BtanovsKo politično glasilo J. l/. C/. — seicci/e ssa dravsKo banovino v Ljubljani ■ Mesečna priloga »Prosveta« m
Uradntitvo In uprava; Ljubljana, FranUlkmuka ulica Hi. Rokopltav n» vralamm. Ntfranklranlh pisem na «prejemoma. Izhaja vsak latrtek. Naročnina labm 60 Dbi Mm inozanutvo SO Din. Člani takaija J. V. U. plalaj» iut i llanarino. Oglati pa eanlka in dogovora, davek posebe. Poil.ltk.rai. 11.153. Tale/on 311t
Učiteljsko izvenšolsko delo pri nas in drugod
V	predzadnji številki »Učiteljskega tovariša« je bila v članku »Težnje učiteljstva vsega sveta« objavljena tudi resolucija kongresa Mednarodne zveze učiteljskih organizacij. Iz te resolucije smo lahko spoznali, da tarejo učiteljstvo vsega sveta iste skrbi in iste težkoče v pogledu izvenšolskega udej-stvovanja. Spoznali pa smo tudi, da se je učiteljstvo povsod z navdušenjem odzvalo vsem nanj naslovljenim prošnjam, da prilagodi svoje delovanje stalno naraščajočim socialnim potrebam. Tudi pri nas smo pred kratkim dobili navodila za tako usmerjeno delo in smo k tem navodilom zavzeli v uvodniku »Učiteljskega tovariša« štev. 21. svoje stališče. Vsemu pa učiteljstvo predpostavlja čast svoje funkcije in odklanja vsako tendenco, ki stremi "za tem, da bi postalo obligatno udejstvovanje, ki ga je prostovoljno snrejelo.
V	tem sklepu, sprejetem po učiteljskih zastopnikih 31 držav, leži bistvo resolucije, h kateri je potrebno dc-staviti nekaj pripomb. Učiteljsko izvenšolsko delo je prav tako staro kot učiteljski stan. Še danes slišimo ali či-tamo o učiteljih, ki so pred več desetletji zasadili vzorne sadovnjake, uredili lepe vinograde, pogozdili cele komplekse, bili izborni pevovodje, organisti itd. Prav v prve začetke udejstvovanja segajo taka poročila, iz katerih je razvidno, da je vsaka doba postavljala učiteljstvo pred drugačne, vedno nove naloge, ki jih narekujejo potrebe naroda. Toda komaj se je tako delo pričelo, komaj so postajali tu in tam vidni uspehi, se je pričel tudi že pritisk odločujočih činiteljev na to panogo učiteljskega dela.
Poglejmo nekoliko v preteklost. V kon-kordatski dobi je moral biti vsak učitelj or-ganist in tudi cerkovnik. V dobi narodnega prebujenja je moral postati vodja čitalnic, pevovodja, režiser in skratka delati je moral vse, kar so smatrale lokalne šolske oblasti za »edino potrebno«. Med vojno so bili tudi pri nas mišljenja, da bi bil učitelj najbolj prikladen za stalnega propagatorja za vojno posojilo. Kljub vsem pritiskom, pa se je opažalo, čeprav poredko, da je učiteljstvo šlo svojo pot, ker je večkrat spoznalo, da so zahteve odločujočih činiteljev v velikem na-sprotstvu s potrebami ljudstva.
V	povojni dobi se začenja nekak sistematičen pritisk in vsiljevanje najrazličnejših panog učiteljevega izvenšolskega dela. Pri nas prihaja ob vsaki spremembi režima do veljave drugačno delo, ki se navadno tudi ocenjuje. V nekaterih državah, predvsem v demokratsko urejenih sicer priporočajo razne panoge dela in dajejo zanj tudi smernice, toda brez vsake obveznosti, v drugih ga ocenjujejo, v tretjih in to v fašističnih ga unificirajo in predpišejo s sposebnimi zakoni. Tako je n. pr. v Italiji strogo določeno, koliko tedenskih ur mora učitelj posvetiti mladinski organizaciji »Balila« in »Dopo lavoro«. V Nemčiji je učitelj z zakonom določen predavatelj v ljudskih univerzah in mora svoj izvenšol-ski čas posvečati narodno socialistični »Hit-lerjugend«. Proti tako določenemu izven-šolskemu delu se pač mora poroditi odpor.
Učiteljstvo iz 31 držav, zastopano po svojih delegatih na kongresu Mednarodne zveze učiteljskih organizacij, se je torej izreklo proti prisilnemu — obveznemu izven-šolskemu udejstvovanju in ga odklanja, ker hoče izbirati torišče svojega dela povsem samo in popolnoma svobodno. Toda tudi tako delo, ki ga je učiteljstvo samo in prostovoljno sprejelo, ne sme postati obligatno.
Prihajamo do perečega vprašanja, če učiteljstvo odklanja vsako obveznost, ali ne odklanja s tem tudi delo? Ne, tako se resolucija ne sme razumeti, ker ni tako mišljena. Učiteljstvo občuti potrebo, dvigati ljudsko izobrazbo in zato se udejstvuje izven šole. Tudi samo zahteva, za vsako državo posebej uvedbo vzgojnega načrta, ki omogoča mladini in odraslim nadaljnjo izobrazbo. S to zahtevo je pokazalo učiteljstvo vseh na kongresu zastopanih držav, da razume kulturne pa tudi socialne potrebe naroda in da je pripravljeno sodelovati pri vseh prizadevanjih, ki so ljudstvu v korist, predvsem pa pri takih, ki Streme po zboljšanju položaja, higiene in zdravja otroka.
Kljub dobri volji in pripravljenosti, sodelovati vedno in povsod, kjer se kažejo emi-nentne potrebe naroda, si hoče učiteljstvo očuvati osebno svobodo in čast svoje funkcije. In edino iz teh vzrokov odklanja prisilno delo. Hoče se pa truditi, da dvigne vse tehnične in moralne kvalitete vsakega posameznika in s tem pripraviti red, ki bo zgrajen na respektiranju individualne svobode, čuta pravičnosti in volje po miru vseh narodov.
Poglejmo še v delokrog slovenskega učiteljstva. Menda ne valijo nikjer toliko dela na učiteljska ramena, kot ravno pri nas. Vsakdo ga je hotel in hoče po svoje diktirati, vsakdo po svoje predpisovati. Povsem razumljivo je, da ima vsakdo svoje lastne poglede na izvenšolsko učiteljsko delo in zaradi tega
Naše pravo poslanstvo
VSEBINA:
Polegla se je v časopisih in listih naših nasprotnikov tradicionalna gonja proti uči-teljstvu v Sloveniji in celo v zadnjem zasedanju banskega sveta ni bilo čuti proti nam kakega nosebnega izpada, kakor prejšnja leta. Ko ugotavljamo to stanje, je potrebno, da se ozremo malce nazaj pa da razberemo vzroke slabega razmerja med nami in delom naše »javnosti«, razmerje med nami in našim ljudstvom ter skušamo končno dokazati, da je bila gojitev vsakega sovražnega razpoloženja naroda proti nam le delo ljubosumnosti tistih, ki se boje za oblast nad našim dobrim, toda ubogim ljudstvom. Znano je, da je ljubosumnost v življenju važno gonilo gibanj in dejanj, in v zadnjih letih našega kulturnega življenja so to mnenje razne akcije odlično potrdile.
Marsikomu so namreč naši hrbti ovira, da ne more splezati po njih višje. Zakaj zadnja leta je učiteljstvo stopilo izza šolskih zidov med narod, da mu pokaže pravo pot. Ljudstvo se je jelo zbirati okrog svojega učitelja, v katerem je spoznalo svojega človeka, ki mu bo vodnik na gospodarskem, kulturnem in socialnem poprišču. Že mnogo let pred vojno je stalo slov. učiteljstvo na terenu za obči narodov blagor, po vojni pa je celo zasukalo rokave. Kolikor so ga pri tem delu motili razni politikanti, politični nema-niči, s priganjaško politiko, toliko bolj je v svoji notranjosti te politične enodnevnice zasovražil — ne s sovraštvom maščevanja, temveč s podvojenim delom na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju, da narod čim trezneje spregleda ter sam presodi svoj položaj ter oceni svoje voditelje.
V svoji tolerantnosti nismo nikdar izzivali. Dostikrat izzvani in opljuvani od gostilniških kvantačev do najodgovornejših predstavnikov ljudstva niti nismo prišli do besede, da se branimo, čeprav je marsikateri predstavnik zavzel svoj položaj po prizadevanjih učiteljstva. V razočaranjih, ki so bila na dnevnem redu, smo kovali svojo usodo mimo vse javnosti mirno, trezno, samozavestno, na napade skoraj pomilovalno, in danes moremo priznati samemu sebi, da je naša vztrajnost na vsej črti zmagala. Naši zasramovalci in preganjalci, zavedajoč se, da so — posebno v zadftjem času — mlatili prazno slamo, so se umaknili osramočeni za svoje zidove. Za-sramovanja našega stanu niso obrodila sadu, ker naš kmet, prosvetljen po svojem učitelju, bajkam o učiteljevi škodljivosti itd. več ne veruje. Spoznanje je za učitelja in kmeta dragocena pridobitev, pridobitev za bodočnost.
Zakaj vse to omenjamo? Zato, ker smo končno samo v teh časih prišli zopet do zaključkov, da je edino naše delo pravilno. Dobili smo priznanje od samega g. ministra pro-svete, ki je — pravilno prikazujoč učiteljevo misijo v naši vasi — v narodni skupščini poudaril, da naše delo ne preneha ob uri, ko zapusti učenec šolsko dvorišče, temveč da naj se raztegne v vse vaško življenje ter postane gibalo vaške kulture v smeri povzdiga in naprednosti gospodarstva in socialnega življenja. Da je bilo naše stremljenje pravilno, potrjuje tudi narod sam, ki se oklepa po svoji mladini učitelja kot svojega prosvetite-lja in vzgojitelja.
