Stev. 334 T^ST, v torek 30 novembra 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN «k*» tudi ob nedeljah in praznikih ob 5-, cb ponedeljkih ob 9. zjutraj-Posamične šteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Kiod, Dornbergu itd. Zastarele Ste*, po 5 nvč. (10 stot.j. OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm. oenutnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 30 nt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka mada)}na vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-■aonj pa 40 stot. Ogla9e sprejt-ma Inseratni oddelek uprave „Edusosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasile političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maroenin* na n«l«lJako lzdasj* „EDINOSTI" stane : celo- —• l«tno K 5*20, pol le;a 2 BO — n Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgto Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnKni račun 5t. 841652. TELEFON It 11-57. 3HZ0JAVNE VESTI. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 29 Miaisterski predsednik dr. W*!serle in ministri Kolut, Appocji, Jeke f jIu y in Josipov'ć so imeli danes pred-poludne v trgivinsk; m ministarstvu posvetovanje. ki je trsjalo d> 12 30. Nato so Wekerle, Kršuc in A"por>yi razpravljali o političnem položijo. Portugalski kralj v Parizu. PARIZ 29. Kralj Manuel je priredil danes cnad rjj čast nrniitru za unanje stvari Piclr-nu. — Kr&lj st je danes ogledal grad 7 Verscilesu. Zrakoplovstvo. FRIEDRICHSHAPEN 29. Nekateri av-stri ii liiti so prinesli Test, da namerava nemško dflr.išlsu ćrtšTo za grajenje zrakoplovom zgraditi ▼ > ečib zdraviliščih na češkem !rpp za zrakoplove. Ta vest ne odgovarja resnic . Z> rdai se namerava začeti b prilož-noitnim zrak-»plenim prometom med Fried-rcbsbafc- ni in Barjem ca Badenskem, V ta namen bi sa zer&điio ino Jopo za zrakoplove v slečnjein kraju. Seveda je meg če, da se nstavi gref Zeppeiin o prilici, kn pojde na Dunaj, tudi v kakem k-sju ne Češkem. Mogoče da se catašaio (»eri om n;ena poročila na to ckolooat. Slučaj kuge v Bejrutu. BEJRUT ; 29. Tukaj so konstatirali en s'učaj kugo. S Krete. PARIZ 29. Kskor poročajo iz Kaneje, so ba>e kriatijani capsdli dva mohamedanca. Ta dogodek je provzroč 1 med mohamedanskim prebi* alst*om veliko razburjenje. CARIGRAD 29 Kakor poreča „Tanin", ie prejela poita neko peticijo krečanskib mo-hatnedancav in kriitijacov, ki izjavlja, da je večina krščanskega prebivalstva ponosna na svoje rtv ncanpfeo prdiožcištvc. ŠPANIJA. MADRID 28. Micisterski svet je sklenil neandjm3 od cs!ati v Melilo tehniško komjai o z nnlegom, da določi na nedavno zasedenem AtLatu točke za provizorične vtrdhe. MELILA 29. Glavarji redov Beni Bu Pifar in Beni Sidri so se popolnoma vdali generala Mariasj.n s > se celo iziavili p ipravnimi osnovati barko proti upornikom, ki se nočejo podvreči. RUSIJA. PETROGRAD 29. Finski senat je prejel carski ukaz. nai cdredi potrebno za netacr>7:tev finskega n haega vojaškega povelj- ništvs. PETROGRAD 29. V minoli noči je policija razpustila reki ce napovedan shod in o tej priliki aretirala okoln 100 oseb. Med aretira^ci ie tudi ceki poslanec dame. SRBIJA. BELIGRAD 29. Včeraj predpoludae so pričele ponudbene r»z?riiveza nabavl;enjevojnega materiala v vrednosti 50 milijonov di- Kralj Peter ne pojde v inozemstvo, BELIGRAD 29. Poročila listov o potovanju tfraiia Petra v inozemstvo to brez podlage. — Vlada te ne bavi s tem vprašanjem. _______ Dunaj 29 Balon „Parsevei" se ni mogel dvigni'i v 2rek zbog silnega vetra. Ako veter poneh-j. ni izključeno, da napravi balon še danes polet. Dunaj 29 Pol. Koreap. poreča, da je japonski odposlanec v Bruselju, Akidzaki, imenovan poslanikom na Dunaju. New Jork 29. Nasprotno drngače se g asečim poročilom se konštataie, da ni dr. C jok odpotoval v Evropo. Dr. Cook je bolan in biva v bližni Ntvv-Jorka. Vprašanje izseljevanja. Neki hrvatski vseučiliščni profesor je napisal v „Vaterlandu" sledeče interesantne podatke : „V razmerja se svojim številom dajajo Hrvatje iz treh hrvatskih dežel, posebno pa iz Slavonije, najveće število izseljencev iz nafte monarhije. Vprašamo sedaj: zakaj se ti izseljevalci ne obračajo v svoje naravno zaledje — v Bosno ? I Po neki statistiki koloniziralo se je v Bosni do konca 1907 v viem 21.892 hektarjev zemlje. Na tem ozemlju te je naselilo 1817 drožin, ki štejejo skupaj 9S90 duš v 54 kolonijah. Oi teb naseljenih družin jih je prišlo 1605 iz Avstrije, 145 iz Odrske, 60 iz inozemstva in samo 7 družin iz Hrvatske. Po narodnosti so bile te draži ne: 870 poljske, 365 maloruske, 331 nemške, 102 češke, 97 italijanske, 86 madjarske in samo 5 družin je bilo brvatskib* Vse kolonije so se hitro aklimatizirale ter vipevajo prekrasno. Vzlic temu hodijo Hrvatje, nagovarjam od raznih brezdušnih agentov, v Ameriko, v Avstralijo, Brazilijo I!" To dejstvo je vnebovpijoče, ki ubija hrvatski narod ne le narodno, ampak tudi in še posebno gospodarski. A mi podčrtujemo besede omenjenega profesorja posebno še zato, ker to, kar velja za hrvatske, velja tudi za slovenske izse'jevalce. Pred nosom imajo zemljo, ki kar čaka podjetne in pridne roke in ki bi naj bogate je obdarjala svoje obdelovalce; in vendar bežijo brezglavo v tuji neznani, daljni svet, kjer jim je bodočnost povsem nesigurna. Tu pa je v neposrednem sosedstvu naše Slovenije, nekoliko kilometrov od posamične hiše naših izseljencev, begata zemlja, kamor bi se morali obračati v prvi vrsti ravno nali izseljenci, da bi narodno in gospodarsko zvezali z balkanskimi narodi tiste niti, ki jih itak že trori naše plemenske soredstro; in v jakosti teh niti leži naša bodoča usoda. In naglasiti moramo našim izleljencem ša jedno zelo važoo okolnost: Ako odhajajo v Ameriko in Avstralijo, morejo prodati vse svoje nepremičnine, da s •kupilom morejo pokriti potne troške in prve potreba bivanja v daljnih tu ih krajih. Vsled tega jim je v premnogih slučajih odvzeta možnost povratka v domovino. A če se vračajo kedaj, ker jim v tujini ni bila sreča mila, se vračajo — kakor berači 1 Drugače bi bilo z izseljevanjem v sosednjo Bosno. Izseljencu ne treba prodajati svojega, potni troški so mali, in Če bi izseljenec videl, da mu nova domovina ne