Z8Z. JtartlRo. 4 v uaniiani,«sredo 13. decembra 1922. *- — _____^____ uto IO. ■hB^ jflB^H ^B^m ^H j^B^H ^^m ^| ^^^m J^H^^h ^^fe ■!» ^h jH|B flj& ^S ^D^r WtfgBr Izhafa vsftk dan popoldno, livMsail neiUUe la pranlk*. inserafi: do 9 petit vrst i I D. od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p. vecji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponuđbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav napre;. — lnseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilozi znamka za odgovor. trpMivnlštvo „Slav. Naroda1' in „Narodna tiskar na** Kaadova ulica št 5, prlUlčao. — Toltfoa št. 304. Ur«daUtv» „Slor. Jf*r<>4V- 3**fl*v« nltci tt, S, I. »adslro>i« Taiioi it»?. 14. Dopis« sprcie^i? 'a »?»!a*atl. Novi rmočuiki naj po>l cjo v p*«^ naro<;nino vcJno "7*k$T ro na^aurvci. Na amo pismena n.voMla brc pos^atve dei^r.1 se ne mor?mo ozirati. Ali js naša kraljevina stara ali nova država? Dr. Dašan M. Subotić: Naša Kraljevina nile -»nova* država. Posebni odtisek iz »Novog Života*, Xh zv. II. Grafički zavod »Narodna samouprava*, Beograd, str. 7. L Dr. Dušan Subotić je eden Iz-ned najboljših in najplodovitejših srbskih pravnikov. Bil je zastopnik naše države pred mešanim razsodi-sčem v Ženevi, ki naj bi razsojevalo spore med našo kraljevino in nem-sko državo glede likvidacije imovin nemških državljanov na teritoriju prejšnje kraljevine Srbije. Nemci so hoteli, da naj velja naša država za novo« državo, ki kot taka ne bi imela pravice, da izvrši omenjeno likvidacijo in si pridrži prodajno ceno izvršene likvidacije. S u b o t i ć na je zastopal mnenje, da naša kraljevina nima značaja »nove« države, am-pnk da je prejšnja kraljevina Srbija, s katero so se ujedinili izvestni teritoriji bivše Avstro-Ogrske pod novim imenom Kraljevine Srbov, Hrva-tov in Slovencev. in da ima kot taka pravica likvidacije imovine nemških nodanikov brez ozira na to, ali se na-?-»Ma na st?.rern ?ii novem teritoriju. Posledica pa je, da vprašanje o pravilnosti likvidacij in odskodovanju lar.tnikov ne more resevati mešano razsodišče v Ženevi, ampak državni svet naše kraljevine kakor najvišje upravno sođišče, ker se srne samo za nove države udejstvovati mešano razsodišče. Spor — ki je bi! po vsi priliki spor za kompetenco — je bfl resen od mešanega razsodišča v Ženevi za več nrimerov v korist našega stališe a. Subotić prinaša razloge in odioke mešanega razsodišča v dobesednem prevodu. Iz istih naj r^snamemo vodilne misli: V ver-snfUeskem miru ni rešeno vprašanje, ?.r\ je rm^a država nova država. Sen-žermenska pogodba govori izrecno 0 Poljski in Čehoslovaški kakor na novo stvorjenima državama. Ako bi sile, ki so podpisale ta dogovor, smatrale poleg Poljske in Cehoslovaške tuđi našo državo za novo državo, poslužile bi se v čl. 271 al. 2 izraza: pour certaines des rTtats nouvelie-ment crees, in ne, kakor v resnici stoji: pour les Etats nouvellement crees. Isti tekst se nahaja v trianon-ski pogodbi. Če tuđi je vprašanje v strofo znanstvenem pogledu sporno, vendar v smislu teze, katero zastopa nemška stran, ne ostane manj res-nično, da se pri takem besedilu, kakor ga imata senžermenska in tri-anonska pogodba, ne more dopustiti sklepa, da je država SHS na novo stvorjena država. Ražen tega je pomisliti: Če se prvi tri je odstavki čle-na 248 d senžermenske pogodbe na-našajo na državo SHS, a je uporaba če trte ga odstavka na njo izključena, ne bi se moglo razumeti, zakaj