Da naše delo ni končano, temveč da prav za prav po svoji organizaciji šele pričenja, vidimo v prizadevanjih, ki jih je zadnje čase pričelo predvsem mlajše učiteljstvo. V našem »Učit. tov.«, »Prosveti«, »Popotniku«, pa tudi glasilih kmetskih pokretov in kmetskih organizacij smo opažali zadnja leta živahno propagandno, publicistično i. si. delovanje, ki je pomagalo' kmetski mladini do večjega razmaha ter pripravljalo tudi našo šolo samo kot najvažnejšo narodovo institucijo k potrebni reformi odnosno novemu duhu. Ravno iz učiteljskih rok imamo najznačilnejšo socialno in pedagoško literaturo o slovenskem delovnem ljudstvu in naša kulturna zgodovina bo morala ta zadnja leta označiti
tudi svoje poglede na narodne potrebe. Nihče pa ne more presojati potreb raznih krajev od daleč, nihče ne more predpisovati ukrepov, ki naj odpomorejo težkim razmeram. Mnoso se je že pri nas pisalo o učiteljskem delu med narodom, toda dosegel se je morda edini uspeh, da je prišlo vse učiteljstvo do prepričanja, da je mogoče doseči uspehe le z prostovoljnim delom in zato je vsak pritisk kvaren. Toda če odklanjamo pritisk, ne moremo in tudi ne smemo odklanjati nekega sistema dela, ki pa mora nastati iz prakse in temeljite proučitve vseh ljudskih potreb. Naša organizacija je vedno usmerjala učiteljevo izvenšolsko delo, dajala navodila, ki jih je pošiljalo in sestavljalo učiteljstvo na terenu. Tudi v bodoče hoče ostati na istem stališču, prepuščajoč učitelj stvu popolno svobodo opredelitve. Pri tem se pa organizacija zaveda dolžnosti, vzgajati svoje članstvo, da se vrši to prostovoljno izvenšolsko delo po sistemu, izvirajočem iz študijskih rezultatov krajevnih potreb.
kot novo dobo slov. duhovnega življenja. Učitelji — pokretaši mlad. kmetskega gibanja in delovne šole so se končno združili pod imenom »učiteljski pokret« (boljši naziv bi bil »gospodarski pokret«), ki ima namen, sistematično obdelati našo zemljo. Delo, ki so ga vršili s svojimi spisi in propagando pred leti Doberšek, Jurančič, Podjavoršek, dr. Žgeč, Vrane, Verk i. dr., raziskujoč kulturne, socialne in gospodarske prilike našega naroda, se vrši danes podrobno v vseh smereh naše domovine, trudeč se, služiti ne samo v šoli, temveč v izvenšolskem udejstvovanju, vsemu narodu. Izvenšolsko delo ne pojmujemo več kot »tajnikovanje« i. si. »funkcioniranje« pri raznih potrebnih in nepotrebnih društvih, kakor so ga pred leti tolmačili različni vaški mogotci in narodne veličine, ki so zahtevali celo učiteljeve premestitve, ako ta ni hotel »delati« v društvu, kakor so mu ukazali. Ne, naš pokret smatra te vrste »udejstvovanje« kot šport, ki je tvoja privatna zadeva. Izvenšolsko delo, kakor ga zahteva današnja težka doba, ni prirejanje veselic, temveč globok študij tistega našega ljudstva, ki živi pozabljeno tam zunaj in dobi svoj pomen le takrat, kadar so kakšne volitve.
Ne da bi mislili kogarkoli ogrožati, hočemo koristiti ljudstvu, da bo zadobilo tudi — ono nekoč tisti položaj v družbi, ki mu gre in pripada. Naše delo je notranje, mirno, tiho, trezno. Hočemo predvsem vzgojiti našo mladino daleč od tiste slovenske preteklosti, ki jo v svojih dušah tako mrzimo, daleč od našega neverjetno smešnega dlakocepstva, ki ga je rodila znamenita »ločitev duhov« preobra-
Učiteljsko izvenšolsko delo pri nas in drugod.
Naše pravo poslanstvo.
Enakopravnost.
Vranc-Dolganov učni načrt, Mladinska matica in Slovenska šolska matica.
Pismo mlademu tovarišu.
En korak naprej.
Šolski referenti in šolski tajniki.
UČITELJSKI POKRET: Naša vas in učiteljevo delo na vasi. — »Prosveta«, Haloze in mi.
LISTEK: Bolovanje.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Kaj vse pišejo. — Mladinska matica. — Stanovska organizacija. — Novosti na knjižnem trgu.
zivši Slovence v kozle in ovce, v liberalce in klerikalce. Takšno Slovenijo, Slovenijo prepirov in otročje-neumnih »ocvirkov«, ki nimajo meje in takta niti v beograjskem parlamentu, kjer iz leta v leto peremo drug drugemu osebne grehe, zadeve in zadevice,
takšno Slovenijo hočemo izbrisati z obličja zemlje! Vzgojiti je treba novi rod, ki bo gradil in ceneč Svobodo, ustvarjal v slogi lepše strani naše kulture, našega življenja in naše zgodovine!	A. P.
Enakopravnost
Številke let teko v 20. stoletje.
Človeštvo se izpopolnjuje, vsak želi najti lažji način življenja, biti upoštevan. V tem toku in trenju drvimo dalje.
In kaj beleži žena za svoj dobrobit?
Zapostavljanje in podrejenost!
Da, žalostno je dejstvo, da svet ne more in noče razumeti, da je žena istovredna tova-rišica možu, da ima njen življenjski utrip iste pravice do vseh dobrin; noče razumeti njene življenjske biti, četudi ji v istem trenutku nalaga istovredne dolžnosti, kakor možu.
Ne pojmujemo enakopravnosti v ozkem smislu.
Priznavamo, da se mož često težko bori za obstoj svoje družine; da mu je večkrat dan bistrejši pogled v svet. Toda kdo nam more reči, da vrši žena manjvredno delo, če je njena naloga različna od naloge moža?
Poglejmo sence zapostavljanja v učiteljskem poklicu.
Poročena učiteljica, žena in mati, nima pravice do polne draginjske doklade in kuriva.
Neporočena pa je prikrajšana za pravico, ki jo ima v naši državi slednja državljanka, t. j. da si lahko izbere moža po svojem srcu. Le zanjo je uveden delni celibat.
Kako občutimo to zapostavljanje, je težko povedati. Z vso težo visi nad nami.
Dvakrat nas boli, da za nas ni pravice, ne razumevanja.
Poročena učiteljica, ki vrši poleg svojega poklica še gospodinjske dolžnosti in vzgaja svoje otroke za narod, mirno gleda, kako ji mesec za mesecem odtrgujejo težko prislu-ženo plačilo.
Neporočena pa hira s svojo osamelo bolečino in pada v težka duševna razpoloženja.
Da, težka leta nam pišejo številke, ki teko v 20. stoletje.
Učiteljica
Vranc-Dolganov učni načrt, Mladinska matica in Slovenska iolska matica
V »Popotniku« str. 4. do 6., leta 1937./38. piše tov. A. Žerjav o publikacijah Mladinske matice ter ugotavlja, da je do danes izdala Mladinska matica pretežno leposlovne knjige, da je tudi revija »Naš rod« posvečena pretežno leposlovju. Dobesedno piše: »Na prste lahko preštejemo tiste knjige Mladinske matice, ki ustrezajo potrebam in zahtevam šolskega in razrednega čtiva« in misli pri tem na knjige, ki »poglabljajo probleme realno-kul-turnega znanstva«.
Pred meseci je izšel učni načrt od Dolgana in Vranca. Kaže nam pot, podaja smernice učenja ter podaja skrbno izbrane, iz prakse vzete naslove tiste učne tvarine, ki sta jo avtorja v svojih razredih že sama predelala. Mene je zanimal načrt za sedmo in osmo šolsko leto, ker tu poučujem, zato sem ga preštudiral. Da bi mi, ki poučujemo deco na kmetih, jmeli še poleg tega učnega načrta — naslovov učne tvarine — tudi učno snov, pa bi bil načrt res preporoditelj in reformator marsikaterega učitelja, ki poučuje na kmetih, daleč od centra, kakor sta Maribor in Ljubljana. Dovolite, da to nekako takole ponazorim: učni načrt je podoben pomladnemu ceniku Sever in Co. Veliko naslovov, izbrano najboljše ... Kmet cenik čita, si primerno seme izbere, gre in kupi ter poseje. Mi učitelji smo na slabšem, beremo učni načrt, ne moremo iti »semena« kupovat, ker primernih učnih knjig ni, zato tudi dovoljno sejati v otroško dušo še ne moremo. Tovariši v mestih tega ne pogrešajo tako zelo, kajti kdor se zanima za problem, gre v študijsko knjižnico, si poišče, najde, preštudira ter se za pouk dovoljno pripravi. Na kmetih je drugače. Ni študijske knjižnice, niti pedagoške centrale ..., ampak je samo učiteljska knjižnica, ki je bila letos res srečna, da je dobila par novih pedagoških del po zaslugi banovinskega proračuna. Prejšnja leta so bila zelo suha.
Iz teh razlogov bi prosil avtorja, da do-dasta svojemu učnemu načrtu tudi še učno
snov za vsako šolsko leto posebej in bi bilo umestno, da pričneta izdajati učno snov od osmega šolskega leta navzdol, ker prikladne, zbrane ter preizkušene učne snovi primanj-liuje najbolj za najvišja šolska leta.
Sama avtorja priznavata, da bi morali izdati kot učno knjigo za osmo šolsko leto, zgodovinsko računico zato, da bi imeli učenci stvarnejše pojmovanje o socialnih in gospodarskih prilikah v preteklih dobah svojega naroda, dalje »potrebna bi bila poljudna knjižica o našem gospodarstvu«, dalje »morali bi imeti računico, ki bi se imenovala Jugoslavija v številkah« (str. 158., 165., 177.), potrebovali bi tudi knjižico o pravni zgradbi naše države ...
Zelo, zelo bi mi in otroci to potrebovali, da bi jih učili in da bi se učili.
Vse to bi nam lahko dali Slovenska šolska matica in Mladinska matica. Slovenska šolska matica bolj za učiteljstvo, Mladinska matica bolj za deco. Slovenska šolska matica bo letos izdala menda metodike, torej kako poučuj, drugo leto naj bi izdala knjige, kaj naj učimo. Letos izidejo pri Mladinski matici: Hribčev Gregec, Grajski vrabec in Zgodbe o bombažu. Prvi dve sta leposlovni, zadnja realistična. »Kresnic« ni, škoda jih je, da so tako kmalu izgubile svoje lučice ter utonile v pozabo.
Da bi kaj kmalu zamašili zevajočo praznoto glede učne tvarine za višjo ljudsko šolo, bi priporočal, da uredništvo Mladinske matice za drugo in naslednja šolska leta razpisuje natečaj za 4 knjige in sicer:
1.	Povest za višjo ljudsko šolo.
2.	Povest (slikanico...) za osnovno šolo.
3.	Za knjigo, ki bo posvečena vsakokrat v glavnem le eni veji državnega gospodarstva ali kulturnim posebnostim naše države, n. pr. železnice kraljevine z vsem prometom, uvozom in izvozom, ceste kraljevine ..., tujski promet kraljevine s slikami... ali naše narodne noše ..., naš narodni ornament itd. V
učnem načrtu je izbire dovolj. To bi bila knjiga, posvečena izključno naši državi, vsemu njenemu bitju in žitju.
4. »Kresnice« — ki nas popeljejo križem kražem po svetu.
Vem, da bi tov. Vrane - Dolgan rada odprla svoje predale, kjer imata zaprto tisto že predelano učno gradivo, čigar naslove beremo v učnem načrtu. Ni treba, da bi nam dala »učne slike«, ampak snovi in zopet snovi potrebujemo. Če bi pa Mladinska matica potrebovala strokovnjaka - specialista v eni veji
državnega gospodarstva za izpolnitev (s statistikami ...) knjige, pa naj ga dobi in plača.