ugaja, se lahko vrača domov na svojo grudo, ne da bil postal berač. Na gornjo statistiko in ta naša izvajanja opozarjamo naše slovenske novine, vso našo javnost, posebno pa našo k met »ko inteligenco, ki je prva poklicana, da napravi konec brez-dušnemu delovanju agentov, ki premnogokrat pošiljajo naš narod v nesrečo, da le oni dobivajo tistih umazanih Judsževih 20 kron provizije. Opozarjamo, da je vprašanje izseljevanja jeden glavnih prob'emov naše narodno-gospo-dartke politike. Zato je želeti, da bi sloven- ska in hrvatska javnost posvečali več pažnje temu vpraftsnju. * * * V resen memento naj nam bodo besede, ki jih nemški državni poslanec dr. Stolzel govori v „Bosnische Korrespondenz" svojim nemškim rojakom o gornjem vprašanju. Graja ■voje rojake — da-si neopravičeno — da se glede Basne kažejo premalo politične trgovce in opozarja na ges!o: Trgovec si prisvaja svet! Nemci naj bi — poživlja St dizel — stremili v Bosno, za katero so baje 1 e o n i potrošili toliko milijonov, ker to da je še deviška dežela, kjer naj se gospodarski organizirajo. Iz izvajanj poslanca Spolzela izhaja tudi. da Nemci računajo oa hrvatski element v Bosni, ki da bo pribaial prijazno nasproti... kulturnemu vplivanju Nemcev I Glede Hrvatov se Nemci sicer motijo, ker tudi Hrvatje vedo, da nemško takozvano kulturno delo prinaša seboj politično robstvo za one, ki so jih »osrečili" se svojo „kulturo". Ali, ča ža Nemci reklamirajo svoje „pravo* do Bosne, sklice raje se pri tem le na svojo pretvezno lastnost kakor „državo ohranjajoč element", koliko seča je naše pravo do Bosne, ker je posvečeno od narave, od sorodstva, krvi in jezikal Neumestna politika čeških ra-dikalcev. Danes se izvoli v parlamentu odbor 52 členov z nalogo, da razpravlja o vprašanju narodnost oih manjšin v državi in da bi konkretiziral zakonske načrte, ki bi končao podali praktičnost § 19. drž. tem. zakona, ki za Nenemca v tej državi zastonj obstoji že nad 40 let. Ali s tem nekako tolaž jivim začetkom rešavanja takozvane avstrijske krize se pojavlja drugo vprašanje, ki skoro gotovo razcepi vrste „Slov. enote". Mislimo na že naznanjeni izstop čeških radikalcevis„Slov, enote". Izjavili so namreč, da izstopijo is „Slov. eeote", čd ta odneha cd obstrukcije. Češki radikalci ie protivijo namreč predloga po si. Stoizela za izvolitev gori omenjenega odbora 52 členov, držeč se uporno češkega državnega prava, ki da ne dovoljuje, da bi se češka stvar rešavala v dunajskem parlamentu, ča se ni popraj sklepalo v češkem deželnem zboru. Češki radikalci odrekajo torej parlamentu koinpetenco za reševanje vprašanje o narodnih manjšinah, ker ima isto jedro v češko-nemškem konfliktu in da ta konflikt ne spada na Danaj, ampak v Prago. Mislimc, da govorimo v imsnu vsega jugoslovanskega naroda v monarhiji, če označimo stališče čeških radikalcev — ozirajoč se na sedanje ra?mere — kakor pretirano in škodljivo in to ne v zadnji vrsti za Čeb» same. Ne moremo oporekati dejstvu, da je v prvi vrsti žilava borba Čehcv v Avstriji izzvala narodnostno vprašanje in da je ona prisilila do včeraj absolutne gospodarje Nemce v Dopuščanje in politiko kompromisov. Istodobno pa moramo naglašati, da ni rev, da bi se sedaj omejevalo narodnostno vprašanje samo v mejah dežel krone sv. Vaclavs. Ob češko-nemikem obstoji tudi jugoslovansko^nemško, oziroma italijansko vprašanje. In mi mislimo, da Jugoslovani morejo zahtevati od svojih severnih bratov, da pokažejo sedaj svojo slovansko solidarno s t v podpiranju našega dela za rešitev vprašanja našega obstanka, ko se od nas PODLISTEK 21 IGRALEC. ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Kaaki spisal F. M. Dostojevakij. Poslovenil R. K. VII. ijutraj sem pozval natakarja in mu povedal, da naj mi piše račun posebej. Soba ni bila tako draga, da bi se tega nstrašil in se popolnoma izselil iz hotela. Imel sem šestnajst zlatov, a tam ... tam morda bogastvo ! Čudovito ! Dasi še nisem sičesar priigral, vendar ravnam, čutim in mislim kakor bogatin in se ne morem predstavljati drugačnega. Četudi je bila še rana ura, sem se hotel takoj odpraviti k m. Astleju v bližnji ».Hotel d'Angleterre", kar je ne-sadno prišel k meni des Grieux. To se še ni nikoli zgodilo: vrhu tega pa sva si bila zadnje čase s tem gospodom v naj- hladnejših in zelo napetih odnošajih. Javno je kazal in se celo trudil kazati svoje zaničevanje do mene; jaz — jaz pa sem imel posebne vzroke, da mu nisem bil naklonjen. Skratka : sovražil sem ga. Poset njegov me je presenetil. Uganil sem takoj, da se je skuhalo nekaj posebnega. Vstopil je zelo prijaznega obraza in izustil kompliment na račun moje sobe. Vide, da imam v roki klobuk, je poprašal, ali grem tako rano na izprehod. Ko je začni, da grem k m. Astleju po opravkih, je pomislil, preudaril in naredil nenavadno skrbipoln obraz. [ >es Grieux je bil, kakor vsi Francozi, vesel in ljubezniv, kadar je bilo to potrebno in koristno, in neznosno pust, ko tega več ni bilo potreba. Francoz je redko naravno ljubezniv; ljubezniv je vselej tako nekako na povelje, iz preudarka. Ako vidi potrebo, da je sanjav, originalen, nevsakdanji, tedaj se njegova sicer bedasta in nenaravna fantazija oživotvarja s pomočjo že preje navzetih in neokusnih oblik. Naravni Francoz sestoji iz meščanskega, malenkostnega, vsakdanjega pozitiva inje sploh najdolgočasnejše bitje na svetu. Po mojem naziranju se vzhičajo nad Francozi zahteva, da se zavzamemo za zmago češ k stvari. Ali češki radikalci nsjhrupneje, in ostali njihovi sorojaki, razun Masarjka in Drtine, uagTašajo prilično brezpogojno svoje država* pravo ter so temu na ljubo pripravljeni žrtvovati nas in vse naše potrebe. Vprašamo: komu na korist?! Niti mi nismo za to, da bi se Bienertb-ova vlada odkupila s tako malo ceno; siti mi ne pričakujemo čudežev od dela parlamentarnega odbora, ki se danes poraja, ker js izključeno, da bi se v par sejah parlamentarcev rešilo vprašanje, ki muči monarhije 60 let, ali resničneje: odkar ona obstoji. Vendar nam narekuje politična oportuni-teta in zdravi razum, da bi poskusili sredstvo, ki nam škodovati ne more, če ne bo koristilo. Da, v vprašanju koristi ali škode delovanja imenovanega odbora leži glavno vprašanje. Saj Čehi sami