bi se hotelo v členu 296 d versajske pogodbe uvajati naravnost nasprotno solucijo, kar bi bflo gotovo podano, če bi se naša država smatrrla za novo stvorjeno državo. Drugačna interpretacija bi pomenila tuđi omalova-ževanje naše države, ker bi se ji na-prtilo relativno nepovoljnejše posto-panje pred mešanim razsodiščem v Ženevi, in to ne da bi se vpoštevalo silne žrtve, katere je doprinesla Kraljevina Srbija, ki je bila od prve-ga dne svetovne vojne zaveznica an-tantnih držav. Subotić v svojem spisn pristavlja k razlogom mešanega razsodišča samo še suho konstatacijo, da je s e d a j raz stališče mednarodnega prava ugotovljeno, da naša kraljevina ni nova država, ampak stara kraljevina Srbija z novim imenom in novim teritorijem. Zdi se, da tuđi S u-b o t i ć dobro čuti, da ima problem dve lici; saj uvodoma sam poudarja, da je vprašanje »od dvojakog interesa : sa gledišta spolnjeg t j. medju-narodnog prava i sa gledišta unutrašnjeg t. j. državnog prava«. Mi pozdravljamo koristi, kijih prinaša med-narodna ugotovitev naši državi, pozdravili bi pa tuđi radi ugotovitev za notranjo, državnopravno stran. Ker glede te ne more biti dvoma, da je naša država »jedna nova državna individualnosti, kakor je to lepo do-kazal dr. Štefan Sagadin (Naš sedanii ustavni položaj, str. 18—?0>, bi pač želeli, da bi se obe stališči spravili miselno v sklad; inače nam ne ostane prihranjen oči tek dvoličnosti. Dr. M. D. SLOVENSKI FAŠIZEM. V G o r i c i, 9. dec. Kaj — fašizem, slovenski faši-zem — ali je to mogoče? Žalibog prav res mogoče: njegovo duševno ognjišče je Gorica, njegov krušni oče je fašistovska organizacija Ju-lijske Benečije, njegov slovenski zastopnik — g. Bandelj. S pojavom g. Bandlja bi se ne pecali če bi ne bil v službi stranke, ki s svojim sedanjim početjem naš narod v Julijski Benečiji demoralizira. Tako pa se na žalost moramo baviti z njim. Da pa nam bo laž je ocer»iti g. Bandlja načela,, delo in po-sledice njegovega pojava v teh raz-trgnnih čas;h, homo možu čisto na kratko preiskali obisti. Kdo je Bandelj? Mož je po rodu Vipavec. Hodil je v ljudsko solo in se potem izuril za kovača. Pozneje je šel k vojakom, kjer se je c. kr. oficirskim hlapcem ponizno udinjal, za kar so mu na ovratnik naš ili korpo-ralske zvezde. Od vojakov vmivšega se Bandlja je požejalo po pokliču delavca na polju vzgojeslovja. Šel je na učitelji-šče in postal učitelj. Med vojno se je mudil v Italiji, po vojni se je vrnil v okupirane kraie, spisal (bolje: pre-pisal) italijansko zgodovino za nove italijanske državljane ter bil nastavljen za šolskega nadzornika v Po-stojni. Iz Postojne je bil premeščen v Tolmin, kjer je bil tuđi član izpraSe-valne komisije za učitelje. Sedaj je mož pri upravni centrali za goriško deželo. Ko je prišla na površje Mus-solinijeva vlada, je Bandelj brž skri-vil hrbtenico in se šel klanjat novim vlastodržeem. Za to svoje dejanje so ga koj potrdili v službi in sedaj ga je ćelo doletela čast. da je postal vo-dja »slovenske« vladne, Mussolinije-ve stranke. Mislimo, da nam je zgomja kratka biografija Bandljeva že do-volj za presojo moževega značaja in njegove doslednosti. Pojav Bandlja bi naš narod, kljub janičarski crti njegovega karakterja prav lahko pre-bolel, ako bi bil osamljen. Toda v tem tiči zlo: Bandelj danes pri nas ni sam. temveč ima za seboj že nekaj pristašev. izdaja svoje glasilo (iz-prva »Glas Julijske Benečije«) — »Nova Doba« in s svojim početjem