Še nekaj. »Naš rod« naj bi prinašal v vsaki številki po eno sliko naših velmož, lepih krajev..., te slike bi v šoli okvirih in bi visele doma na zidu in nemo utrjevale državljansko vzgojo družine, tudi ateka in mame.
Z gornjimi misli nisem hotel zmanjševati in podcenjevati dosedanjega dela obeh knjižnih založb, temveč hotel sem dodati kamenček k razvoju obeh matic. In vesel bom, če se bo upošteval.
Kodrič R.
Šolski referenti in šolski tajniki
Pismo mlademu tovarišu
Dragi tovariš! Pri čitanju Tvojega pisma se ne morem braniti vtisa, da imaš ob prvem nastopu službe grenko-sladke občutke. Sladke zato, ker si po dolgih letih čakanja vendar enkrat v službi — grenke pa zato, ker imaš pred seboj — kakor pišeš — toliko ovir. Vprašuješ me za svet: Dovoli, da ti na kratko pojasnim nekaj načelnega.
Vsaka družina ima v vzgojnem oziru glede svojih otrok posebne želje. Te želje skušajo udejstviti z lastno močjo in s pomočjo šol. Tudi država, ki je zveza družin, ima svoje posebne želje v vzgojnem oziru in v pogledu znanja. Vse te želje tolmačijo starši bodisi ustno, bodisi po svojih zastopnikih v krajevnih šolskih odborih, država pa po zakonu.
Vzgojna stremljenja države so pa večkrat v nasprotju z vzgojnim stremljenjem posameznih družin in to zlasti v času velikih dob. Tu imaš prvo oviro, ki pa ti ne bode delala težav, ker se moraš zavedati, da si v službi celote, ne pa posameznikov.
Kot sin delavske rodbine si rastel v delavskih razmerah. Razmere so se poostrile, ko si študiral v mestu, kjer je gospodarsko in kulturno življenje drugo nego v kmetski občini, kjer si sedaj. Jasno je, da ne moreš meriti sedanjih razmer ne z onimi v mestu, ne z onimi, kjer si rastel. Ako jih pa meriš, boš postal v kraju nesrečen, ker ne boš razumel Ti ljudi, ne ljudje Tebe. Zato se moraš vživeti v vas, t. j. čutiti in živeti moraš z ljudmi sedanjega okoliša. To Ti bo mogoče le. ako najprej dobro preštudiraš življenjske prilike posameznih družin tvojih učencev in celotne
šolske občine. Poznati moraš njihovo gospodarstvo, kulturni in socialni nivo. Poznal sem mladega tovariša v sosednjih hribih, ki si je s takim študijem in poznejšim delom pridobil tak ugled, da še sedaj govore o njem v tretji osebi.
Vidiš, tako moraš začeti tudi ti. Čim boš dobro prekvasil vse prilike tvojega okoliša, boš vedel, kje Ti je prijeti za delo izven šole, vedel pa boš tudi, kako Ti je prijeti za delo v šoli, da bo vse šolsko delo slonelo na življenju. Na ta način boš postal ljudski učitelj v pravem pomenu besede. Kraj boš vzljubil, ljudje pa bodo vzljubili Tebe.
Bolj kot kdaj prej, je sedaj namreč nujno potrebno, da si z žit jem in bitjem v vasi. Državni interesi in interesi splošnosti zahtevajo, da poznaš vas, vaško življenje do potankosti, da moreš čimbolj zasledovati cilj, ki Ti ga nalaga država v zakonu. Vedi, da vzgajaš duha enotnosti, ki mora biti v vsaki urejeni državi. V dosego tega pa rabiš mir in stalnost. Baš radi tega ima tudi stanovska organizacija v svojem programu načelno zahtevo po učiteljski stalnosti, da se ne ponavlja stavek: »Beg kmeta v mesto — beg učiteljstva v mesto.«
To, dragi tovariš, jc predvsem nujno, da veš kaj si in kakšno funkcijo opravljaš kot poedinec v celoti. Ko se tega dobro zaveš in zavedaš, Ti bo lahko stopati dalje po začrtani poti.
Šolski referenti in šolski tajniki so nova zvanja, predvidena v Uredbi o ustrojstvu Ministrstva prosvete od 31. marca 1937. 1. za učitelje(-ice) ljudskih in meščanskih šol. Po 1. aprilu 1938.1. se bo začel izvrševati predpis čl. 22. do 25. omenjene uredbe, ker bo predvidoma v proračunu za leto 1938./39. določen kredit, potreben za izvršitev teh predpisov. (Uredba je dobila namreč obvezno moč že 1. IV. 1937., a se ni izvršila radi pomanjkanja kredita v drž. proračunu.) Citirani členi določajo zvanja, položaje in pogoje za postavitev uradnikov za prosvetne referate pri ministrstvu prosvete, pri posvetnih oddelkih banskih uprav in sreskih načelstvih. Omenjena uredba je izdelana z namenom, da se v resoru ministrstva prosvete, s stalnim kadrom verzirane-ga in strokovno izvežbanega uradništva zbolj-ša administracija, ki je doslej trpela, ker se je prideljeno učiteljstvo, pa tudi drugo urad-ništvo prepogosto menjalo.
Novosti, ki jih prinaša ta uredba, se predvsem tičejo učiteljstva, ki omenjenim oblast-vom poslej ne bo moglo biti več dodeljeno, temveč le premeščeno z novim zvanjem. Pri ministrstvu in prosvetnih oddelkih pri banskih upravah bodo učitelji prevedeni v zva-nje šolskih referentov, pri sreskih načelstvih pa v zvanje šolskih tajnikov. Seveda izgube s to prevedbo pravico do stanarine, ki so jo uživali kot učitelji.
Za poznejše napredovanje tako prevedenega učiteljistva veljajo predpisi uradniškega zakona, kot za druge resore, torej brez omejitev iz § 258., odst. 2., u. z. Edina rekompen-zacija za izgubljeno stanarino je to, da prej izpolnijo pogoje za napredovanje v V. polo-žajno skupino.
Učiteljice in učitelji, ki s prevedbo izgube stanarino, bodo dosegli nadomestilo šele v teku časa z napredovanjem v višjo skupino.
Verjetno je, da mnogi ne bodo hoteli in ne mogli utrpeti te zgube. Kljub temu si oblastvo ni delalo skrbi, kako jih bo eventualno nadomestilo. Vedno se najde, razen poročenih učiteljic, tudi moških interesentov, ki bodo iz kakršnih koli razlogov radi žrtvovali stanarino za zvanje.
Ali se bo na ta način izboljšala administracija, bo pokazala praksa. Težko je uspešno vršiti poklic, za katerega se nismo pripravili. Radi tega so za prevedbo v novo zvanje uradnikov predpisani izpiti s predhodnim tečajem (sreski šolski nadzorniki, učitelji za manj nadarjeno deco in učitelji za meščanske šole). Ne trdimo, da je administrativna služba težja od učiteljske, pač pa se od nje razlikuje, in bi tistim, ki se za njo odločijo, bil potreben teoretičen tečaj, a za tem praktično delo najprej pri srezu. Tu bi se lahko ugotovilo veselje in interes za delo in v primeru potrebe dala možnost vrnitve v šolo.
Na ta način bi banske uprave imele vedno na razpolago nadomestilo za šolske referente, katere bi jemale izmed starejših, oziroma sposobnejših šolskih tajnikov pri sre-zih, a ministrstvo bi moglo izpopolnjevati prosta mesta referentov s šolskimi Teferenti iz banskih uprav.
Uredba tega sicer ne določa, pa tudi ne zabranjuje, a prepričani smo, da bi to bila najboljša pot k željenemu cilju.
S takim postopkom bi se tudi uvedla primerna gradacija za napredovanje od manjšega oblastva k višjemu, kar bi prizadete spodbujalo tudi k tekmovanju v pridnosti in vestnosti v službi, kajti človek ostane le človek in ceniti ume le tisto, kar je s težavo pridobil.	— č
(Opomba uredništva: Priobčujemo gornji članek kot mišljenje organiziranega člana.)
Bodi mi zdrav in oglasi se še! V Kotlini, v marcu 1938.
Učiteljski pokret
Naša vas in učiteljevo delo v šoli
Referat tov. Miloša Verka, predsednika sres. učiteljskega društva za Šmarje - Rogatec
K.
En korak naprej
Našo zadrugo že poznate, zato ne zamerite, da vas ponovno opozarjamo nanjo, to se pravi, na njen namen: postaviti za nas učiteljice skupen dom, ki naj bi nudil posameznim tovarišicam stanovanja ter jim nadomeščal družinski krog, poleg tega pa naj bi nudil prenočišče in bivališče učiteljicam, ki priložnostno prihajajo v Ljubljano. Trajno pridobitev vsemu učiteljskemu stanu bo pa nudil dom z internatom, ki ga bo ustanovil za učiteljske hčere ter z gospodinjsko šolo za absol-ventinje učiteljske šole. Poleg tega gospodarskega in socialnega smotra imamo pa pred seboj še drug, idejni cilj: dom naj postane kulturno središče ne le vseh slovenskih učiteljic, marveč tudi vsega slovenskega ženstva. V njem se bodo ob prilikah zbirale ne le učiteljice iz vse Jugoslavije, marveč imele bomo večjo možnost priti v stike tudi z učiteljicami in drugimi ženami iz raznih krajev. To bo poglobilo naše obzorje in razširilo naše poglede.
Danes smo temu našemu cilju velik korak bliže: kupile smo stavbni prostor 1135 m2 na jako lepem prostoru (na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice) in razmeroma poceni. Potrošile smo ves razpoložljivi denar, ki je pa zadoščal le za polovico kupnine. Za drugo polovico smo se morale zadolžiti.
Drage tovarišice! Povsod ste na delu: po vseh kulturnih, humanitarnih, iracionalnih društvih se udejstvujete in jih podpirate moralno in gmotno. Kdor potrebuje vztrajnih, zanesljivih, požrtvovalnih delavk, vsak išče in najde v prvi vrsti učiteljice. Samo napram ženski stanovski ustanovi bi odrekle, tam, kjer se v udejstvovanju zrcali kulturna in gospodarska zrelost moderne žene? Nemogoče!
Ve, ki razdate samo na milodarih lepe vsote, ve bi ne podarile našemu domu enega kamna, za kar bi se vam odtegovalo bore mesečnih 11 din? Da je ta dar zmogljiv, priznavajo tovarišice, ki kamne že skladajo, in zatrjujejo, da te žrtve niti ne občutijo ne. In vendar so nam one omogočile sedanji nakup zemljišča. Pomislite, kaj lahko dosežemo, če složno strnjeno nadaljujemo započeto delo!