priznavajo, da žele sporazuma, da hočejo mir ob poštenih pogojih : sedaj ae je že treba približati zeleni mizi in delati. Naj Cehi vstopijo v odbor s svojim državnim pravom in zahtevajo, da se Češko-nemške razmere urede na njegovem temelju! Tudi o tem se bo razpravljalo in videlo se bo: koliko kdo hoče dati in kolko kdo ima viprejeti. Ali a limine odbivati kompromisno akcijo ne gre, ker slednji! ne preostaja dražega razen parlamentarnega orožja, da žojim izvojujemo svoje praviee, aK z drugimi besedami: spremembo sistema. Toda tu je po sredi drugo vprašanje* Ta prihajamo na vrsto tudi mi: Slovenci in Hrvatje is Primorja, Koroškega ia Štajerskega ! Ko bi mi južni Slovani privolili v stališče čeških radikalcev, da se narodno vprašanje reši izključno v deželnih zborih, bi bilo naše narodno vprašanje zelo hitro rešeno: italijanske oziroma nemške večine v naših deželnih zborikbi h itro napravile „kvit" z vsemi našimi narodnimi težnjami, ker mi nimamo ..... državnega prava, ali bolje rečeno: ker večina našega naroda v teh pokrajinah nima veČine v zakonodajnih zaatopifc, da bi naredili to, kar je možno Čehom doma I Ali nae umajo češki radikalci?! Ali aas umejo, zakaj smo mi za parlamentarni odbor po predloga d-ra Stoizela ia za njegovo delovanje?! Mi hočemo forama, kjer ae bodo poslušale naše želje in naše zahteve. Mi hočemo državnega faktorja, ki bo po pravici tolmačil zakon, ki nam ga sedaj krojijo šove-nistični gospodarji: na eni strani Italijani, na drugi Namci! Z eno besedo: Mi hočemo, da bi najkrajšim potom dospel v parlament zakon, ki naj naredi konec brćz'^akonitostr, ki nas na podlagi sedanjih elastičnih zakonikih določeb — uduluje in ubija 1 Sicer bi se tudi z naše strani mogla zaigrati struna državnega prava. Kaj bi rekli Čehi, ko bi dalmatinski poslanci, ki nikakor ne spadajo na Dunaj, naenkrat izjavili: Slovanski bratje, mi gremo v Zagreb, na Daaaj« nimamo ničesar opraviti ? 1! To je — krv®*: sko narodno pravo. Ne, ne, rekli bi vri Ceki naenkrat, ostanite tnka] z nami, ker na Dunaju potrebujemo mogočnih in številnih slovanskih vrst proti Nemcu! Krasno! Ia mi slušamo severna brate stojimo na njih strani, ker se zanašamo na potrebo slovanske sloge in edinstva. Ali hočejo pak Čehi sedaj poslušati nas, ko jih poživljamo: Slovanski britje, popustite za hipček od svojega radikalizma in brez vaša škode, samo toliko samo novinci in posebno ruske gospice. Vsak preudaren človek pa takoj opaža neznosno zastarelost nekdaj navzetih oblik ryihove salonske ljubeznivosti in veselosti. „Prišel sem k vam po opravkih," je začel nenavadno oblastno, dasi uljudno, „in sicer, kar vam nočem skriti, kakor generalov odposlanec, ali boljše rečeno: posrednik. Ker razumem premalo ruski, nisem včeraj skoro ničesar razumel; toda general mi je vse natanko razložil in priznavam ..." „Toda čujte, m—r des Grieux", sem ga prekinil, „vi ste si vzeli v tej zadevi nalogo posrednika. Dasi sem samo „im outenitel" in se nisem nikdar pehal za čast, da bi postal bližen prijatelj te rodbine in stopil ž njo v kake posebne intimne odnošaje, vsled česar tudi ne poznam vseh okoliščin, bi vas vendar rad vprašal, ali spadate vi sedaj že popolnoma k tej rodbini ? Vi se namreč tako zanimate za vse, da prevzemate pri vsaki priliki tako ulogo posrednika.. Moje vprašanje mu ni bilo po volji. Preveč je bilo zanj prozorno, a žareči se ni hotel. „Vežejo me z generalom deloma posli, deloma posebne okoliščine," je rekel hladno. * General me je poslal, da vas prosim, da opustite svojo včerajšnjo namero. Vse, kar ste izmislili, je sicer zelo ostroumno, toda on me je zato naprosil, da vam dokažem, da se vam ne posreči. Še več, baron vas ne vsprejme in ima naposled vse pripomočke, da se reši na-daljnih neprijetnosti od vaše strani. Uvi-dite sami! Zakaj bi radi nadaljevali to zadevo ? General vam obljublja, da vas pri prvem ugodnem slučaju zopet vsprejme in vam za ta čas zaračuni plačo, vos appointements. Saj je to dovolj ugodno, kaj ne? Zavrnil sem ga popolnoma mirno, da se nekoliko moti; da me morebiti baron ne samo ne bo zapodil, ampak me cels poslušal. Prosil sem ga, da naj le prizna, da je gotovo samo iz tega vzroka prišel, da bi izvohal, kako bom pristopil k celi stvari. „I, če je generalu toliko ležeče na tem, tedaj je umevno samo po sebi, da bi mu bilo zelo všeč izvedeti, kaj in kake naredite ? To je itak popolnoma naravno!" (Pride še). Stran II. »JEDINOST« si. 3S4 V Useta 30. movsmbra 1909 itn, da prideirc mi do sape, ter nam pomagajte, da bi priS'i do svojih najprimitivnejših Padikih praiic ? ! Dvomimo, kr zdi te, da ie češkim radi-kaleem do efekta svoje radikalne gonje pred širokimi l;ad«k:mi macsm', nego do resic? k o r i 11 i, ki jo prinaša eamo trema, premišljena politika hladiih politiko?! Impozantna manifestacija goriških Slovencev za narodno šolstvo. Kakor rmo bili že javili, te je vršil minulo r.edel'0 »hod v G-orici v prilog slovenskemu šolstvu. Shod jo bil impozauten. Ude* ležilo se je shoda tudi mnogo narodaih dam. Predsedoval je dr. Dereaoi. Govorili so: Ga-kriček, dr. Podgornik in dr. Dereani. Sprejete so bile enoglasno sledeče resolucije: „ Javni shod ? „Trgovskem domu" ▼ Go* riei dne 38. nor, 1909 g a g 1 a i a : 1. da v pikneženi grofovi ni goriško-gra-diščauski živita edino le slovensko in italijansko 07. tarlsmko buditvo in da to pripadniki katerekoli druge narodnosti v naši deželi lt slučajni priiejenci, ki ne tvorijo niti v eni obSini avtohtone manjšine; 2. da sta torej v tej deželi edin* deželna jezika slovenščina in italijanščina, kar se je naglašalo s primernim povdarkom tudi v deželnem zbcru goriškem ob mnogih prilikah od 1. 