demoralizira še one naše ljudi, ki so jih posledice svetovne vojne pustile nedotaknjene. Na tak način živi in se razvija v Julijski Benečiji slovenski fašizem. Seveda se mu naši Ijudje ne udaja-jo zaporedoma: ali, navajeni na politični optimizem duhovnika - poslan-ca Ščcka se odtezajo delu in propagandi za načela, ki so nam bila in nam ostanejo sveta. Tako polagoma bolj in bolj padajo v kremplje — slovenskega fašizma. Toda slovenski fa?i7etn je rc-normalen pofav, doknz, da korupcije in demornli7?enc pri nas rc ri k'--nec. Tem večja dolžnoct je zato v*eh. kf imajo pri narrdit rr!v m rni"!ic-nje !n udejstvovpnr* r»n po!»'i po'Mi-ke, da mu povedo, kdo je Bandelj, od koga je plačan in kako dalekosežne posledice bi izzvalo raširjenie slovenskega fašizma na našo prihod-nrct. Faš'zem lovi kaline z razlijni-ini sredsivi: z ognjem in meCcm. z oscl;nimi Bandlji in z njegovim glasilom »Novo Dobo««. Kćor pa ima oči, da vidi, ušesa, da čuje in ie-7'k, da g vori, bo zavrnil Brndlju »Novo Dobo« in slovenski farizem ter bo s tem dokazal, da Utr\zc:x\ in Bandelj še ništa vsc. Mno^i, nelzmcrno već od slovensketri far':-ma $0 rarodnostna načela, katerim c'i^im rrramo ostati /vesti tor frrt sl"7it\ Fasizom pa. tuđi v oV'cki in no'i e. Bpndb'n, ostane za nas isto, kar je bil d^r-lej: nojav bolczni. ki se mora med na^ii čimprej izeriThiti. ako nam je do življenja in bodočno^ti. —bar. VLAĐNA KRIZA. PASIĆU PONOVNO PO\rER.Tr7ST M\NDAT 7A SrTSTAVO POSLOVNE VLADE. — PAŠICEV PESIMIZEM. — STA LIŠĆE DEMOKRATSKEGA KLUBA. — Beograd, 12. dec. (Izv.) Razplet vladne krize se nadaljuje po metodah g. I Nikole PaSfća. V parlamentarnih krog^h ' splo^no naglaSajo okolnost da bi se bila kriza že davno lahko odstranila in da bi bila že lahko sestavljena nova vlada, toda PaŠLĆ kot star in preizkušen parlamentarec kf pozna vse politične in parlamentarne trike, namenoma zavla-čuje sestavo vlade. Na drugi strani v političnih kTOgnh jasno naglašajo željo In odlo5nost krone, da se vladna kriza čim prej odstrani in da nova poslovna vlada v najkrajšem Časti spravi pod streho tri naivažnejše zakone, Invalidskega, uradniškega in agramega. Iskrena želja krone je, da se ugodi upravičenim zahtevam invalidov. Kralj sam je zastopnikom invalidskega udruženja izrečno dal Izjavo, da stori vse, da se uveljavijo potom zakona njih zahteve. Naravno je tuđi, da mora vlada ugoditi zahtevam uradništva in storiti vse potrebno, da priđe uradniški zakon do sankcije. Dalje pa je treba tuđi spraviti pod streho zemljoradniškl zakon, da se razčistijo agrarne razmere v Dalmaciji. Ministrski predsednik Nikola PaŠić pa je pri prvih poskusih za sestavo poslovne vlade naletel na take težkoče, da Je bil moralno prisHjen rmitl Nj. Vel. kralju poverjeni mandat. Nj. VeL kralj pa je ponovno zaprosil g. Nfkolo Paši-£a, da šestari poslovno vlado, ki bi imela nalogo. Izvršiti in resiti zgoraj omenjene zakone. Ta poslovna vlada bi se pozneje via facti pretvorila v volit-veno vlado, ki bi izvršila in vodila vo- litve za narodno skupščino. O novem mandatu je preckedstvo ministrskega sveta izdalo kratek komunike. — Beograd, 12. dec. (Tvz.) Od pred-sed^tva ministrskega sveta izdani komunike o ponovnem mandatu sr. Nikole Pašića za sestavo vlade se glasi: »Predsednik mini?tr?;kec:a sveta SP. Nikola Pas?