Dokažimo, tovarišice, v dejanju, da smisel za skupnost in višje smotre ni zamrl v nas! Apeliramo pa tudi na tovariše, naj nas moralno podpirajo v našem stremljenju. Zakaj uspehi, ki jih bomo dosegle učiteljice, bodo dvignile ugled vsega stanu!
Dom učiteljic.
Zelo zanimiva za psihološki študij našega podeželja je bila doba ob prelomu konjunkture in nastopu krize. Proti vsakemu pričakovanju je prenehalo povpraševanje po blagu in do takrat tako zaničevani denar je nenadoma postal zelo dragocen. Vsakemu meše-tarju je prej kukal iz zunanjih žepov, čez noč pa je zginil v listnice v notranjih žepih, v železne blagajne, in skrite kotičke kmetskih domov, zamrznil v denarnih zavodih, a tudi privatniki so ga zatajili. Nikjer ga ni bilo in vendar je zavladal vsemu življenju.
Opojnosti povojne psihoze je sledilo iz-treznjenje. Toda le deloma. Veliki del kmet-skega prebivalstva je instinktivno spoznal, da je konec veseljačenja in polnih žepov ter se je vrgel na delo po stari navadi. Iz kuhinj je izginila vsa začasna navlaka: kava, sladkor, čaj, dišave. Zganci, fižol in koruzni kruh so zopet zasedli svoja mesta. Na srečo samemu sebi je prebivalstvo vasi vzelo na svoje rame usodni izrek, da mu bo zemlja trnje in osat rodila in si bo v potu svojega obraza pridelal vsakdanji kruh. Pravočasno so si zavihali rokave, njihove roke so sicer danes žuljave, a njihovi domovi so trdni. Za mnoge je bil povratek k tradiciji dedov pač grenak, zdravilo pa je bilo pravilno in je vrnilo ljudi poklicu in domu. Na oboje so bili v povodnji denarja že skoro pozabili. Sledile so slabe letine in videti je bilo, da se hoče zemlja za parletno nezvestobo nekoliko pomaščevati. Pa ne! Zemlja ni maščevalna, le skrajno pravična je, nikoli ne posojuje, ničesar ne da zastonj,
Saša Ličin:
Bolo vanje
V deželi Titikaki je živel učitelj Bodeč Miha s svojo ženo in nadebudnim sinkom. Nadebudni sinko je takrat dovršil toliko razredov, da je bil ravno goden za vpis v prvo gimnazijo. To se je tudi zgodilo in sedaj se vozi Bodeč Miha nazaj v hribe, nazaj k ženi, nazaj k deci. V mislih pa je še vedno pri sinu, ki ga je pustil v mestu. Prva gimnazija! Kdaj bo šele kaj prida iz njega? Tu pri nas gre vse tako počasi.
Tedaj je Bodca nekaj zbodlo v želodcu. »Ne, to ni želodec«, je modroval sam s seboj in v mislih premleval ves nauk o ustroju človeka. Pa ga je zbodlo drugič tako močno, da se je komaj privlekel domov, razpravil in legel v posteljo. Vsa v skrbeh je gledala žena trpeči obraz svojega moža in ni niti upala vprašati po sinu, ki je ostal v mestu. Prva gimnazija! Učitelj Bodeč je bil resno bolan, zato mu je šolski upravitelj brez nadaljnjega zapovedal, naj tri dni ostane doma. Seveda, če bo dopust daljši pa zdravniško spričevalo ali pa zdravniški komisijski pregled. Paragraf je paragraf. Miha Bodeč razume, samo kako bo šel k zdravniku, tega ne razume. A mora iti. Zopet ga je nekje prav neusmiljeno zbodlo, da se mu je na čelu nabral pot. S tresočo roko je žena brisala čelo in ga bodrila: »V mesto moraš, tam te pregledajo in dobiš dopust. Čimprej, tem bolje. Služba je služba!«
Drugi dan je Bodeč v mestu poiskal uradnega zdravnika. Ta ga je potipal tu, poslušal tam in konec. Dobil je zdravniško spričevalo, v lekarni zdravila in od žene očitke, zakaj je bilo treba porabiti 180 dinarjev? Spisal je prošnjo za petnajstdnevni dopust in jo poslal svoji gosposki. Petnajst dni se mu je vleklo v neskončnost. Ze se je bolezen obračala na bolje, ko so se čisto nepričakovano oglasili zbodljaji na desni strani. Bodca je
kuhala vročina, zavedal pa se je še vedno, da mu dopust poteče. Upravitelj je svetoval, naj zahteva zdravniško komisijo ali pa naj gre v mesto sam do nje. Iz vsem znanih vzrokov se je odločil za drugi nasvet. Zena ga je toplo zavila okoli vratu, da se ne prehladi, spremila do vežnih vrat in v skrbeh gledala za odhajajočim. Na glavni cesti bo sedel na poštni voz.
Ko je prišel v mesto, se je pravilno javil pri prvem članu komisije, nato poiskal drugega in končno na licu mesta nas\* tretjega. V ordinacijski sobi se je do potrebnega razpravil. Začela ga je tresti mrzlica, lotila se ga je grozna utrujenost; padel je v nezavest.
Zdravniki so ga zdramili, tipali tu, poslušali tam in bilo bi skoraj končano, ko se ne bi oglasil prvi član:
»Gospoda kolega, ali sploh poznata tega gospoda?« Zdravnika sta se spogledala, eden izmed njiju je pozabil od presenečenja zapreti usta, drugi pa je v zmešnjavi modro dejal:
»Menda je bil že pri meni, a lahko je tudi kdo drugi.« Zopet je povzel prvi:
»Gospod Bodeč, če ste resnično učitelj Bodeč, tedaj se ligitimirajte kot pravi Miha Bodeč. Tu pravi neki paragraf, ki je veljaven v vsej deželi, da moramo to zahtevati.«
Bodeč je gledal izgubljeno v trojico in bolno izdavil: »Ne, legitimacijo sem pustil doma.« Zdravnika sta pričela pospravljati instrumente. Bodeč pa se je bolan in strt odpeljal z vozom domov. Ko se je v postelji nekoliko pregrel je povedal vse ženi, kot je resnično doživel. Med mrzlimi obkladki je končno pripoznal, da je vsa pot zaman in tudi priznal, da ga to stane 60 dinarjev.
Bolezen pa se mu je poslabšala toliko, da ni več upal na pot v mesto. Tedaj mu je tovariš upravitelj dal zadnji nasvet: »Pokličimo komisij o«.
Čez nekaj dni se je ustavil pred Bodče-vim stanovanjem avto in izstopili so člani ko-
misije. Bodca so pregledali bolj površno, saj so reveža videli že v mestu in mu hitro izstavili komisijsko zdravniško spričevalo. Samo na spričevalu je bila opomba: bolnik je kriv, da je prišla komisija sem, ker bi to opravila že pred tednom, če bi imel Miha Bodeč s seboj legitimacijo. Učitelj Miha Bodeč je plačal vse stroške za komisijo in ni malo manjkalo, da ni ob tej priliki začelo zbadati tudi žene. A prošnja je odšla vendar v redu na gosposko, in učitelj Bodeč se je zdravil v domači oskrbi. Kapljice, pilule, obkladki in nega dobre žene so ga že skoro ozdravili, ko je dobil ves spis vrnjen s pripombo, da mora biti njegova bolezen vpisana v drž. jeziku poleg latinskega. Bodeč je samo obrnil oči proti nebu, tiho vzdihnil, rekel pa ni nobene. Upravitelj, ki mu je zadevo raztolmačil po vseh paragrafih, je počasi uvidel, da ne sme bolnika na novo razburjati, zato je obljubil, da bo stvar uredil sam. Čisto brez skrbi. Nanj se lahko zanese.
Pa je bil Miha Bodeč po naravi krepak, odporen mož, ki je imel dobro ženo in veliko vero v moč pomladanskega sonca. Počasi, počasi so začeli pojenjavati zbadljaji in Bodeč je v kratkem nastopil službo. Z veliko vnemo se je lotil dela, da bi nadomestil zamujeno. Pa je tako, da čas zdravemu človeku beži hitreje kot bolniku v postelji. Leta so minevala, Bodeč se je staral. Postal je sam upravitelj na eni izmed šol v deželi Titikaki.
Tako je sedel star v pisarni in čital zadnjo pošto: »Glej, glej! Učitelju Bodcu Mihi se odobruje dopust štiri mesece itd.« Strmel je v pisanje, poklical je ženo in ves nasmejan pripovedoval o dopisu. Kdaj? Pred sedmimi, osmimi leti. »Vidiš, čez sedem let vse prav pride«, je dejala žena.
Preko dvorišča stopa v šolo postaven fant. V rokah nese kos papirja: »Oče, maturo sem napravil!« Menda res. Saj se je radi sinovega vpisa v gimnazijo tako močno prehladil.
vsako kapljico znoja in vsako trohico gnoja povrne prej ali slej.
Bili so drugi, bilo jih je mnogo manj, ki so hoteli zavreti tok časa in živeti v obilju v sladkem brezdelju. Prepozno so spoznali, da so časi minili, kopičili so dolgove in pogrez-nili domove v gospodarsko brezno. Zaščita jih je držala še na površju, državna pomoč bo mnoge rešila, ako dobo vsaj sedaj poprijeli za delo in s podvojeno silo popravili zamujeno, ako pa ne, bodo njihovi domovi morali dobiti druge gospodarje s svežo krvjo in krepko voljo.
Med kmeti je bilo in bo nekaj zakrknjenih fatalistov. Njim ni pomoči, če jim je vseeno, ali jih bijejo lastna ali tuja vrata. V poštev prihajajo le kot številke, ne pa kot inštrumenti dela'in napredka.
Živimo v dobi, ko se vse stalno spreminja, preobrača, preobrazuje, v večnem nemiru, ko je stalna samo nestalnost. Ni čuda, da se v taki dobi polašča tudi vasi nekak nemir. Kmet najbolj občuti nesigurnost cen na tržiščih, rad bi usmeril svoje gospodarstvo na ono stran, ki obeta največ dobička, a je običajno razočaran, ker je pač kmetovo delo nekaj časovno zelo raztegnjenega in potrebuje za konkretne uspehe po eno, navadno pa celo po več let, življenje ostalih stanov pa se razvija v blaznem tempu in mu kmet ne more slediti.
Govoriti tu ali tam o važnosti kmetskega stanu za državno zajednico in človečanstvo sploh, se mi zdi nepotrebno. Ze iz tega, kako se državne oblasti s konkretnimi ukrepi in zakonodajo trudijo, da ohranijo življenjsko silo in sposobnost kmetskega življa in da jih pri tem delu podpira ogromna privatna iniciativa, je razvidno, da je tukaj v vprašanju problem, kjer se naj združijo vse konstruktivne sile k skupni akciji. Učiteljstvu je pri tej akciji mogoče sodelovati v veliko večji meri nego se običajno misli.