1862 dalje ia kar je dejanski dokumento-vano z najtočaejšo doslednostjo v vsej naši dežrlr.i zakoacdaji in upravi; zato protestuje: 3. da se od strani c. kr, vlade ali njenih organov vsiliuie tudi v našo dežolo nemški jeeik in s tem povapešuje iavaujo nemškega uradaištva na škodo domačinov; obžaluje: 4. da sodčželani italijanske narodnosti še ne merijo ali nočejo razumeti tega našega ediaopravikega ttališča, ki daje obema narodnostma v deželi najtrajnejše poroštvo v doseg? polne enakopravnosti is enakoveljsv-nosti z drugimi naredi v deželi, — marveč vidijo v nas Slovencih svojega nasprotnika, kateremu v narodnem, političnem ali kultur-nem pogledu ne privoščijo nič tega, kar zahtevajo za-ne ; zato zahteva: 5. da se po vzgleda na Nižjem in Spodnjem Avstrijskem, Soinograškem in Predarel-ckem potom deželne zakonodaje uveljavi polno načelo dvojezičnosti naše dežele, i z k 1 j u č i v Š i uradno rabo kateregakoli tretjega jezika; 6. vsled tega načela in dejstva zahteia dalje: a) naj šoliks oblasti preskrbe slovenskemu prebivalstvu v Gorici na primernih mestih zsdcs-i ljudskih in meščanskih šol; b) 3e bii začetkoma neverjetno nem jeziku, ker v deželi ni učiteljišča, ki bo m*reD- vzgajalo nemške učitelje ali učiteluce, zato; Danes predpoldne je bil prvikrat zaslišan mora opustiti najnovejšo c. kr. (aovo) nemško; v garnizijskem zaporu. Prvo zaslišavanje bo vadnico v Gorici, ki nima pravice do obstanka ; j traiaio prftčno osem dnj. Potem žične 3e!e 7. c. kr. učna uprava je dolžna poskr-;redna preiiksva. _ beti tudi Goriškim Slovencem iz' rv * • sredster, ki jih d(ž«vni zbor v izdatni meri; UflCVflC VCSll« dovoljn e laio za i«tom, zadostno trgovskih in \ M , . . T , x . strokovnih so . Kaka 86 ,azeJo! Lahom ra^našaio po II. Izrršov&inemu odboru narodno naprednewaroaaef ^cmu "T.,z 8Cr®na , 1 stranke n£.iaga, da to reauiucijo govore tudi, da so; čim to doznah, da ' mestu laž, da smo mi ediežili nedeljski shod Narodnem domu — iz straha pred njimi 1 smo na pristojna rcesta ter za v,ak poseben slučsj im odlo&h s?03 «hod na pnh0dnj0 nedeljo-po nf»6ih iotencijah podrobneje ut^m.lj! za- "kl;c«11 tadioui 8rojega za rflvno ta dani ktevj slov. Ud.tVa na Goriškem. :Kohkcr bč8=di toliko laži, S.ovenci so cdgo- a l B ' u j,n„5xai , dni svoj shod še-ie, ko so doznali, da so jakri ^Mirneje poroSikt. Pr0,tOT' Pr,ne,em° | L.bi oLm „oi^.Ker pa L,hoai prote.«-J J r___, rajo proti slovenskim šolam, hočemo tudi mi, Zostrupllevolec častnikov prllet? ^Z'&ft^l^UA^f0 ie T Ko ne ino to torej baje dobtli zastruplje-, Hrvatska imena u li C v Ljubljani. Iz L] ub-valca častnikov generalnega štaba. Tako v«aj M;ane javljajo, da je tamošnji mestni zastop sodijo. Ia vsi zaski kažejo, da je nadporočnik nkienil imeno.ati dve Ljubljanski ulici „Vra-Adolf H f.ichUr res iskani morilec. Oa je zevo" in „Jela&ćevo ulico", a en-:ga trgov bil na vrsti, da ga ob zadnjih povišanjih po-1 nHrvatski trg". kliče:o v generični štab, ali prezrli so g«, j Hrvatski tečaj „Ruskega krožka" šteje Presscčili so ga mi^jši. Imei je torej razloge; sedaj trideset učencev. To je najboljše spriče-za maščevanje. - Aii je pa mož to tudi res 7alo za metodo, ki jo ima sedanji učitelj br-storil? Pihava na hektcgr&firanih pismih, ki >aščine. Priporočamo še enkrat vsem tistim, so bila priložena poštijacam strupa, jesliSua;ki se niso vpisali v ta tečaj ia prvega meseca, pisa?i cadporcčnik3 H.fnchterjs; on je kupil naj to store sedaj, ko začne drugi meiec škatijice, v katerih to tile krogSjice s stru- pouka. Če se prijavi še par učetcev, uredi se pesn, on je kupil oblate, ki so enaki onim, v; tudi tretji teča;. Sedaj se pcučuie ob ponedelj-katenh je bil strup; on je kupil kuverte, ki kih in četrtkih od 7*30—8 30 in ob torkih in so enake ku?ertjm, v katerih so bile poši-! petkih oi 7—8 ztečer v nL G. Galatti, 12.11. ijatre s strupom, in konečno je bil on dne; Klin S klinom. Prihodnjo nedeljo ae sni-14. t. ne. zjutraj, ti je ono jutro torej, ko dejo v gledališču Politeama Rosieti sinovi so biia ena pisma oddana na pošto, na dedne kulture, da na „ilovesen" način protes-9iiat*f a. tirajo proti našim zahtav&m po — s 1 o v e n- lo vendir? Ali dokazuje vse to že krivdo skih šolah za Slovence! osamljenega s popolno gotovostjo? Ali ne bi Vsa tržaška in izventržaška laika ?ci*ili-bilo možao, da jo vse to ie vrsta slučajev, zacija" mora, na poziv laškega učitejstva ki eo sicer ćudni, a vendar možni, tudi brez protestirati proti ouim, ki iščejo in zahte*a,o vsake zreze z afero za t ti valjenja 1 kulturnih hramov za svoje otroke in dijake t sUčer. shod proti kateri ci bodi drugi narodnosti v dežel?, bi slovensko ljudstvo obrnilo hrbet sklicateljem. Lahi pa bodo nastopili v masah in žalilo «e bo vse, kar je slovenskega. Divjake in barbare nas bodo imenovali in to ob priliki — ko bodo nastopali proti našim kulturnim zshtevam! Ker gre tu za našo kožo, je povsem umestno in dobro, da je tudi — naše politično društvo sklicalo za ▼ nedeljo protestni shod v „Narodni dom". Ta shod se ima vršiti ▼ protest proti onim, ki hočejo, da mi ostanimo na večne čase v temi — proti podivjanim Labonom. Mestni in tudi okoličanski Slovenci ne moremo mirno trpeti, da nam naši vele-civilizovani sosedje zapirajo, ali vsaj skušajo še nadalje zapirati pot do omike! Mi moramo in hočemo pokazati in dokazat*', da se ne puščamo še dalje odrivati od hramov kulture in napredka! V mesto hočemo, za Slovence slo enskih šol! V Škorklji—Kolonji, v Sv. M. M. spodnji v Kiadinu in Rocolu in Padričah hočemo ljudskih šol v našem jeziku, a na srednjih šolah hočemo slovenskih vsporednic! To naj se na javnem shodu kategorično zahteva, a lahonske „protestanta" naj s? ožigosa pošteno in tako glasno, da bodo čula tudi kosmata ušesa osrednie vlade na cesarskim D:ca;u. Slovenski stariši. Iz krogov trgovcav z jestvlnaml. Kakor Vam ]e znano, je zadružni odsek vlržil pritožbo ničnosti proti občnemu zboru Zadruge, ki se je vršil januvarja mes. t. 1. Pritožbabila te dni rešena takole: P;ve 3 točke dnevnega reda je c. kr. obrtna oblast pripozuala veljavnimi, druge 3 pa razveljavila. Torej prve 3, kjer gre za odobrenje bilance za leto 1907 in proračnaa za leta 1908—1909 je oblast odločila v prilog Zadrugi, tako. da bo na ta način lahko pobirala člensrino in bo zamogla mirno nadeljevati svojo delo nam v škodo. Druge 3 točke, t) je petrjenje novih pravil zadruge in pomočniškega zbora, je obrtna oblast razveljavila, vedoča dobro, da ima — če tudi jih občni zbor ne bi vsprejel — obrtna oblast na podlagi novega zakona pravico, potrditi jih, in s tem bi mi ne imeli nikakega zadoščenja. To imamo torej zopet nov dokaz, kako slavna ces. kr, vlada Slovence — podpiral 1 Naj le trdi „Piccolo", da smo mi favorizirani od vlade, ali dejstva