ć je bil včerai nkoli 12. rpre-jet v avdijend od Nj. Vel. kralja. Pred-\o7a\ je poročilo o rezultatih poveriene misije glede sestave novega koalidj-skega kabineta, ki bi imel resiti nacrt zakona o invalidih, nacrt zakona o urad-nikih, nacrt zakona o agrarni reformi v Dalmaciji itd., nacrt zakona o neposrednih davkih, brez katerejra bi se ne mogli izvesti vsi zgoraj omenieni zakoni. Vse težkoče. na katere je naletel pri sestavi tega kabineta, ki bi imel izvršiti pover-jeno nalogo, so prisilile g. Nikolo Pašića, da je zaprosil Ni. Vel. kralja, da ga razreši od poverjene mu mls'je. Nj. Vel. kralj je ponovno zanrosn g. Nikolo Pašića, da še enkrat poskusi sestaviti tak koallc'iski kabinet, kl bi mogel Izvršiti gorenje zakore. O. Nikola Pašić se je pozivu odzval ter storil poskuse, da se odstraniio težkoče in da dobi garancije za izvršitev poverjene naloge. — Beograd, 12. dec. (Izv.) Tekom včerajsnjega dneva je g. Nikola Pašić ponovno začel pokajanja za sestavo koaliciiskega kabineta. V prvi vrsti je imel daljše razgovore s predsednikorn parlamentamega kluba SKS Rajarjem. Pašić je zaprosil Rajarja, da mu pojasni stališče SKS 0 programu bodoče vlade. Miran Jare: . 600 \H PMSTOLOVEC. '(Dalje.) In ko sem se spet zagledal v zrcalu, me je zaslepila kot ogromno solnee vzplamenela slutnja: tuđi skozi mene vro te sile in le, če sem sam urejen, jih bom mogel urediti in jih prav ustružiti. Če sem sam urejen! Telo in duh! A v tistem hipu je vse moje duhovno obzorje zastrla podoba Anite; ne, to ni bila več ona, temveč vesoljna žena s prezirijivim roganjem in pogledom sfin-ge. Njeni dehteči lasje pa so podrhtevali v vetru vzdihov, sladostrastnih proŠenj, vikov, krikov, ki so veli od vseh štirih strani sveta. Ona pa se je smejala kot zmagovalka in njenim belim nogam je bil za podstavek grič lobanj. In kot na povelje je zabučala godba, lobanje so se z^anile, vzvalovale, zaplesale in po ve-scljnem prostoru je odmeval divji krik vseh teh oživljenih milijonov, med ka-terimi sem videl tuđi sebe: »Eva, Eva, odreši nas!c Tedaj pa je položfl name roko moj prijatelj: »Kaj si se zagledal v kako kratkokrilko? Ubogi sanjač! Zdaj ni časa za to. Tretja ura se bliža! Oni pri šahu že omajiujejo.c Stopila sva bliže in nenadoma me je prevzela volja, da stopim na mesto naveličanega šahista, ki je tuđi takoj ugodil moji želji. Sam ne vem, kje in kako sem dobil toliko prekipevajočih moći, da sem na ves glas zavpil: »Pozor! Boga vi ovim iaz!« Vse ob-Činstvo je prešinil električni tok, da je mahoma oživelo. Že sem hotel zapovedati, naj se trd-njava premakne na kraljičino mesto, kar me je zgrabil moj prijatelj z vso močjo, ko mu je padla ura, ki jo je držal v ro-ki, na tla. »Še petnajst minut manjka do treh!« mi je šepnil, nato pa zakričal kot brez-umen: »Ti, ubožec, ne boŠ Boga nikoli vjel! Posebno pa ne po zakoniti poti! Kdor hoče postati božji lovec, mora biti pustolovec, puntar ali razbojnik! - .» Proč . . . proč vi vsi, dremavci, lgralci, plesavci!« je divje krilil in mahal 2 rokami, prerivajoč se proti odru. Be-sen je planil k mizi, prijel splašenega bebea in ga porinil proč, da se je ubogi mož zvalil po odru. Sam pa je stopil na stol in ob zgro-ženem strmenju poslušalcev govoril kot pobesnel pridigar; »Hudičil Dovolj ste napasli svoje oči, ušesa, roke, noge in svoje trebuhe na živih nji-vah živalskih in človeskih teles! In vi ste hoteli ujeti Boga?! Zveri! Na razvalinah svojega duha ste j zaradili zlato tele, okrog katerega raja-te z belnimi lovačami. Gobavci na duhu! Ha! Jaz sem ujel tega vašega dre- ] majočega