Povsem sigurno je, da bo učiteljstvo podprlo vsako, državno, samoupravno ali privatno akcijo za zboljšanje položaja kmetskega stanu. Saj je tudi skrajno potrebno, da se tukaj družijo vse moči, kajti delo je zaradi kmet-ske konservativnosti zelo težavno.
Opažati je, da širše plasti naroda le nerade in v malem številu posečajo gospodarska predavanja. Je pa to razumljivo, ker je vsako gospodarsko predavanje vsaj prikrita kritika sedanjega načina dela, in kritike samega sebe nihče ne posluša rad. Bolj privlačni so politični govorniki, ki si hočejo pridobiti simpa-tje in popularnost in ki radi tega najdejo vzroke za vse neuspehe in za vse slabo izven kroga svojih poslušalcev in jih tako indi-rektno navajajo, da iščejo v vsem svojem delu vzroke za neuspehe izven sebe in valijo vso krivdo na vse mogoče druge faktorje in se tako polagoma privadijo na absolutno pomanjkanje avtokritike.
Za vsakogar, osobito za kmeta, pa je solidna avtokritika osnovni pogoj za napredek, ker je ravno kmet med onimi redkimi stanovi, ki nimajo nadzorstva nad seboj in jim nihče ne more z ukazi uravnavati delovanja na boljše principe. Vaško javno mnenje o posameznikih je sicer sigurno merilo, a to molči običajno in spregovori le ob izbruhih sovraštva, takrat pa pokaže ves svoj obseg in globino.
Naše izvenšolsko delo je namenjeno sedanjosti in bližnji bodočnosti in je kot tako predmet razprave zase. Le eno bi rad tukaj poudaril. Nikoli ne bomo našega kmeta dvignili iz duševnega mrtvila v množicah. Treba je delati individualno, od moža do moža, od hiše do hiše, kajti le konkretni in vidni uspehi posameznikov bodo polagoma privabili tudi druge k posnemanju. (Dalje prihodnjič.)
Pavel Prodornik:
„Prosveta", Haloze in mi
(Naše sodobne narodno-obrambne naloge.) (Dalje.)
Kako je s haloškimi otroki?
Nas kot vzgojitelje in učitelje otrok zanima poleg ostalega posebno še to vprašanje. Skupina mladih ptujskih intelektualcev je zbrala v obliki ankete bogato gradivo o tem. Iz obilice materiala samo najvažnejše:
»Prva krivica, ki se v veliki meri dogaja otroku, je ta, da je v pijanosti spočet — Noseča mati ni deležna pozornosti... narašča tudi število mrtvorojenih ... Neporočene žene trpe še bolj .. - procentualno precej nezakonske dece... skoro vsak nezakonski primer tragedija ... Radi obupnih razmer pride večkrat do detomorov.«
»Skrb za zemljišče je prva, prav zadnja šele za otroka... V teh zatohlih sobah, kjer se redko zrači, stanuje deca. V hišah imajo tudi živali... Postelje ... Nesnažne so in polne mrčesa ... Stalno ga (otroka) muči nesnaga in ko doraste, se je privadi... Vsa nadaljnja rast otroka je eno samo trpljenje... Čuva živino, dviga težke predmete ... Pet- do šestletni otroci že nosijo v košu na hrbtu gnoj na njivo, sadje ali krompir domov.«
»Skrajna beda in glad povzročata, da otroci kradejo... Vedno> več je otrok, ki beračijo ... Otroci imajo priliko, opazovati pijane starše pri izpolnjevanju zakonskih dolžnosti. To je druga krivica, ki se zgodi otroku zaradi alkohola. Seksualnih ekscesov je tukaj precej. .. ne smemo se čuditi, da že šolski otroci med seboj spolno občujejo.«
»Šolski obisk je slab, največ izostankov beležijo spomladanski in jesenski meseci zaradi poljskega dela... Pozimi je obisk slab zaradi pomanjkanja obleke in obutve... O dobrih čevljih ni govora... Nešteti pa hodijo že februarja bosi v šolo... Ni čuda, da se jetika tako razširja.«
»Napredku otroka porazno škoduje alkohol ___šolski zdavniki stalno ugotavljajo slabe telesne konstitucije (na 100 otrok pridejo trije do štirje pravilno razviti), slabokrvnost, nerazvit govor, boječnost itd. Otroci imajo upadla prsa in napihnjene trebuhe. Minimalen je odstotek otrok z zdravimi zobmi in grlom. Veliko je stalno bolehnih. Ti že po naravi nimajo potrebne samozavesti, ki bi jih silila v tekmo z drugimi. Pri takih se hitro razvije čut manjvrednosti, ki ga je težko odpraviti... O sistematični vzgoji ni govora...«
»Vse tisto lepo romantično, kar se je in se še opisuje in opeva, je že davno šlo ... Ne sodite ljudi, ampak poučite jih in dajte jim, da bodo lahko živeli človeka dostojno življenje!« (Fakin Boris: »Haloški otroci.«)
»Drang nach Osten«, naše meščanstvo in učitelji
Tako smo se na kratko dotaknili raznih aktualnih problemov in opozorili na njih važnost. Obenem smo hoteli opozoriti, da je problem naše severne meje, problem nemške manjšine, raztresene po vsej slovenski zemlji in okrepljene s fanatično narodno-socialistič-no ideologijo ter končno socialno-gospodarski problem sproletariziranih in propadajočih kmečkih množic, problem nas vseh, saj predstavlja milijon Slovencev edino resno oviro nemških imperialističnih stremljenj po Balkanu in Jadranskem morju, a nemške manjšine tvorijo s svojim dobro premišljenim gospodarsko osvajalnim načrtom prve kamne in opore za to pot.
Znani obmejni delavec in zgodovinar, prof. Fr. Baš, je v predavanju o zemljepisnem in zgodovinskem značaju naše severovzhodne meje, dne 12. decembra 1937. pod okriljem ljubljanske podružnice, poudaril, da nas je pravočasni prevrat rešil še večje izgube. Ce bi do prevrata prišlo n. pr. šeie čez 50 let, bi ne izgubili samo Koroške, ampak tudi vse Podravje. Enako pravilna je trditev Martina Menceja v prvi številki letošnje »Prosvete«, kjer pravi: »Koroška ni bila odtrgana čez noč od našega narodnega telesa. Plebiscit 1. 1920. je bil le posledica stoletnega načrtnega imperializma. Stoletje je pripravljal nemški imperializem vse potrebno za končni uspeh. Mo-mentani neuspeh ga ni vrgel v apatičnost. Končni uspeh je bil vendar dosežen.«
Nemška imperialistična težnja ni le v obmejnem pasu, ampak tudi v notranjosti, posebno v mestih in krajih, ki ne beležijo nobenega gospodarskega napredka ter radi tega ne morejo pritegniti novega slovenskega prebivalstva, temveč vzdržujejo samo pred vojno naseljene, torej tudi Nemce. Med takšne kraje padajo predvsem Ptuj, Ormož, Rogatec, Konjice, Kočevje itd.
Poglejmo še, kako se je obnašal in kako se še obnaša v boju s prodirajočim nemštvom slovenski meščanski razred.
»Za nove negativne izkušnje smo porabili dve dragoceni desetletji, ko bi moralo vse, kar je slovenskega, sporazumno utrjevati svoje narodne postojanke na tem toliko ogroženem koščku Evrope. Zanemarjena Koroška, zanemarjena Primorska, zanemarjene vse ostale slovenske zemlje. Zgodovinar te dobe bo moral ob podrobnem iskanju nanizati težke očitke politikom, gospodarstvenikom, kulturnim krogom, vsej inteligenci, da je mislila na svoje osebno dobro, se borila za malenkosti in spregledovala veliko. Prvi meščanski razred na Slovenskem, ki mu je pripadala naloga, da res nekaj velikega napravi za svoj tisoč let tlačeni narod, je popolnoma odpovedal. Ne da se opravičiti vsega s svetovno gospodarsko krizo in težkimi notranjepolitičnimi vprašanji, pač pa mnogo z nezrelostjo in naravnost neverjetno komodnostjo.« (F. Petre: »Štajerska in Prekmurje 1936.«)
tak, sicer nacionalno preorientiran »repek« predstavlja tudi danes.
Odkrito si bomo morali priznati, da predstavlja slovenska meščanska družba za našo narodno celoto zelo odtujeno, tanko in malo tvorno družbo. Začetek in konec njenega nacionalnega dela so prepogosto le zveneče fraze »hejslovanskega« rodoljubarstva.
Enako si moramo priznati, da je slovenski meščan, pa bodi s klerikalno ali liberalno legitimacijo v žepu, po svojem načinu mišjje-nja, po svojem oboževanju močne diktatorske roke in po svojem podeželskem oderu-štvu še vedno bližji in sorodnejši tujerodnemu meščanu, kot slovenskemu kmečko-delav-skemu ljudstvu, ki je spoznalo rešitev svojih socialnih, ekonomskih, kulturnih in narodnih vprašanj v borbi za demokracijo.
»Gospoda in narod, t. j. kmetsko ljudstvo, sta že od nekdaj razdvojena. Mržnja, nezaupanje, preziranje med gospodo in va-ščani vlada že stotine let.« (Ante Radič.)
Resnični predstavnik učiteljstva, tov. I. Dimnik, je kot predsednik JUU na glavni skupščini v Skoplju svečano izjavil: »Ker sestavljajo večino našega naroda kmetje in delavci, je prva učiteljeva dolžnost, da se seznani z njihovimi potrebami in interesi ter postavi ves pouk v narodni šoli v njihovo službo. Predpogoj vsemu pa je ideološka orientacija v tem pravcu, kakor tudi poznavanje psihe kmečko-delavskega otroka. Zavedati se moramo, da tudi kmečki in delavski
del naroda ni brez kulture... Učiteljeva dolžnost je, da čuva zdrave individualnosti naroda in gradi na temelje, ki žive v narodu od vekov.«
V imenu skoraj vsega jugoslovanskega učiteljstva je nad 400 delegatov z navdušenjem in odobravanjem sprejelo predsednikovo izjavo, da noče' biti še nadalje le izrabljano orodje v meščansko-strankarski gonji. Ne plitka meščanska družba, ampak najširše kmečko-delavske plasti našega naroda in tu je tudi mesto slovenskega učitelja, posebno pa v krajih, ki s0 še danes gospodarsko in radi tega tudi nacionalno ogroženi.
To spoznanje, to priznanje in ta pre-orientacija učiteljstva pomenja važen zgodovinski dogodek v izoblikovanju sodobne učiteljske družbe in v življenju našega naroda.
Samo oni slovenski učitelj, ki je zrastel iz naroda, ki se je razvijal z narodom, ki je včlenjen z narodom v verigo istih neprilik in le slovenska učiteljica, ki čuti in resnično doživlja, da je »življenje naroda njeno življenje, trpljenje naroda njeno trpljenje, mo^ naroda — njena moč« (I. Cankar), lahko resnično dela in se bori za dobro naroda.
