO GNOJILI mora sam spoznali kvaliteto svoje zemlje. Sam se mora prepričati, če je v zemlji določeno hranilo ali če ji primanjkuje neko drugo hranilo. Poleg lega mora določiti kakovost in količino gnojila za posamezne vrste rastlin. Kljub temu moramo pa za splošno gnojenje vedeti naslednje: Več ali manj so v zemlji zastopane vse snovi, ki so potrebne rastlinam. Najhitreje in najbolj se izčrpa zaloga dušičnih, fosfornih in kalijevih rudnih soli. Zato moramo dodajati take soli zemlji. Poleg tega je tudi včasih potrebno, da do-dajemo apna. Rastline, ki v razmeroma kratkem času razvijejo veliko količino listov, kakor n.pr. zelenjava, potrebujejo v največji meri dušično hranilo. Fosfor pa največ koristi tistim rastlinam, ki nam nudijo lepo cvetje, dober plod in veliko seme, n.pr. grah, fižol, p šeni ca, koruza, trta, jajčevec (melanca-na), buče, paprika, sadno drevje itd. Kalijeva sol pa koristi posebno tistim rastlinam, ki imajo debele gomolje ali pa korenine, kot n.pr. krompir, šelen, pesa, repa itd., ker moramo vedeti, da ' igra kalij zelo važno vlogo pri tfjorbi škroba in sladkorja v gomolju in korenini. Apno potrebujejo vse naše domače rastline. Niti ena bilka se ne mire popolnoma riuzviti, če v zemlji ni dovolj apna, t.j. vsaj 0,1 do 0£%. Toda n'aša zemlja vsebuje navedeno količino apna. Dodajati ga moramo ptji ne zaradi pomanjkanja, marveč, zaradi izboljšnja njenih fizičnih lastnosti. Apno prav posebno koristi zemlji, ki jo gnojimo z umetiaim gnojem, t.j. s kalijevim. Naša zenuja mora v zadostni meri vsebovati vse koristne rudne soli. C e ji Irrimanjkuje samo ena izmed brezpogojno potrebnih snovi, rodovilno.yt se ne more povečati tudi če Wielmje obilico vseh drugih snovi. Rcjdovitnost vedno za visi od tiste snovi, ki je v zemlji razmeroma mulo zastopana. Pomaiijkanje hrane v zemlji mn-•trnu njgotovit1 pr- zunanjosti rr.st-lin. O t,em smo govorili v 2. številki našega Usta. Ce pri rastlinah opazimcda je listje slabo razvito, vemo da ji primanjkuje dušične hrane, če pa sta seme ali plod slabo razvita, je dokazano, da zemlji primanjkuje fosforne hrane. Ravno tako vemo, da slabo gomolje pomeni pomanjkanje kalija. Se bolj nam postaja očividna zaloga hrane v zemlji, če napravimo mali poskus. Pognojimo gredico zemlje, drugo pa pustimo nepognojeno. Tako bomo videli veliko razliko rasti med obema gredicama. Vatno je, da napravimo tak poskus nekaj časa prej, ko hočemo uporabiti umetno gnojilo,- Kmetu priporočamo, naj nudi zemlji njej potrebne hranilne snovi: dušika, fosforja, kalija in apna. Rastline pa si bodo same zbrale snovi, ki jih največ potrebujejo in ki jim največ ugajajo. Hlevski gnoj vsebuje ne samo rudne snovi, ki so rastlinam neob-hodno potrebna hrana, marveč tudi obilo čmkastih sestavin. Umetni gnoj pa ima eno do štiri vrst rudnih soli, ki so koristne rastlinam. Toda umetno gnojilo vsebuje večkrat tudi neke snovi, ki škodijo zemlji. Zaradi lega ne smemo ne- pretrgoma gnojiti z umetnim gnojilom, ker s tem lahko pokvarimo fizične lastnosti zemlje. Poleg tega zemlji, ki ji pridajemo prevelik o količina umetnih gnojil, pj-imanj-kujejo črnfcaste sestavine, brez katere je bakterijam življenje onemogočeno. Zato umetno gnojilo ne more zamenjati hlevskega, marveč lahko dopolni njegovo koristno delovanje. Zato priporočamo gnojenje s hlevskim gnojem z dopolnitvijo manjših ali večjih količin umetnega gnoja. Letos