Boga, jaz! i Tuđi ti (imenoval je mene!) Ga nisi, ti, ki si na razvalinah svojega duha po-stavil kraljevski cvetličnjak, da si tam ■ kadil opii in se kopal v mlačnih sanja-rijah! Vi vsi ste lažniki in vaš veliki greh je, da se je balon vaše predrznosti tako napihnil, da hoče pogoltniti vso kroglo sedanjosti. Toda, ljubčki, ta krogla je goreča in vaS trebuh se bo razpočil. Hrana, ki vam jo danes daje zemlja, ni več samo živalska kot nekoČ. temveč je zabeljena s krvjo in solzami otrok, deklet, mladeničev, Žena in očetov, ki ste teh pet debelih let raiali po njihovih zvijajočih se, živih telesih , vi vsi: ti mogotec, ki si krvavi znoj vojakov in delavcev pretvarjal v dragulje, da si z i ojimi kupova! meso vlačug ... ti gene- I ral ki si prestavil svoj šah iz kavamc na zlata polja ... ti suženjski poet. ki si zapeljeval s svojimi zlaganimi stihi o csvobojenju narodov ... ti klečeplazni uradnik . . .« I Občinstvo, ki je sprva osuplo mol-čalo, se je zdaj dvignilo z gromovitim vriščem: »Doli s propalico! Doli s propalico!« ; Nekateri pa so tolažili: »Saj se norčuje, saj vendra igra...« Tedaj pa je v gručt pri vratih nastalo močno gibanje, začul sem zmede-ne klice, ki so mahoma pozornost obr-nili naše. Vsi smo pozabfli na govornika tn hiteli proti onemu kraju, kjer se je trio že polno občinstva. Nam nasproti je pri-tekel mlad gospod, ki je ves prestrašen pravil: »Tam v neki sobi so našli zadavljeno žensko . . . baletno plesalko.« Kri mi je oledenela — otrpnil sem. Baletna plesalka! Brezčutno sem se pehal skozi dr-. veče valove človeskih bitij . • • Tam pa so se Že vsi sklanjali nad nečim belim . . . vidcl sem del onega svilenega krila . . . Nekdo je vzkliknfl: Anita! Brez misli sem se obrnil proti odru. Čudno, da se mi je zdaj zazdel nad vse važen čmi klavir, ki sem ga motril s prav trdovratno vztrajnostjo. Pod njim je bil razmetan kup not; na njih je ležalo dvoje razbitih stckle-r.ic, iz katerih se je razlivalo vino. Po-leg na stolu je sedel v dve gube sklju-čen človek. Kako, da ga nisem prejc opazil, kako, da on edini tam sameva kakor izobčenec! Vsi ti Ijudje, najsi še tako poživinjeni in propali, so se vsaj ob tem groznem pripetljaju združili osupli nad zločinom, ki jih je iztreznil in tako silovito udaril na že zaprašene in zarjavele strune njihovih src, da so prestrašeni trepetali — postali so luidje. Oni pa, kot da ni eden izmed njih — Človek! Vzravnal se je, pogledaj, bil je — Deletur! Za hip sem postal — 0, kako živo se spominjani te sekunde — v domišlji.;i sem nanovo doživel vse trpljenje, ko me je poniževal pred samim seboj, do-mislil sem se vseh križevih postaj tes\ večera, ko se je vedno bolj lomil moj lepi videz 0 svetu in-------spomnil sem se Anite, mrtve . . . zadavljene . . . i (Kooec prliu) Stran 2. ______»Sf.OVffNS Kl NAROD« dW 13 decembra 1922. štev. 28 t Predsednik Rajar je med drugim nagla- ! sal, da je SKS pripravljena sodelovati ' y vladi na temelju vidovdanske ustave, i pripravljena je, če je to mogoče, stopiti j V koalicijski kabinet pod pogojem, da se * delovni vladni program razširi in da se ' y program ^rejmejo tuđi nekatere J zahteve poslancev SKS, predvsem za* kon o ustrojstva vojsk* In zakon o Iz* cnačenja davčnega sistema za vso državo. PaSić je Rajarju indirektno prl-znal upravičenost predlo*ov SKS. Ome-fcil pa je tud!, da so težkoče za sestavo nove poslovne vlade velike in da dvo-tni v uspeh svoje misije. PaSić je koncem konference z Rajarjem lakonično omenU: »Pa naj šesta vi vlado, kdor io mora, jaz Jo t* morem.