Rangna lista
Popravka.
Kristl Josip je napredoval v VIII. skupino dne 10. junija 1933. in ne 31. maja 1933.
Velišček Ivan je napredoval v VII. skupino dne 9. aprila 1933.^wi ne 2. januarja 1933.
Splošne vesti
OBVESTILO.
Izšel je glasben priročnik za materinski dan. Vsebina:
1.	Manica Romanova Materin god
(igrokaz s petjem).
2.	Anica Černejeva Mamica je žalostna
(igrokaz s petjem).
3.	Enoglasni mladinski zbori:
Ivan Grbec Ivan Grbec Matija Tome Matija Tome Ivan Matetič Stanko Premrl
4.	Dvoglasni zbori:
Ivan Grbee Maks Pirnik Matija Tome Ivan Matetič Stanko Premrl
5.	Troglasni zbori:
Ivan Grbec ivan Grbec Ivan Matetič Matija Tome Stanko Premrl
Mamici.
Mala trmoglavka. Otrok poje. Mati.
Mamici (s spremljavo). Sirota poje (s spremljavo).
Uspavanka.
Mamica, povej.
Sirota poje.
Mamica moja.
Uspavanka (s spremljavo).
Za materinski dan. Sirota poje. Uspavanka. Otroci rajajo. Za materinski dan
(s spremljavo).
Edicija obsega 36 strani. Cena 20 din. — Naročila sprejema »Učiteljski pevski zbor — Emil Adamič«, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
Opozarjamo, da glasbenega priročnika ne bomo razpošiljali na ogled, temveč samo onim, ki ga bodo naročili!
knjigami, potem je prav taka, ako še ne večja dolžnost naših šol, da šolsko matico krepko podpro v izvrševanju njenega poslanstva. Samo z vzajemnim delom je mogoč uspešen napredek!
V Ljubljani dne 8. marca 1938.
Blagajnik SŠM.
— Za poročene učiteljice. Dne 18. februarja je sprejel gospod predsednik vlade depu-tacijo poročenih državnih in samoupravnih uslužbenk, v kateri je bila tudi zastopnica JUU Zorka Radovanovič. V imenu poročenih uslužbenk je Alijansa Ženskega Pokreta oddala gospodu predsedniku pismeno predstav-ko, v kateri je poleg ostalih argumentov še posebej naglašen odstotek znižanja po posameznih skupinah, ki odpadejo na dohodke poročenih državnih uslužbenk. Delegacija je prav tako razložila predsedniku vlade konkretne primere o višini prejemkov v posameznih skupinah in je pokazala še posebej na najnižje in nižje v primerih, ko sta oba soproga v državni ali samoupravni službi. Predstavnica poštno - telegrafskih uradnic je podala malo statistiko o padanju števila novorojenih otrok med uradnicami telefonske centrale v Beogradu od tedaj, koso se uveljavili znižani prejemki. Ti konkretni primeri so predsednika vlade posebej zanimali in je ugotovil, da dohodki mladih zakonskih parov zares ne dosezajo eksistenčnega minima. Zahteval je, da mu deputacija preskrbi še več konkretnega materiala. Da hi mogla zbrati čim več gradiča, da podkrepi potrebo, da se poročenim državnim uslužbenkam čimprej vrnejo osebne draginjske doklade, se zbira material, da bodo merodajni faktorji prišli do prepričanja, kako kvarno je znižanje prejemkov uradniškim družinam.
Za pomlad!
divne modne novosti za Vas in Vašo družinico smo pripravili in pričakujemo Vaš poset
IZ SLOVENSKE ŠOLSKE MATICE.
1.	Doslej je prijavljenih 2069 članov; nekateri poverjeniki so se odzvali s prav razveseljivim številom, je pa nekaj srezov, ki Jim nizko število matičnega članstva ne dela časti. Nekateri poverjeniki se doslej sploh še niso oglasili, četudi smo rok za priglaševanje že enkrat podaljšali in ga danes zopet podaljšujemo do konca tega meseca. Zato prosimo vse tiste mnogoštevilne, ki še niso stopili v naš krog, da to sigurno store do 31. t. m., sicer jim bodo naše knjige, v kolikor ne bodo morda razprodane, na razpolago samo proti določeni knjigarniški ceni, ki pa bo najmanj dvakrat večja od članarine. Položnice za vplačilo članarine dobite pri vsakem poštnem uradu, številka našega računa pri poštnočekovnem uradu je 11.306.
2.	Drugo prošnjo naslavljamo na naše poverjenike (-ice): Z ozirom na to, da je naro-čitev knjig Šolske matice obvezna za vse osnovne in meščanske šole v dravski banovini, jih nujno prosimo, da nam po dopisnici sporoče. koliko osnovnih oziroma meščanskih šol v njihovem poverjniškem srezu se za leto 1937. še ni priglasilo k Šolski matici. Odločili smo se namreč, da jim bomo tudi za te šole odposlali knjige, ki jih bodo proti naknadnemu plačilu 30 din porazdelili med prizadeta upraviteljstva. Poslužujemo se tega svojevrstnega načina agitacije za Šolsko matico, ker je v skladu s tozadevno uredbo prosvetne oblasti in ker smo prepričani, da bo tem potom mogoče precej visoko dvigniti število našega članstva, kar Matica neobhodno potrebuje, če hoče, da pri izdaji knjig za leto 1937. ne zabrede v dolgove. Saj je več kot jasno: če je naloga Šolske matice, da zalaga naše šole z nujno potrebnimi pedagoškimi
LJUBLJANA —KONGRESNI TRG 15
-Pri nunski cerkvi -<-
— Proslavo 20 letnice o»vobojenja bo letos kot prva praznovala mladina v obmejnem dravograjskem srezu. Lepo in hvalevredno je to, da ravno mladina začne z nizom proslav, ki se bodo letos, kakor se sliši vršile povsod. — Pevovodje mladinskih zborov (združenih v društvu pevovodij mladinskih zborov) iz Dravograda, Guštanja, MaTenberga, Prevalj in Vuzenice hočejo proslaviti ta pomemben mejnik v naši najnovejši zgodovini s skupnim koncertom dne 3. aprila 1938. dopoldne v Guštanju in isti dan popoldne v Dravogradu. — Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel sreski načelnik dravograjskega sreza g. dr. Ivan Milač, uvodno besedo pa bo spregovoril sreski nadzornik tov. Peter Močnik. Vsi zbori vadijo že mesece ter bodo dobro pripravljeni opravičili naklonjenost politične in šolske oblasti. Ze sedaj vlada za koncert veliko zanimanje v vsej gornji Dravski dolini, posebno pa v Dravogradu samem.
, — Sodelovanje učiteljstva pri Rdečem križu. Glavni odbor društva Rdečega križa je svoje podrejene edinice obvestil o razpisu ministrstva prosvete z dne 17. februarja 1938., IV. br. 2457, ki se glasi: »Z razpisom ministrstva prosvete, P. br. 21.620/36, je bilo dano generalno dovoljenje, da učitelji (-ce) vseh šol morejo sodelovati pri Rdečem križu in da je to sodelovanje tudi potrebno. Medtem prosijo nekatere banske uprave za vsak konkretni primer, da učitelji (-ce) vlagajo individualne prošnje in prosijo za dovoljenje za delo in sodelovanje pri Rdečem križu. Tako
tolmačenje razpisa P. br. 21.620 je pogrešno, ker za delo pri društvu Rdečega križa ne velja predpis § 81. zakona o ljudskih šolah, poslednji odstavek«. — Pri tej priliki priporočamo ponovno učiteljstvu, da se udejstvuje pri prepotrebnem društvu Rdečega križa. — Banovinski odbor društva RK.
—	Posmrtnine izplačata »Učiteljska Samopomoč« in »Društvo upokojenega učiteljstva«, ko ddbe predloženo — Sprejemnico in Mrtvaški list. — Večkrat se zgodi, da dediči ne morejo najti Sprejemnice in se izplačilo zavleče. Hranite dobro svoje listine.
—	Nove napise na lepenki za oddelke in razrede osnovnih in višjih ljudskih šol je založila Učiteljska tiskarna. — Napisi ustrezajo zahtevam okrožnega razpisa kraljevske banske uprave. Pri naročilih navedite koliko ima šola oddelkov osnovne in koliko oddelkov višje ljudske šole. Da se bodo čimprej udomačili po zakonu določeni izrazi, nabavite za vse učilnice pravilne napise.
—i Napredovali so v VII. skupino z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 9. XII. 1937. učitelji (-ice): Prodan Drago iz Mozirja, Gajšek Stanko iz Kostanjevice, Sterger Ana iz Po-brežja, Glinšek Ljudmila iz Rogaške Slatine, Godnik Mihaela iz Šmarja, Jelušič Marija iz Trbovelj, Silači Viktorija iz Sv. Roka, Kolnik Elizabeta iz Limbuša, Nedeljko Hilda iz Slivnice, Kos Maks iz Buč, Ziherl Janko iz Škofje Loke, Kokalj Jagoda iz Šmarja, Gostinčar Srečko iz Dvorske vasi, Beloglavec Vilibald iz Gor. Lendave, Hauptman Angela iz Sveči-ne, Zajec Adolf iz Gor. Radgone, Karničnik Jožefa iz Sv. Križa.
Učiteljski pravnik
—§ A. Ž. iz M. — Odgovor! Periodični povišek VII. skupine Vam pripada z dnem 18. julija 1938. ne glede na to, kdaj Vam je bil priznan 1. periodični povišek VIII. skupine. Za VI. skupino vložite prošnjo dne 17. julij a t. 1., ker spolnite ta dan pogoj § 49. u. z.
Naša gospodarska organizacija
VABILO
na VI. redni občni zbor »Samopomoči učiteljskih otrok«, r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, 27 marca 1938., ob pol 9. uri v tajništvu JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva o poslovanju v letu 1937.
2.	Odobritev rač. zaključka za leto 1937.
3.	Volitve.
4.	Samostojni predlogi.
Opomba : Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, bo čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število zastopanih članov. Računski zaključek je razpoložen zadružnikom na vpogled pri načelniku Pavlu Lavriču, Tyrševa cesta 17/1.
V Ljubljani dne 9. marca 1938.
Pavel Lavrič, načelnik.
Oman Oton,
član načelstva.
—g Zadružnikom Učit. samopomoči. Zadružna uprava Vas vljudno prosi, da poravnate članske prispevke do 20. t. m. Po tem dnevu bomo pošiljali nove položnice z vabilom za občni zbor, ki bo 10. aprila 1938. v Mariboru.
P. n. naročnike in čitatelje obveščamo, da dobavlja znana veletrgovina z manufakturnim blagom NOVAK v Ljubljani blago za vse vrste oblačil proti odplačilu v mes. obrokih. Cene strogo solidne. Zunanjim odjemalcem pošlje na željo tudi vzorce. Prosi le navesti pribl. vrsto blaga.