govore jasno, da le Italijani vživajo tu vso pravico, ker gornji clučaj kaže, kako se vse rešuje po želji Italijanov. Mi smo predlagali, da se povodom izdnnja novih določeb o nedeljskem počitku stvar uredi tako, da bodo ta določila enakoreljavna za vso tržaško občiho. A glej : nova uredba določuje, da se trgovine zapirajo samo v mestu in deloma v spodnji okolici, dočim so Škedanj, Barkovlje in vsa zgornja oklica popolnoma izpuščeni na škodo na§ih trgovcev v mestu. Beg sam vedi, kaj vae še d>be ti naši ljubi Italijani! Saj je dovolj, /da odpro stoja usta in ža so jim oblasti na uaiogo ! Ali odkrito in naravnost hodi povedano c. k. obrtni oblasti in c. k. namestoišfcu, da se mi vsega tega ne strašimo in da se bomo do sk ai nosti borili za svoje pravo. Praznih obljub emo žo siti. Mi zahtevamo popolno jednako-pranioit v zadrugi, ali na nai nam dado s a-mostojao zadrugo! Potem bo konec vseh homatij. Ob tej priliki opozarjamo nsše tovariše, naj nikdo ne plača pristojbin zadrugi, kakor tudi n* onih boini&ke hlagsjna, ako se mu ne izda slovenska pobotaica! Bodimo složni! Vdtrajaimo. Mi se ne smemo utrudit?. Naš boj bo trajal, dokler ne dobimo tega, kar je naša pravica. Tujega ne zahtera-mo cič. Dajo na nam, kar je našega, psk m'rna Bosna! To naj sa dobro zapomnijo kompetentne oblasti! x lzgonska pravica občine. Sodnljska kaznovanja nimajo omadeževanosti za potrebno posledico. V meetu N. na Češkem bivajoči Josip K. je bil izgnan iz občine N. ia župamtvo v N. je utemeliilo irgon s tem da je bil K, radi nedovoljenega ribarenja- v tujih ribjih todsh sodnijsko kaznovan na dva-najsturni zspor zaradi prestopka poskušene tatvine. Njegov pravni pripomoček proti izgonu je minister^tvo notranjih strari zavrnilo instanč-aim potom in s:cer irključao zaradi tega prestopka. V ostalem ni dalo vedenje izgnanega K. niti sedniji, niti policijski oblasti povoda, da bi postopali proti njemu. Opazke občinskega predstojnika, da je z izgonom hotel csvobsditi meščanstvo nepriljubljenega političnega sgitatorja, politične oblasti niso upoštevale. Proti zgeraj navedeni ministeriki cdločbi se je Josip K. pritožil na upravno sodišče, ki v smiriu kazenskega zakona kakor s „tatvino", nima za posledico izgubo neoma-deževanosti. Zlasti ne nastopa to pri kažnjivih dejanjih predležeče vrst", ki smatra ljudstvo, (ako posebne okoliščine ne zahterajo drugočnega tolmačenja) za dogodke majše važnosti, ki ne puščajo vsikdar nsaleža na Časti kaznovanega. V očigled temu stvarnemu položaju se ne sme trditi, da si je pritožnik iz radoga, da je enkrat poskuiil ribariti v tnjib vodah, v družabnim krogu, ki mu pripada, nsprtil one* čaščsvalno grajo, bivstreno zmanjinaje s gle da in da si je zaslužil zsničevanje. Iz tega je sledilo, da za i?gon pritožnika iz mesta N. niso bili dani predpogoji, pod katerimi sme občina izdati tako odločbo, in je upravno sodišče viled tega ugodilo njegovi prošnji za razveljavljen je odločbe. Miklavžev večer tržaškega „Sokola". — Na opetovano priprošnjo je vdobil ve^elični cdiek „Sokola" nastopni brzojav: „Ker sta bili leta 1909 dobri in pridni, zato pridem v soboto zvečer mej vas in nastopim z eno ve-ličastjo in jednakim spremstvom, k j kar se je to zgodilo 1. 1899 na Miklavžer^m večera v redutni dvorani „Politeama Rosseti". Darila bodo razdeljena po z pluženju, pokarano bo, kar je slabega, a pohvaljeno ia blagoslovljeno, kar je dobrega. — V to ime pošilja iz itebeanih vifav očetovske pc zdrave — Miklavž. Torej Miklavž v nastop bo leto: v jedna-kem sijaju in veličastvu, kakor 1. 1899 ! — Eedo tedanjih udeležencev se ga ne spominja z veseljem in radostjo P ! Pripravite se torej vsi zavedni Slovenci ia Slovenke ia prihitite v soboto ob 8. uri zv. v gledališčno dvorano Nar. doma, ki naj bo napolnjena do zadnjega kotička. Ob enem opozar amo slamo občinstvo, da uaj se darovi pravočasno, z natančnim naslovom na onega, ki mu je dar t amen) en, in kolekovani z narodnim kolekom, oddajo vr&tarici „Narodnega doma" gcepcj Bičkovi. Naslov „gospod" je pravosodno ministarstvo podelilo pri sodiščih in kaznilnicah službujočim poduradnikom. Doslej so pr duradoike, izlasti paznika klicali njih pred&to niki qnmo z imenom, sedaj bodo morali pa predato niki v uradnem poslovanju ogovarjati ta podtrad-nike z „gospod". Poučevanje češkega kružoka vrši se vsak torek in petek od 7—8 uri zvečer v prostorih šole sr. Cirila in Metodh o-. Acque-dottu. Ruski kruže-*. Tržaška mala kronika« Ivan Montani, 42-Ieten kočijsž g. Scara-mangži, je predrčerajšnjem z*ečsr po evoji navadi šel apat v »obicc tik h1"-* v ulici Cilogna št. 3. Bodici da je iroubt o pra?eč plina is odprte cevi, bodisi iz d:uz g razloga — plin se raz'il po cali sobi in zirt aj k-j našli cčeta in fsnta maloue zadušena. Bila rta v nevesti. Takoj so zdrh*aišso postajo poklicali na pomoč, ki je bolrika opravila v bolnišnico. Tatovi v treh vilah. — Uzmoviči aretirani. — V vilo „Irene", ki s3 c?.b.-jii ob nP*sseggio S. Andrea" in je la:t fctavueaeg* pedjetniko Aiekcaidi-.i Hummei, ki ?a bi?a čez zimo v ovojem mestnemu 8tano>a u na tr^m Giuaeppirr* štev. 2. so v uoči cd 20. na 21. septemora vlomih n&znenci. Uiomllc so zlezli čez ogra;ni zid ia /»o s pomočjo ieitp.iili na ba)kon. Medtem ko je eden p^zil na balkona, eplazii ie je drugi ob cevi za odtek(.n;e de-Ž37oic9 na streho, prišel odtod v natra-nie prestare in ca to odprl tudi svojemu drugu. Plan tek nočnih obiskovalcev je biia ena z'ata vratna verižica, in ena zlata posca verižica s tremi biieri. V noči cd 10. na 11. oktobra ao vi,'o g. Hđgšiconita, ki se nahaja tudi v^Passeggio S. Andrea" tadi obiskali nepovabljeni nočni gostie, ki so iz ulica Murat zlezli čez cgrajui zid in vlomili v pos-opje. — Iz ene sobo, ki leži v pritličju, ukrali so več velikih Se rrss-vaz v vrednosti K 150, ki so jih skrili uh nekem sosednjem, neobdelanem zemljišču v shci Remota. Medtem pa, ko so bili uzmo?iči zepet na delu, so jim drugi doslej nezaaui ftino>-ski tovariši pobrali one posode in ]ih spravili v J a »te a brlog. Tatovi no razven teh vaz odnesli iz vile eno s srebrom okovano povečalno steklo z vtisnjenimi črkami E. H., dve škatljice iz novega srebra, dva bronsts kipa, edea površnik, eden repolver dra para ženskih čevljev in ša mnogo dragih predmetov. V vilo „Irene" sovncčiobl2. ca 13. t. m. zopet ulomili. — Tatovi so odnosi s seboj : par zlatih uhanov z ametisti, 3 zlate guu b j z bistri, eno dragoceno violo ir. 1. 