« — Beograd, 12. dec. (Izv.) Na kon~ ferenci s predsednikom parlamentarne-fca kluba SKS Rajarjem je Pašte ome-njal tuđi volitve. Dotaknil se je mimo-fcrede volitev v ljubljanski občinski ! ■svet PaSić je dalje zopet konferiral s ! podpredsednikom demokratskega kluba ! Radovičem. Tekom razgovor je Pašić ? Jeaprosil Radoviča, da mu da točna po- ! 'jasnila o razmerah v dcmokratskem ! klubu. Pašič na vsak način želi, da bi ; : demokratski klub kot celota podpiral j Jnovo koalicijsko vlado. ! ; — Beograd, 12. dec. (Izv.) Pašič tn~ ili skuša sondirati teren za volitveno vlado. Pašič računa na razcep demo-kratskega kluba v dva tabora, da bi tako pripomogel radikalcem do večje močL — Beograd, 12. dec. (Izv.) VčeraJ idopoldne je bila seja demokratskega kluba. Podpredsednik Radovlć je poro-čal o razgovorih z g. Nikolo Paši-ćem, minister financ dr. Kum an ud i pa je imel daljši govor o politični situa- ] čiji. Po daljši debati, tekom katere je | fmančni minister naglašal da se lahko i sprejmejo vsi trlje najnunejši zakoni I brez zakona o neposrednih davkih, ie j bilo sklenjeno. da klub kot celota pod-pira koalicijsko vlado. — Zagreb, 12. dec. (Izv.) Nefcateri zagrebški listi javljajo danes, da Ljuba Davidović ni sam sestavil brzojavke na Hrvatski blok. Pri sestavi so sodelovali Milan Grol, dr. Boza Marković in 4r. Smodlaka. :. Nemčija in bruseljska r konferenca. — Pariz, 11. decembra. (Izv.) »Agen-jfce liavas« javlja iz Berlina, da sta od-jKrtovala v London državni tajnik Berg-mann in ravnatelj Havenstein s pismom l'državnega kancelarja Čuna. Havenstein ima zelo obsežna pooblastila za Irazgovore v imenu nemške vlade. Nem-fcija tuđi predlaga posebne predloge v xadevi reparacijskega vprašanja, ki priđe v razpravo na bruseljski kome-'rencl — London, 11. decembra. (Izv.) Kakor poročaio listi, se sestane gospodarska konferenca v Bruslju v prvi polovici meseca januarja prihodnjega leta. Nekateri omenjajo, da bodo k razpravi 6 zavezniških dolgovlh pozvane tuđi in-tereslrane države male antante. r Hardingova spomenica. »DSTRANITEV SVETOVNEOA NEREDA. PROTI OBORO2EVANJU. — Pariz, 11. decembra- (Izv.) Posla-tdca ameriškega predsednika Hardinsa, ki Jo je predložit kongresu 8. t. m., vsebuje v glavnem poziv, da ie potreba, odpravltl nered, ki se ie polastil vseza sveta v povoj-sem Času. OđnoŠaii ZJetiinjenlh drla? z drugim! državami nlso ie brez grozeČIb oblakov, toda vsekakor Je Amerika mnogo pripomogla k temu, da se odstranjuje ne-varnost za cborožene konflikte. Poznamo težkoče. na katere naletava svet, hoteČ rc-Siti se i2 vojne propasti in zavedamo se ineđnarodnih dolžncsti, ki nam I ih nalaga najvišja prisrčnost. Vse obveznosti, ki se 'dosežejo 2 ameriškim idealom in ki ne bo-rdo nasprotovale na§i obl!W vlade, sprejme->no radi. Ako ne moremo dati pomoči, tuđi ne formuliramo žahtev, meje pa, ki nam Sih stavi konstitucija, nas ne ovirajo, da ne bi izvrševsli moralnega vplivanja. Glede međnarodne politike se anerllka Vlada ni nlkdar od te fa val a svojim medna-rodnlm obveznostim, toda enako ZedJnJene 'države ne pripuste nikdar, da bi se krflle ameriške pravice v kaki točki. Zedfnjene <3ržave se ne bodo vezale s pogodbami, kl bi zasledovale oborožene zveze In izogtbale se bodo dogovorom, ki bi ne đosegtt priznanja zbornice ali sveta DruStva narodov. Prerfdent