VABILO Učiteljski Zdraviliški dom v Rogaški Slatini,
registrovana zadruga z omejenim jamstvom, ima svoj XVIII. redni občni zbor v petek, dne 25. marca 1938. ob 10. uri v gostilniški scfoi g. A. Kincla v Sv. Juriju ob juž. železnici.
Dnevni red:
1.	Citanje zapisnika XVII. rednega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Citanje revizijskega poročila o redni zakoniti reviziji zadruge.
4.	Citanje in odobrenje računskega zaključka za leto 1937.
5.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zastopanih zadružnikov.
Dol pri Hrastniku, dne 6. marca 1933.
Za načelstvo: Jurko Vitko,	Anton Gnus,
tajnik.	načelnik.
P. n. gg. člani načelstva in nadzorstva se obveščajo, da se vrši istega dne ob 8. uri na istem kraju skupna seja obeh odborov. Pridite vsi!
Učiteljska tiskarna
—t Novi zadružniki se sprejemajo vsak mesec na seji upravnega sveta in nadzorstva Učiteljske tiskarne. Prijavite se čimprej svojemu sreskemu poverjeniku ali pa naravnost Učiteljski tiskarni. Vsak zaveden učitelj, vsaka zavedna učiteljica naj bo zadružnik in odjemalec blaga. Letos je pristopilo že lepo število novih zadružnikov. — Svoji k svojim!
—t Nove napise na lepenki za oddelke in razrede osnovnih in višjih ljudskih šol je založila Učiteljska tiskarna. — Napisi ustrezajo zahtevam okrožnega razpisa kraljevske banske uprave. Pri naročilih navedite, koliko irna šola oddelkov osnovne in koliko oddelkov višje ljudske šole. Da se bodo čimprej udomačili po zakonu določeni izrazi, nabavite ža vse učilnice pravilne napise.
—t Največja izbira učil za ljudske, meščanske in srednje šole je v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Ne odlašajte naročil na začetek šolskega leta. Oglejte si ob priliki našo zalogo in naročite, kar rabite. Pošljemo, kadar želite.
—t Bajžlove: Vesele ure, I. del. Kdor ima to knjigo, ni nikoli v zadregi pri izbiri primernih iger.
—t Za pirhe poklonite krasen pisemski papir, izvrstna nalivna peresa, albume, keramične in marmorne izdelke, vizitke itd. Vse dobite v veliki izbiri v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
—t Ne pozabite, da si lahko otvorite pri Učiteljski tiskarni tekoči račun. Ne odlagajte na začetek šolskega leta, ko bo sila, začnite zbirati že sedaj!
Stanovska organizacija JUU
Kaj vse pišejo
o učitelfstvu, šoti, pr ou veti In JUU
—1 Kako si zamišljajo učiteljsko stalnost.
»Branik« od 4. marca prinaša uvodnik »Naša prosveta«, ki se končuje takole: Izmenjava prosvetnih delavcev, predvsem učiteljev in profesorjev, ki naj poprej sami spoznajo našo državo in njene potrebe, preden pričenjajo o tem kaj učiti. To nalogo izpolnjuje doslej edino naša vojska, želeli bi, da bi tudi pri prosveti mogli zaznamovati napredek v tej smeri.
—i O namestitvi 500 novih učiteljev piše celjska »Nova doba« 4. marca in pravi med drugim: Nadprodukcija učiteljskega naraščaja pri nas v Sloveniji zahteva energične korake za pravične namestitve. Obstoj zasebnih učiteljišč nima moralne upravičenosti.
—1 Za bodočega slovenskega učitelja je naslov članku v 3. številki »Orača«. Člankar se zavzema za to, naj bi prihajal učiteljski naraščaj iz kmečkih družin. Da bi bilo to omogočeno, predlaga člankar sledeči način: 1. Osnuje se zadruga, ki naj iz javnih in zasebnih sredstev čimprej ustanovi velik zavod v Ljubljani in podoben zavod v Mariboru z imenom: »Slomškov učiteljski dom«, za gojence iz kmečkih družin, ki se bodo pripravljali na učiteljski poklic. V tem zavodu bodo imeli za časa študija na učiteljišču dobro vzgojo in ceneno oskrbo. Zadruga bo internat vodila in ga vzdrževala s pridobivanjem podpor od članstva Kmečke zveze (morda v živilih), od Kmetijske zbornice, iz javnih sredstev m iz oskrbnine gojencev. 2. Obstoječa zasebna ženska učiteljišča se naprošajo, da sprejemajo v svoje zavode kmečka dekleta po številčnem razmerju kmečkega stanu do drugih stanov (6 : 4). Z ozirom na težke gospodarske razmere slovenskih kmetij naj se kmečkim učenkam nudijo cenejša mesta.-3. Zahtevamo, da se zopet omogoči vstop na učiteljišča iz dovršene meščanske šole in na ta način ustvari večja možnost dostopa kmečke mladine na učiteljišča. 4. Dokler ne more priti do oživotvorjenja predloga pod točko 1., naj se začasno poišče in priredi internat vsaj za 20—30 kmečkih učencev, ki študirajo na učiteljišču v Ljubljani, in začasen internat za prav tolikšno število kmečkih učiteljiščnikov v Mariboru.
—1 O ekspozeju prosvetnega ministra Magaraševiča piše tudi »Jutro« od 5. marca v uvodniku: Proračunska razprava v skupščini.
—1 »Šola in prosveta.« Pod tem naslovom prinaša »Jutro« od 3. marca uvodnik, ki se končuje tako: Dokler ne bomo učiteljskemu stanu zagotovili gmotnega obstoja in zaščite položaja ter mu osigurali ugleda, ki mu gre, bo naša narodna prosveta vedno pastorka in prosvetni ministri boda morali še često govoriti o pismeni in nepismeni Jugoslaviji, kakor je predvčerajšnjim to storil g. minister Ma-garaševič.
—1 Šole, ki so premalo poslale za odkup Prešernove rojstne hiše, kritizira »Slovenec« od 5. marca.
—1 O našem šolstvu polemizira . z »Jutrom« »Slovenec« od 4. marca.
—1 Številčne podatke šolstva v Sloveniji prinaša »Domoljub« od 2. marca.
—1 Priznanje ljudskošolskih spričeval. Minister prosvete je na osnovi st. 2. paragrafa 7. zakona o uradnikih in na osnovi st. 3. paragrafa 61. zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust 1. 1935. in marc 1. 1936. in čL 7. in 8. uredbe o razmerju strokovnih šol do srednjih in fakultetnih od 1. maja 1933. po zaslišanju mnenja glavnega prosv. sveta (S. br. 1493/35) na seji 26. februarja 1937. s svojim odlokom O. P. br. 47.205 z dne 8. decembra 1. 1937. odločil, da velja do 31. oktobra 1. 1924. dovršena osemrazredna osnovna šola v Sloveniji toliko kakor dovršena meščanska ali nižja gimnazija, osem let dovršenih na petrazrednici ali šestrazrednici toliko kakor dva razreda meščanske ali srednje šole, in osem let na eno-razrednici do štirirazrednicah toliko kakor dovršena štirirazredna osnovna šola. S tem je preklican odlok P. br. 10.952/34 z dne 14. februarja 1. 1935. (»Domovina«, 3. III.)
—1 Prizadevanje Alianse Ženskih pokre-tov za državne in samoupravne uradnice. Pod
tem naslovom prinaša »Jutro« od 8. marca obširno poročilo o sprejemu delegacije Alianse Ženskih pokretov pri g. predsedniku vlade in pri g. ministru financ. V tej delegaciji je bila tudi zastopnica JUU.
Mladinska matica
—mm Mladinska matica je poslala nekaj številk »Našega roda« in knjig na razstavo Jugoslovanske knjige v Brnu.
—mm Ocena. O Ravljenovem »Šimeju iz Roža« piše »Mentor« v svoji 7. številki: Rav-Ijenova mladinska povest iz koroških krajev seznanja slovensko mladino z življenjem in trpljenjem naših bratov onstran Karavank in z lepoto te narodno naše zemlje ter je obenem lep spomenik boritelju za naše narodne pravice ob Dravi in Žili — rajnemu Fr. Gra-fenauerju. Pisatelj je koroški nastroj dobro zadel in je gotovo tudi v srcih mladine, ki je njegovo povest brala, vzbudil ljubezen in zanimanje za — zibelko slovenstva, ki jo kaže naslovna slika Gasparijeva, kateri je tudi zgodbo samo v svojem stilu narodopisno zvesto ilustriral. Tudi obe drugi knjigi,
to je »Ovčarja Runa« in »Nano, malo opico« v splošnem kritik pohvali, zdi se mu pa, da je živalskih motivov v naši mladinski književnosti zadnjih let preveč.
—mm Drugi zvezek »Cicibanove knjižice« pojde te dni v tisk. Drugi zvezek bo bolj zanimiv od prvega. Vseboval bo originalno, še neobjavljeno gradivo. Tudi ilustracije bodo povsem nove. Pri sestavi tega zvezka je sodelovalo z nasveti in gradivom predvsem učiteljstvo prvih razredov. Zato bo knjižica s svojim sistematično urejenim gradivom v veselje posebno učiteljstvu prvih razredov, ki v svojih prvih berilih nimajo dovolj primernega čtiva. Knjižica izide še v tem mesecu. V načrtu je še tretji zvezek, ki izide v maju. Opozarjamo že sedaj na oba zvezka.
Učiteljski pevski ssbor JUU Emil A&amič
—pev Prihodnji pevski tečaj bo od 17. do
20. marca t. 1. Začetek tečaja je 17. marca ob 10. uri dopoldne v dvorani Saveza grafič-kih delavcev v Ljubljani, Masarykova c. 14, četrto nadstropje. Pevske vaje se bodo vršile ločeno po glasovih. Tečaj je obvezen za vse one, ki se mislijo udeležiti turneje. — Izšla je pevska edicija »Materinski dan«. Tovariši, posegajte po njej!	Tajništvo.
Šolski radio
—r XXIV. Torek, 15. marca, in petek, 18. marca: S kolesom na svetovno razstavo v Pariz in nazaj; dialog — izvajata g. Mirko Demšar in g. Silvo Mehora. I. del. Iz Ljub-
'a n ■ N"
ljane preko Trsta, Benetk, Milana, Torina, Alp, Bourga v Pariz. II. del. Razstava v Parizu, Pariz sam in pot nazaj. II.—-III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri predaval gosp. inž. Rado Lah: Pomladno oskrbovanje travnikov.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene Občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 —
FR. P. ZAJEC
i z p r a I a ■ optik Ljubljana, Stari trg9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Iz izvrinesa odbora
—iz Pozdravne brzojavke in izraze solidarnosti so poslala izvršnemu odboru odnosno njegovemu predsedniku Ivanu Dimniku sledeča sreska društva: Sresko društvo Pregrad — Sresko društvo Dojransko — Sresko društvo Štip — Sresko društvo Krk — in učiteljstvo sedmerih političnih srezov, zbrano v Užicah.