1800, eno rokoko*8tensko uro, eno slonokoščeno denarnico, en nožiček itd. F.edfčerajnem ob 11,30 uri dopoludne ulici Tigor rgrftjn1 zid 'na vrt vile g. Albarta C aulich, v kateri pa »omada- gedaj nikdo ne biva. — Naglo sta h teli *po- je « svoiim razscdilom dne 13. novembra 1906 št. 12 033 razveljavilo izpodbijano odločbo, ker ie zako- j zapazili sta dve mali deklici v oito neutemeljena, in sicar iz sledečih razlo- d/a moža, ki sta se splazila čez Ako se uvažuje, da se beseda žavan" ne sme tolmačiti tako, "da vsako sod-|rocit to, kar sta videli, na bližnji policij^i nijsko kaznovanje izključuje neomadežavanost; inspektorat, edioder sta no podala teko) dva marveč, da ja v smislu zakona smatrati vede- redarja t vilo in jo preiskala, — Na podu nje „omadeževanim", cko provzroča izgubo 1 našla sta za sodi skriti dra meža, katera sta osebnega ugleda, državljanskega spoštovanja biia nato aretirana. ? družabnem krogu, ki mu dotičaik pripada Na inspektoratu sta izpoveas'a, da ma — se prihaja do zaključka, da vsako posega- eden 20 letni Herkuiea Uatich iz Poreča, ki V Trsta, dne SO. aevuabra, 1S09 »EDINOST« St. 334 Bt-ran 1K. ie klati po Trttu braz pnola in br?z cređste? ia DiegOT tovariš 24-letni brezpoileni kovač VenčedaT Baner iz Češkega. Po daljšem mrliševanju »ta oba priznala, da s t" ona nlnmila v vilo „Irepe" kakor tudi v eno g. Haggiconita. — Od nkradanih predmetov »o ae skoraj v?i našli. Nekaj akradenib dragocenosti, ki so se ?tma zdele hrez vrednosti, sta nri delitvi plena v Ijndeki kavarni v ulici della Loggia zmetala na c?9to, kjer jih je pobralo neko deke. Na poda vile g. Comlicba našla sta redarja, tudi rabasan revolver. Koledar ia vreme. — Dan?«: Andrej ap. — Jutri: E'igij Sk. TVmtv»rxtara vferaT ob 2. nri popoludne -+■ 10f Gal s. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Pri-mo reko: Večinoma jasno, semtertja medeno — Zmerni vetrovi. — Temperatura hladna. V začetka lepo, potem motno. Naše gledališče. Iz pitarne nišeg». gledališča se nsm na-7«ac:s, da se bo prihodnjo nedeljo vprizorila Steshova veseloigra J r o 8 a tla11; do>e 3. t. m. pa Metka". bajka s petjem „Janko in Tržaška gledališča. TE1TRO VERDI. — Včeraj se ie z nt-pehom igrala drama An'ona-Traversi „Poštena Žena". Danes ee zaključi Gararagiia-ova sezona z , Me rte c:vileu. Društvene vesti* Odbor pevskega društva „Ilirija" se tem potom naisrčneje zahvaHujs vtem, ki eo v nedeljo dne 21. t. m. ob priliki koncerta v Rremanj'b kakorsibedi pripomogli, da je isti vspel tako sijajno v vsakem ohziru. vztic skrajno neoecčn:n}n vreraeru. 1'Jasti gre hvala vrl:m Bicmanicem, ki so pribita!: v taka častnem številu, d & je bila proitr&pa dvoran?« - Nf.r. D '•sa" natlačeno polja. Š3 enkr&t srčna h??ila Ricmaircem. in drugih gDitora Živeli! na veselo »tideaje, — Odbor pevsk. društva „Ilirija". Telovadno društvo TRŽ JkŠKI SOKOL Rebula, čavliarski mojster s Kjadina, med gosti 10 K. Ker se je cčetn mladega Lovrenca svota zde?a majhna, podarja še on 5 K in nabiralec 2 K, skopa1 torej 17 K. (V kateri n&men P! Op. uredništva). Srčna hvala na birelcu Franetu, kakor tudi vsem darovateljem ! Za zavod tv. Nikolaja so darovale Litijske in Ljubljanske dama ob priliki slavja g.e Karle Ponikvar kakor preostanek od šopka 15 kron, od razprodanih razglednic 90 kron skopaj 35 kron. Lepa hvala! Za žensko podružnico družbe sv. Cirils in Metoda je darovala gospa Pavla Gržic?. mesto cetk n^ krsto svojemu pok. bratancu g. Rudolfa Mikelič 5 kron. Srčna hvala ! Har. delav. organizacija Nede'Jski shod okrajne skupine N. D. 0. ¥ Skednju. V dvorani „Gospodarskega društva* v Skednja, ki je bila napolnjena do zadnjega kota, se je minulo nedeljo vršil javen ehod okrajne skupine N. D. O. v Skednju. Bcr:o pozdravljen e govoril tov. d". J. M a c d i <5, večkra: prekinjen od odobravan ja ?borovalcev, o „delavskem in kmeta kem vprašanj u". Podal ram je v kratk::h, a markantnih potezah zgodo-viniki razvoi delavskega ia kmetskzga stanu. Prišedši k sedanjosti, je govornik razmotrival potrebe enega in drugeg;. H koncu je vabil vse one, ki niso členi N. D. O., naj pri stopijo k iste;, kajti dandanes, ko ne odločuje več v konkurenčnem boju posameznik, ;e organizacija edino sredstvo uveljavljanja skupnih sfremlienj. Za dr. Mandrčem so go vorili Pegau, Križmančič Ivan, ki je povedal marsikatero bridko resneo „po domače", i Fr. G idnik, K ranic in Babič, na kar je ^redsedoik okrajne skupina Plečnik zakljuMt ta vzpeli «hcd. Gospodarstvo. v Trstu -t Dines zveč3r ob 9 in ool uri (takoj po pevski vaji) v restavraciji Bilkau seja ve?elič-nega f:d*eka. Ker jo ta ss a radi Mikhržsvssn večera zelo važno, raj se je zagotovo vdelsžo na le vai člani odseka, tensveč tudi oni bratje ki bodo ob MiklavŽevttic naatvpu dodelav ali — Na zd?.r ! Veseiični odvek. Slovensko akad. društ. „Ilirija" v Pragi bo imelo svrj II, redni občni zbor 2. t'ecem-bi a 1909 o1? 8. uri ?.vt-čer v prostorih reet*r-racije Scfcobla v „Pokornych" Jična ulic?. S!«78***k' £~st'e dobrodoš :. Veselfčni odsek „Trgovskega izobraževal-nega društ r." v Tr;tu,, ima dre i v druš vs-cih pnst rih sejo. Miklavžev večer z raznovrstnim v;poredani jv;redi „Č ra nit a" nr «v. Jak bu r-rde j 5 d^cembrn cb 4. uri pop. Da rila se sprefema o Tsafci Wer od 8—10 v CitetiG'cj, aii če.', dsn pri družici KomDa*«. Glasbeno društvo „Trsta gg. pevce perk^ *:a g o p3vah> vajo zi mešani zber, ki se vrši jutri v sredo ob 3. eri 7s Čer. — Danes t.-.irbu^ka vaio. K t t ri p vtki in lamb. ?.bor nastopita y sobe o daa 4. decembra ua kcnceru brht tkfg> crnštva „Jadrsn", g^. čUn't " tudi, r1« e bi '.ain pcče§čen;a niiho-rega RT:'o'fi na draz;i in ifcjiiubši z-az s.-čut » cpeštoraci ^rež r.i MikiJičevi! Sat ia ta druiio v r.rcmajijivi zvts":* bi udara i*tiire ciljem, z - k-tere deluje o društva. — V is i n .men darovtl je g. Veduti Jatt 10 šfon ie Miha P^žar 5 kron sa pev-ko d-nštvo „Z -r V pnčeščenje spomina pokojnega Rudolfa Mikeliča &o darovcii rodbio.n Mikciič-Pe:t^t v (i k. „Zari 41 v Roianu 20 kroc. Tnrsli pcdrulii^ci družba sv. Cirila in M t.di r.i Greti 10 kron ia dijA^kemu podpornemu drus!vu 10 ifr.