predlasta ratlfflcacllo pogodb s washfnttonske konfereitce, Ba«la5aJoC, da b! se morala pogodba Ittrlh Tctevlastl, W se tiče pomorskera oborofeiranla, rtzteif-nlti na drfave vsejra sveta. To bi W1t) naf-bolie sredstvo, 'da se pTcpredlo bodoCe vojne. Podcrtava, kako sta konferenca za pomorsko razoroževanje In konferenca *dr-žav centralne Amerike Jasno pokazati, da stremilo Zedinlene države po tem, da tri se 'dosegli najboljši mednarodni sporazum!. Oleđe na mfset defenzivne ailante med Franci io, An^liio in Zedinjenimi državama |trcWHwdifl|; ^ y Potodb za oboroieae w*mm Antrika J ■© more sprejetL Mi smo tega mnenja, da J obstoii najbolji« sredstvo, da se spostujelo i vzajemne pravice med narodi, v dejstvu, j da aa) $i voditelji narodov debro podedajo dru« drusemu V obraz, predno se odločijo za Poziv k orožju. Konferenca zavezniškib minisfrskih predsednikov. O0KLONITEV NEMŠKIH PREDLO-OOV. — London, 11. dec. (Havas) Popol-đanska seja je trajala do 6. zvečer. Kon-ferenčna posvetovanja so se nato pre-kinila in se obnove dne 2. januarja 1923 v Parizu. Na to konferenco bodo pozvani tudl zastopniki male antante. ■— London, 11. dec. (Ob 13. Reuter) ZaveznlSkl ministri so odklonfll pred-lose netnške vlade slede reparacli. — London, 11. dec. (Havas) Raz-prava o nemški noti je trajala tri ure. Ministrski pređsednik Poincare je pojasnil, da so nemški predlosi popol-noma nezađostni, ker ne govore niti o kaki reformi proračuna, niti o kaki kontroli, niti o kaki garanciji, niti o kakih , zastavah, niti ne o nacrtu reparacijske j komisije za stabilizacijo marke. Naspro-j ti temu zahteva Nemčija dve novi kon-j cesiji, namreč moratorij in enako posto-; Panje grlede komercijalnih olajSav na-] pram določilom versaillske pogodbe. | Poincarć je za posojUo v svrho olaj§a-I ve reparacij. Glede zunanjejca posojila I pa nacrt ne navede niti zneska, niti na-j čina, kako se naj emitira. NemSki nacrt j ie popolnoma neizvedljiv. ! Ministrski pređsednik Mussolini je j izrazil enako miSljenje. Ministrski pred-1 sednik Bonar Law je tuđi priznal neiz-j vedljivost nacrta, poudarjal je, da bi bilo i koristno o njem obširno razmotrivatl I Velike demonstracije v VaršavL | IZGREDI PROTI PREDSEDNIKU DR. NARUTOWICZU. — Varšava, 11. dec. (Izv.) V krotfh desnice je izvolitev bivšega zunanjega ministra dr. Narutowicza za predsedni-ka poljske republike izzvala veliko nezadovoljstvo in ogorčenje. Poslanci desnice izjavljajo, da ne priznajo niti Na-rutowicza za predsednika republike, niti vlade, ki bi bila od njega imenovana. Pred parlamentom se je danes zjutraj okoli 9. zbrala velika množica demon-strantov, ki so začeli demonstrirati proti predsedniku. Več levičarskih poslancev je bilo insultiranih. Demonstracije so vodili po večini visokošolci Demonstracije so zavzele tak obseg, da je bil tekom nadaljnega ustavljen ves tramvajski promet in da je prišlo do krvavih spopadov. Na več krajih so streljalL Ubite so štiri osebe, okoli 15 oseb je pa več ali manj težko ranjenih. Sele proti večeru so demonstracije ponehalc. — Varšava, 11. dec (P. B. A.) V sejmu je bila danes svečana zaprisega novega predsednika dr. Namtowicza. Pred zbornico so se zbrale posamne skupine desničarskih strank, ki so demonstrirale proti predsedniku. Več poslancev levice je bilo pri vhodu ustav-Ijenih in dejansko insultiranih. Minister notranjih zadev je suspenziral zaradi teh dogodkov Sefa policije. — Varšava, 