imamo možnost, da zgodaj proizvajamo zelenjavo ne samo v rastlinjaku, marveč tudi na odprtem. Zato moramo izkoristiti to priliko in začeti z resnim delom. Naša najvažnejša naloga je seveda setev. Kaj lahko sejemo sedaj? Za setev špinače je čas prikladen. Najbolje je, da sejemo Gaudrg-špi-načo, ki je najboljša pomladanska vrsta te zelenjave. Viroflay ni priporočljiva, ker ne nudi mnogo odpora mrazu in ker v vročini, gre takoj v seme. Špinača uspeva edino u zemlji, ki je bila dobro gnojena z hlevskim. ali umetnim gnojem. Paziti pa moramo, da s hlevskim gnojem ne gnojimo neposredno pred setvijo, ker bi bilo škodljivo za rast. Najboljše bi bilb, če bi zemljo gnojili v jeseni. Priporočljivo je tudi gnojenje z umetnim gnojem: 4-6 kg Čilskega solitra, 3-4 kg. superfosfa-ta in 3 kg. kalijeve soli na 100 kvadratnih metrov. Na ta način pognojena zemlja ovira pojavo škodljivcev in bolezni na sami rastlini. Poleg tega bo špinača sočnejša in teč-ne j ša. K zg o inji zelenjavi brez dvoma spada tudi redkvica, ki nam lahko zraste v približno 30 dneh. Neka vrsta uredkvice pa je celo bolj zgodna, ker nam zraste v 20 dneh. Priporočljiva je setev redkvice «Non plus ultra», ker je ta vrsta za naše kraje zelo primerna. Sedaj lahko sejemo tudi korenje, ki ne uspeva dobro v zemlji, ki je pognojena izključno $ hlevskim gnojem. Korenju koristi tudi umetno gnojilo: 2 kg. Čilskega solitra, 4 kg. superfosfata in 4 kg. kalijeve soli na 100 kvadratnih metrov. Poleg tega lahko sejemo tudi peteršilj, ki mu ravno tako ni treba hlevskega gnoja. Za peteršilj je prikladen umetni gnoj: 3 kg. superfosfata, 2 kg. kalijeve soli in 1 2 kg. amonijevega sulfata na 100 kvadratnih metrov. Tržaški kmetovalec Informacijskega urada. Pri teh! «prepričevalnem» jn prevarantske!® delu se odlikuje nek Medvešček Franc, ki izlorablja ime naših razrednih sindikatov za politične namene Babičeve skupine, ki n im* in niti ne more imeti pristaše« med proletariatom. Vsi delavci s« ga zavrnili, ko jih je skušal prid« biti za «obisk» v Jugoslavijo. Samo en delaVec je naivno nasede* tej provokaciji. Ko pa je priše* dan odhoda in ker je videl, da sam, je F.M. odklonil svojo ud« Icžbo in tako sam razkrinkal Medveščka. Tovariš K. Anton nam obljublja, d.a nam bo še pisal. Mi zahvaljujemo za pismo in ga obenem pros:mo, da pripravi še dr6' ge tovariše k dopisništvu. Delavec S. 1. nam je tudi posla* pismo, v katerem si želi, da bi n6’ list čimprej izhajal dnevno ter p« ,ziva vse demokratične Slovenc«! naj čitajo in širijo naš list, ki rial postane priljubljen med našli*1 ljudstvom. Tovarišica V Z. iz Nabreži®* nam je že pred dvema tednoi®8 poslala dolg članek o nalogah na v današnjih časih. Članek predolog in je nemogoče, da bi skrajšali. Za1;o naj ne bo huda, ga nismo objavili. Tovarišica V. naj nam še piše, ampak o konkret; nih problemih na vasi, v okoli® ali v okraju. Tovariš R. G. pa je postal sK1"®' raj nekak stalni doptsmik, ke* nam nepretrgoma pošilja dopi5«! Dobro bi bilo, da bi se omejev®^ na krajevne probleme, ker P0*«' miko z nacionalističnimi listi vodimo v mejah možnosti sami- Misl1' mo, da je na terenu toliko Pel?. čih in aktualnih problemov, niso prišli v javnost, da jih je *« škoda zanemarjati. Drugi tovariši, ki so nam pis®v in ki jim ne odgovarjamo v številki, naj bodo potrpežljivi. kc bo prišla vrsta tudi na njih. N® protnikom pa, italijanskim in s1