-i? • — V isti nam u nabrala je g.a Ljudmil. Kiita^r.va m?d prijatelji pokojnega za t o 'teo .od užaico d:užba h*. Cirila iG M.tzda ca 15 kron. Možki podružnici sv. Cirila in Metoda v! Trsta dcrajc p. l-an P^cikar iz Davina' K 2 40 v nc:a na»& računa ia br^oja-e o j pri'ik- drž 'tuzbcrsk'h \olitev na G .iškem me eca ok* t. I. — Dan^r h' aui uorava ^Šentflorijanski farizeji" daiujejo „D jaš k-"rrm podocrDeian društ;ua v Trstu 10 K. i De*L*r brc i uprava. 0 priliki krsta sina Rebula Lovrenca,1 pek. mo, ;tr» ca Belvederu, je nabral Fran Bohemia, delniška banka v Pragi. — Po vfč'etmh piipr^vah ia vaestranskem prouče-vanju gospodarskih razmer čeških in slo v&nsKth izseljencev v tu ini, predvsem v Združenih dvžavah severoamerikan«kin so odločili činitelji okoli Uitrednf banke č^vkib apofitolen in denarne družbe „Securi-tas", da ustanove poseben zavod, katsregs naloga nai bi bila : oiahčavanje stikov izseljencev b »taro domovino, ter uvođenje naših izdelkov na svetovne trge. Te dji je došlo definitivno dovoljenje k vstrnovitni banke, ki sa bo z ozirem na mednarodt-e »Sik?, ki jih misii gajiti imenovala „Bohemia", deioiška barka z Pragi in ba protok^lovana v vseh jezikih avsfcro-ograke držav?\ t. j. ččško, namšk», pol;eko, aiovfcŠk >. hrv^tuo, Brbiko, sloveasko, m&iorusko, ma žurrko, "talijansko ia romansko, ter polej teea roik'-, bolgarsko, fatjcok j in angleško. Bu-ki ba im;la pravico ustanavljati r;olruž-n^ca * tu — in inozemstvu. Poslov&ti prične dna 1. ^anuvšrja 1910. v Pra^i ter obenem tadi v NtwJcrku, k;er z imeaovaoim dne?om prevismj med amjriknn^kimi Slovani dobro j znaoo, od kta 1867. obstoječo tvrdki: v:Br.~-fi3fey & Sova k. Začetni d^in'§ki k&-pital ^ zueifcu K 1.000 000 je bil vpiaau neposredno iattr^s^vanih kregih ia ba &a-le draga emisijn — najbrž3 v taku prihodnjega leta — predložena lavooiti v subsk'ioci>o. Zahvala. Podpisani se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem onim, ki so se udeležili pogreba in ki so na kakoršensikoli način izrazili sočutje povodom nenadomestljive izgube našega nepozabnega Rudita. Posebno zahvalo izrekamo slav. pevskemu društvu „Zarja" za darovani krasni venec in za ganljive žalostinke na domu, v barkovljan-ski cerkvi in na grobišču. Slednjič vsem, ki so darovali vence in vsem onim, ki so nam bili v teh britkih urah v tolažbo. Srčna hvala. ROJAN, 30. novembra 1909. rodbini: MlkelK-Pertot. — žalujoči Odlikovana pekarna in slaščičarna z zlato kolajno In križcem na mednarodni obrtni razstavi t Londonu 1909 Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 SiV1™ trikrat na dan svež kruh. Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi bf Škoti posebno za čaj; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krofcrante itd., kakor tadi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličoim spoštovanjem Vinko Skerk. 4* ■BPUBft S:. 2948 Razpis učiteljsVh mrat ▼ definitivno odnosno prov? zorično nnmeičenje v sežanskem okr&ju. 1) ms:to učitelja-vcditeljn na jednoras-radsiciih v Lipi, Mavhin ah Ščjaku, Temrici ia na VolČjemgradu; 2) mo?:o učiteljice na dvcrazrčdni liadski §o'i v Kostanjeiici in na Rspentabra; S) m sto učiteljice na trora2redni ljadsk s^i v Poniru. Službpni prejemki «0 določeni v deže'neir zskouu od dua 14. janavarja 1906 ). dež z&k. in ukaz. 5t-. 10. Pravilno opvemiene prrfinja naj s? pret; ložo 8\uŽbenim potom podpitanemu okrHjnecrc Soltk- mu svetu * dobi štirine stih d-i p< oglasa trg^ raspra v ursdnes) čavopisu wO»-car/atrra Triettino", Nezad. stna opremljen® procesezavrne:o. C. kr. okrajni šolski svet v Sežani dne 25. novembra 1909. Predsednik: Rebek. Umetni zobje diranje zobov br fr* zoisozdravniik mu kabiotiB Cermak In j. guschc Mnenje g.e Dr. Gabrijele Possanner na Dunaju. Gosp. J. SERRAVALLO Trsu I V odgovor na Vaše cenjeno vprašanje usojam se naznaniti Vam, da sem rabila Vaše ŽELEZNATO KINA - VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferrutjinoso Serravallo) toliko doma kolikor pri mnogoštevilnih bolnicah ter da sem dosegla z istim izvrstne vspehe. DUNAJ, 15. oktobra 1907. Dr. G. POSSANNER. r Majcen Miloš... mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 priporoča slavnemu občinstvu svojo mtzarmco. Izdeluje vnaJcovratno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO 3 O rjj s Širite „Edinost". Pijanost m Poskušaj t 8 Poudrs-Zenento-m se dopošlje zastonj. Nagnenje d« opojnih pijač zamore se za vedno uničiti. Sužnji pijanosti ae sedaj lahko le.šijo proti srojl lastni volji. IzDaAel se je neškodljiv pra- iek Poudre Zenento imenovan ; jemlje 'se lahko, ter je l pripraven za vsako starost in spol, ter ae pome&a v jedi in pijači, ne da bi dotični k za to vedel. - Poudre Ze- nento je zajamčen kot neškodljivo sredstvo. Oni, ki imajo pijanca bodisi v družini ali v krogu znancev, naj ne m-mudfc zahtevati brezplačne poakuinje s Poudre Zenentom. Isti se posije v pismu. — Dopisovanje v nemikem jeziku* POUDRE CENENTO Co. 76, Wardour Street, London 271 PoStnina za pisma 35 atotink, za dopisnice 10 stotlnk. PRODAJALNICA. ŠVICARSKIH UR JOSIP OPPENHE1M I| urar In Izdelovatel] čatomerjev |; £rst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vrani) J BOGATA 1ZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Stenske ure z modernim zvonilo m. PRSTAMI, UHANI, VERIŽICE Itd. po zmarnll) cenah. Popravljanje ss izvrši po flog. cenaii iuz »euo Slavno občinstvo: Pozor* V novootvorjeni trgovini se slanino, pre- kajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klobasami kranjsk-mi in dunajskimi, furlanskimi in ogrskimi salami vsakovrstnim sirom in razno il ;.o namen banke „Bebe-; me" kadeči: Varovati iot^re«^ izseljencev in to pred vas m enih iz ar^ri-ogr^ke države s posredo venitm denarne in batčne trgovine ter vr Šitu;o tndi rstalih gospodarskih poslov. Poleg tfg;i fco barka zastopala tukajlne izdelke naar^erikaookem trga, preikrbovaia zaupl i a poročila pr^kcmejoib t»rdk ter prc- listke -.a prm rsko in želežnično vež-njo. E timu se t.ouo pridruževali običaini bunčci posli, k*ker »o: sprejemanje denarja na vlc2ne koj ž c*, tekoči račuo, preskrbo-▼ftD;e žirovib in č) Praeiudium, b) Arie, c) Metto perpe.uo, Fr. O* čr.