—iz Članski seznami. Sreskim učiteljskim društvom so poslani potom banovinskih sekcij članski seznami. Priporoča se sireskim društvom, da članarino in sezname pošljejo čimprej svojim sekcijam, a najkasneje do 1. aprila. — V smislu odloka upravnega odbora JUU pošljejo sreska društva dunavske banovine članske sezname in članarino izvršnemu odboru najkasneje do 1. aprila 1938. —
Uprava JUU.
—iz Odobrenje za »Jugoslovenče«. Na osnovi mišljenja Glavnega prosvetnega sveta S. br. 1502/37 sprejetega na 2284. rednem sestanku z dne 26. januarja 1938. odločam, da se mladinski list »Jugoslovenče«, ki ga izdaja Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sme nabavljati za knjižnice narodnih in meščanskih šol. — Prosvetni ministir Dim. Magaraševič.
—iz Lep prispevek za učiteljsko siročad.
Državna narodna šola »Ljubomir Nenadovič« v Valjevu je vplačala v socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za učiteljstvo in njegovo siročad 400 din kot dohodek zabave. Posebno zahvalo izrekamo šoli in darovalcem na zabavi za tako lepo darilo. —
Izvršni odbor JUU.
Iz društev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠVO SV. LENART V SLOV. GOR. bo zborovalo v petek, dne 18. marca t. I., ob pol 10. uri v ljudski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Razen običajnih točk sta na dnevnem redu predavanje tovariša Žerjava Alberta »Iz moderne didaktike jezikovnega pouka« ter tovariša predsednika »O učiteljskem konviktu«. Dokažite svojo stanovsko zavednost s polnoštevilno udeležbo na zborovanju.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo v petek, 18. marca 1938., takoj po prihodu zidanmoškega vlaka, t. j. ob 9. uri, pri Mikliču v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika in ostalih odbornikov, čitanje došlih dopisov itd. 2. Pedagoško predavanje banskega šolskega nadzornika g. Milka Jegliča »Iz metodike računstva«. 3. Nato slede slučajnosti in prosti predlogi. — Pri vseh točkah dnevnega reda, poročilih in dopisih sledi debata. — Vabimo vse članstvo k polnoštevilni udeležbi! Zaostankarje naprošamo, da urede svoje zadeve pri tov. blagajniku pred zborovanjem.
Predsedstvo.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LOGATCU zboruje v petek, dne 18. marca t. 1., ob pol 9. uri v ljudski šoli na Rakeku. Na dnevnem redu bomo pretresali vsa vprašanja, ki tangirajo naš stan in šolstvo, organizačne zadeve in naše gospodarstvo. Poleg tega bo referiral sreski šolski nadzornik o temi: »Od formalnih stopenj do strnjenega pouka v delovni šoli.« — Vse šole prosimo, da nam do tega dne vrnejo izpolnjene anketne pole, ki so jih te dni dobili. Na zborovanju bomo ponudili v nakup tudi brošuro tov. Menceja »Slovenska šola in učitelj«. Apeliramo na vse, da pokupijo poslane brošure ter s tem koristijo dobri stvari in omogočijo agilnemu učiteljskemu pokretu do izdaje novih. — Pridite vsi, stanovska zavest bodi naš ponos!
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
bo zborovalo v petek, dne 18. marca 1938., ob pol 9. uri v Ptuju v Mladiki z običajnim dnevnim redom. Referat ima tov. Majhen Vladimir o temi: Gospodarske strani narodnostnega vprašanja Slov. goric. Tovariši, ki ste sprejeli anketne pole, prinesite jih. Ne pozabimo tudi na pedagoško skrinjico.	Odbor.
Poročila
+ SRESKO UČIT. DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je zborovalo 12. t. m. v ljudski šoli v Krčevini pri Mariboru. Navzočih 68, t. j. 75 %, odsotnih 21, opravičilo se jih je 10. Ob otvoritvi se je tov. predsednik spomnil našega književnika klasika g. Otona Župančiča ob priliki njegove 60-Ietnice. Nato je objavil najvažnejše dopise in važne pojave v naši stanovski, službeni in pedagoški situaciji. V tej zvezi je informiral kot poročevalec obmejno- in manjšinsko-šolskega odseka naše sekcije tudi zborovalce o zbranih šolstvenih podatkih iz 4 severnih obmejnih srezov.
Burno pozdravljen je nato predaval priznani naš zgodovinar g. prof. F. Baš o »Zgodovinskih slikah kulturnega, gospodarskega in nacionalnega razvoja obmejnih Slovencev«. Njegova globoko zasnovana in historično, geo- in kozmopolitično podprta izvajanja, važna za krajevne študije, so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem. Predavanju je sledila zanimiva diskusija. — Tov predsednik je ob pritrjevanju navzočih pojasnil potrebo nove stalne točke pri bodočih zborovanjih, namreč »Obravnavo najaktualnejših stanovskih, službenih in pedagoških zadev«, za kar je vprašanja, opozorila i. si. predložiti 8 dni pred zborovanjem!
Sklepi in predlogi: 1. Smo odločno proti zvišanju posmrtninskih odtegljajev US. 2 JUU naj posreduje za vrnitev odtegljajev doklade ob povišicah za november, obljubljenih v vrnitev v februarju. 3. Prihodnje zborovanje kot »Gospodarski dan« imamo 12. marca t. 1. 4. Smo za skupno zborovanje maja t. 1. v Murski Soboti — po dogovoru. 5. Že redkejše dolžnike na članarini ponovno zo-vemo k — spreobrnitvi!
Vauda Mirko, preds. Janko šajna, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO
je zborovalo ob udeležbi 66 članov v soboto, 12. t. m., ob 8. uri v Zidanem mostu.
Zbor je bilo smatrati kot oficielno slovo od vseh onih članov, ki so bili — v zadnjem času — upokojeni, a so po srcu in naturi še »trdnjave«. Zato se je prireditve udeležil tudi sekcijski predsednik tov. Metod Kumelj.
Takoj uvodoma so bile po daljšem priložnostnem govoru tov. predsednika Kislin-gerja izročene častnim članom: tov. Lebarju, Plavšaku in Bučarju častne diplome, ki jih je narisal tov. Mahkota Milan. Tudi tov. Kumelj je ves ginjen izpregovoril v slovo.
Po tem oficielnem delu je podal tov. Kumelj obširno situacijsko poročilo, ki je' obsegalo vse markantne točke dela, ki ga je pro-cvit in dobrobit stanu trenutno vršita sekcija in udruženje.
Referiral pa je tudi priznani jezikoslovec
—	striček slov. kotička v ljubljanskem radiju
—	dr. Kolarič. Po sila zanimivem referatu: Novi slov. pravopis in šola, v katerem se je dotaknil predavatelj vseh vrlin in hib, oz. pomanjkljivosti tega dela, je sledila obširna debata. Posebno zanimanje je žela njegova študija o začetnem bralnem pouku. Tov. Mu-sar, ki je posebno živo posegal v razgovor, še predlaga, naj g. doktor objavi referat v Popotniku.
O naših gospodarskih ustanovah pa je h kraju izpregovoril še tov. L. Hofbauer. ki pripominja, da je število članov pri U. T. v našem društvu naraslo v zadnjem času na 36, kar znači, da smo Laščani na 3. mestu — med 44 edinicami drav. banovine.
Važnejših sklepov ter resolucij tokrat ne navaja kronika našega društvenega poslovanja, a kljub temu je bilo zborovanje prijetno in uspešno.
Prihodnjič se snidemo predvidoma v aprilu, tokrat pa pričakuje uprava številnejšo udeležbo.
J. Kislinger, preds.	Mahkota M., tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
UREDNIŠTVO JE PREJELO
—k Slovenski materi, je naslov zbirke mladinskih iger namenjenih za materinsko proslavo, ki jo je izdala založba Mladi oder. Zbirka obsega 6 iger, od teh eno spevoigro. Za to je izdana tudi Glasbena priloga k prvemu in drugemu delu zbirke mladinskih iger. Cena zbirki Slovenski materi 20 din, a Glasbeni prilogi 8 din. Oboje se naroča v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
—k Dr. Margareta Raunert: »Kako naj se žena neguje«. Priročnik za negovanje lepote. Prevedla Marija Brvarjeva. Izdala »Žena in dom« v Ljubljani 1938. Cena za naročnice 30 dinarjev. Knjiga obsega navodila za nego kože in las. kakor tudi navodila za odstranjevanje okvare polti in okvare las.
—k Za pridne roke, VIL del. Po C. Mer-tens-Goetejesovi priredila Angela Podgorni-kova. Izdala založba lista »Žena in dom«, Ljubljana 1938. Cena za naročnice 30 dinarjev. Naročnice prejemajo za 68 din letne naročnine poleg revije »Žena in dom« tudi redne publikacije te založbe. VII. zvezek »Za pridne roke« vsebuje navodila za izdelavo najraznovrstnejših čipk in bo gotovo dobrodošel našim tovarišicam. ki poučujejo ročna dela.
—k 7. številka »Roditeljskega lista«, ki je te dni izšla, je zelo pestra in aktualna. Vsebina je sledeča: M. Lešnik: »Družina«, kjer se zavzema za večjo gmotno in s tem moralno podporo družinam od strani države. E. Deisinger: »Stara mati ima prav«. F. Martine: »Opažuj-mo otroka!« A. Silvin: »O otroškem gledališču«. Dr. F. Žgeč: »Ali mora otrok ubogati?« G. Šilih: »Dnevni red v otrokovem življenju«. I. Potrč: »Ko smo se ženili«. V. Jagodic: »O zaščiti vajencev pri nas«. Vzgojni nasveti. Zdravstveni nasveti. Knjižni kotiček. J. Levstik: »Naše noše«. Precej zanimivosti piše tokrat v rubriki »Roditeljski pokret«.
—k Tehnika in gospodarstvo. S 1.—2. številko IV. letnika je začel izdajati to revijo Socialno ekonomski institut v Ljubljani. Letna naročnina 60 din. Socialno ekonomski institut si je nadel nalogo, proučiti gospodarsko, socialno in kulturno stanje slovenskega ljudstva ter najti sredstva in način za njihov socialni in gospodarski dvig. Tej nalogi bo služila revija Tehnika in gospodarstvo.
—k »Gruda«, mesečnik za kmetsko pro-sveto. Izšla je 2. številka »Grude«. Spominu 365 letnice kmetskih puntov je posvečena pesem »Tlačanski poziv«, kateri sledi obravnava slovenskih kmetskih puntov: »Vzroki puntov« in »Prebujenje zatiranih«, dalje članki »Enemu s kapo, drugemu s šako«, itd. — »Gruda« se naroča pri upravi v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1, in stane celoletno 25 din.