ček. 3. I. Brahms: 8chtrzc: ti-moll, op. 4, Jos. Fanera. 4 a) A. Dv tak: H imoretka, b) F. Laub: Pcl( n?ra, Fr. Oocr ček. 5. J. Michl: „So kratoia smrt", buada za moški zbor. 6. F. Oidrič-k: R^p odi a, Fr. OačKček. V aeifeljo 5. decembra : 1. B. Smetana: PćSfm na morju, m viki zbor, 2. A. Dfcr£«; KcLceit a mcil, op. 53, a) AUfgro ma noo troppc, b) Adagio non troppo, c) Allegir gicccS '. mt* ncu lr ppo, Fr. Ončr ček. 3. F. Li zt: Mtfiito. Vn »e, Jos. F»ae-a. 4. I. S. Bach: CiLConra, F . Oodriček. 5. S. Pirnat: Žalcit ac$&n zbir. 6. N. Paganiiii: „Raj čaroTr-ic", Fr. Oocrček. Pevtke točke proiz taja zbor „P«vsk'ga in glasbenega dru6t?a" v Goric*. Zotroro J a g. Josip Micbl. Začetek ^sak:k:cc ch 8. uri zvečer. Z goriškim tramvajem se ie mestci sep-trmbrr. r. K vozilo 117.222 oseb, ki so upla* čale 13 456 krrc. iz Lokev na Krasu dne 27. nov. 1909, V cedeijo die 14. t. m. se jo vršil usteno?ni otčci i bor .Podružnice družbe sv. Cirila in Mttcda za Lokev in ckolicoa. Udeležoikov je b *o prfce.štjje šttvi!o. Sklicatelj jim je raz-lt ž 1 prmen družba, opisal na kratko njeno pkdoncino de.'o-an.e ter vabil navzoče k oblici mu pristopu » loto podružnico. Goip. učtelj Alo zlj Hftščak je predstavil v vzne-Šanih b.iedan -g^dorino našfg* naroda in je teplo p.ipoto^ai prepotrebno družbo v krepko pedpitan^e. UstanovLib členov se je vpisalo takoj 6, Utn b pi 28, ka? je za tako vasico prece^šjje šianiic. Upamo, da si počasi pri-d. bimo tudi luner jib členov. Odbor obeta biti delaven. Pnojaestnikom je izvoljen csš •ako marljivi go»pod Iv. Frsnkovič, c. kr. crožn k v pokoju, wjencu je cb strani krepka pomoč v came.tn ci gospici Mileni Zagarjeri. Pridna nabiralka, Magajmčarka bode tudi potresala č.'ane za trdivratni m &oj:ček; saj ta poiel je kaker ralsšČ za goja Pettiin. Omenjati ai te najmlajšo podpornico: 11 mesečno M Arijo Petelin. GJami družbi želimo na boljših vspehov, osobito ca s dft;, ko se zdi, kakor d« «e je vte z keio z per ntš slovenski red, ki kliče pr e1° s v-» :;sd one, ki nas pode in nam jt-ii. je.o jjrav:ce! Lepa soba se odda pri ploverski družini. Lo-reDzo Giberti 6tev. 6, III-, vrata 19. (2085 Ionom d°bre Čevljarje za žensko in moško delo. Ibl/Clll Via della Fonderia št. 2, I. n. 2105 Vinarska in gospodar zadruga v Dornbergu pri Gorici ptTd" mnogo tisoč hektolitrov najizbornejšega -vioa — med tem tudi sladkega £ la „prosekar". - Na zahtevo Be služi z uzorci. 1974 Andrej Jejčič ™ 2S. Po dogovoru nižje cene. Proda se ali se oddi radi staiosti, na Trnovem, kraj kolodvora, vila z dobro vpeljano restavracijo in predajo vina na veliko, z vrtom, hlevom, zemljiščem za zgradbo in za sprehod. Vse je prikladno za letoviščarje. Cena zmerna. — Oglasiti se je pri Pavlu Vraneševič-u v Trnovem (Dorneg) ali tudi v našem Inser. oddelku. 2079 32 nvč. liter v ulici Coroneo 2C99 Sprejme se takoj govori slove^ki 111 italijanski. Teč pove Jakob Ž i v i c, brivec v Bar-kovijah. 2100 Proda se 70 hekt. belega vina prve vrste po _______ - - 26 stot. od 3 hekt naprej v Ga- brijeh pri Štanjelu. Oglasiti se je pri vratarju v Narodnem domu. Mi TVSĐEA I i i. i \#7ffromifo CD I .Slava kliče Slovane na VžtlralllllU OD i delo". — Krasno izdelane razgednice. Založil in razpoSi^a Rudolf Može> Trst, via tfealinata St. 1. _201 Nepremočljiva pregrinjala v xa voze, vagone, žerjave, blago itd. Izposojuje pregrinjala. Ivan Sivitz Trst, nI. O. G-allatti 6. POZOR! Vsled nakupa velike partije kuhinjsk. predmetov vseh kvalitet iz emailirane kovine, se prodajo isti po K 1*20 kilogram. Naprej gospodinje. Porabite to priliko! Ulico Sllolo PelllCO 10- Kostoris 4kladišde oblek za moške in dečk* Trst, via S. (aiovanni 16, !. n. (zraven Restavracije cooperativa ex Haeker* prodaja na mesečue ali tedenska obroke obleke In površuike moške, perilo itd. N«*idogovornejše eene. POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampak v prv^m nadstropja. CARLO STRUKEL prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TR§ T Galanterije iz usnja, ?otne torbe Ovratnice, MM in šalice. Specijaliteta : Potrebščine za hribolazoe. Hočete se prepričati ? obiščite vel'ka skladišča Marijend Sala t mi Fonte della Fabra 2 I ul. Poste Nuovb (vogal Torrente) Alla citti di Londr^ Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke Sto"iumi za otreke. Površniki, močne joue, kožni i in r tirih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški). 8peofJallteta: blago tn- in inozemskih tov&jn. Izgotovijajo se obleke po meri po najnovejši anodi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah C. M Mli k Co. Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Spalne in jedilne cobe as izbere. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št. 1 Telefon 3t 71 Romano IV ĐANIELE P!LL^ Tr;ST - uiica Acquedotto 34 TELEFO* Velika zaloga gašenega in ? živega apna. Tovarna cementnih plošč zaloga oglja za peči i ŠIRITE „EDINOST" Vsi oni bolnim ki nimajo alastl do Jedi, ki trpć oa slabi prebavi, zapiranju, žgaravlol, biranju prohmornlh M. slin * zeleden. glavobola ln krča, ozdravijo, ako p^ajo izvrstne želodčne kapljice lekarne sv. Cirila fn Meto-dija v Pazinu tsr postanojo zopot JaM Mir ln sveži. Cena 6 steklenic K 2.©O „12 „ n 4. BO VSEM ONIM kI trr na pluoao- V kjuiU UU, m J katara, tazlini diha,- Snjn, slabosti in blađ'ol. priporoča se islastl Olje od polenovke pripravljeno z železom. Isto Je tako iobro sestavljeno da ga zamore piti tudi sajii-birčljivi bolnik. — Cena steklenici Kron 3"— Posebno pri -porogljivo za male otroke, blede, slabokrvne. — Vsa navedena zdravila dobijo se samo v lekarni sv Cirila In Metoda u Pazinu (ISTBA) ter se pošljej po postnem povzetja ali pa proti predplačilu. — Savodtlo za aporabs W" Jo priloženo sakl steklenlol Ista lekarna priporoča svoje leke kakor : švedske kapljice po K 1 in 2, mazilo proti kostobolju K f. Železnato Klra-Vino K I BO ifd. fi. IMIUovah: mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelovanja. ai —■ Ni treba več užigalic ! — En sam pritisk provzroča o^eoj ! — Imperator Z.'pni nžigalec in ot> »neui elegantna, najfinejše ni-klovau.i, je