11. dec. (CTK.) Cestne demonstracije so se nadaljevale do večera. Demonstracije so se spremenile v težke izgrede. Med demonstrirajočimi dijaki in delavstvom je prišlo do uličnih bojev, tekom katerih se je tuđi stre-ljalo. Pri dopoldanskih demonstracijah so se skušali demonstrant je pririti do voza, v katerem se je vozil pređsednik Narutowizc policija in spremstvo ulan-cev sta to preprečila. — Varšava, 12. dec. (Izv.) Tekom včerajšnjih demonstracij je prišlo na več krajih do uličnih bojev med dijaStvom in delavstvom. Ko se je pređsednik dr. Narutowizc vračal s sejma v palačo Belvedere, so skušall demonstrantje njega napasti. Eskorta ulancev je demonstrante s sulicami razgnala. Tekom vče-raiSnjih bojev so bile Stiri osebe ubite in 10 detnonstrantov ie bilo težko ranjenih. VPRASANJE MORSKIH O2W. — Lausanna* 8. decembra. (Izv.) Na današnji seji teritorijalne komisije je prišlo na razpravni dnevni red vpraSa-nje morskih ožin. Izmet paša je v imenu turske delegacije predloži! pripombe 1c predlogom zaveznikov. Čičerin ie od-go var jal na včerajšnja izvajanja lorda Curzona in si pridržal pravico odgovoriti na predloge os. izvajanja Izmet paše. Duca, dr. Spalajković, Venizelos in Stambolljskl so izjavili, da njih vlade sprejemajo predloge, ki so jih stavili zavezniki. Spominjajte se „ORl^TVA 5LFPir - ZVONENJE PO TOČI. Zadnji dogodki na Grškem so vzbudili splošno pozornost in večino-ma tuđi ogorčenje evropske javnosti. Katastrofa, ki je dotekla to majlmo balkansko državo, ie imela več politično važnih posledic In težko je da-Ines povedatit kako se bodo razvile in uredile grške notranje razmere in kam bo krenila njena zunanja politika. Prvo, kar so storili Grki, ko so | jih kemalisti pošteno nakresali, je bilo seveda splošno začuđen je, temu začudenju je sledilo vprašanje: kdo je kriv, da smo bili tepeni? Narodna j2?i ki ri nikoli preveč iznirčna, je zahtevala žrtve, te so padle, zdi pa se, da s tem stvar še ni poravnana. IS tem, da je revolucijonarni odbor obsodil in usmrtil ministre, se ni ka-tr«strofa prav nič zmanjšala, ta strogost pa menda niti ni dosegla svojega pravega cilja. »Matin« namreč prinaša besedilo tajnih brzojavk, ki jih je pošiljal svoj Čas Venizelos iz Londona grskemu zun.ministru.Fran-coski list navaja brzojavke, ki kategorično doknzujejo. da ni zakrivil grške katastrofe ustreljeni Ounaris, marveč da glavno odgovornost pada na Venizelosa. Po konferenci v Bouil-lonu, kjer so hoteli zunanji ministri Francije, Italije in Angleške olaj^ati položaj tedanje Turčije, je poslal Venizelos v Atene brzojavko, v kateri pravi med drugim: V tem za zgo-dovino našega naroda kritičnem trenutku sem točno prevdaril vse oko-liščine in izjavil Lloyd Georgesu, da se zavezujem ne samo pomagati An-gležem z eno divizijo v Izmitti, marveč razbiti z našo armado Kemalo-vo vojsko, ki se nahaja pred našo fronto in Ščititi pred kemaiističnim napadom ćelo obrežje Marmarske-ga morja. Pripomnil sem, da bo v slučaju našega uspeha padel Kemalov ugled in da bo zaključenje mirovne pogodbe če ne sigurno, pa vsaj ver-jetno. Izjavil sem, da za to akcijo ne bo zahtevala GrŠka od zaveznikov nobene, tuđi ne denarne pomoči. Pripomnil sem, da sem pripravljen v slučaju, če bi ta akcija ne zasigurala zaključka miru, ojaČiti grško armado tako, da bo mogoče skupno z angle-Ško vojsko v TurčiJH diktirati tej na5o voljo vojaškim potom. V tem slučaju bi potreboval seveda angle-ško denarno podporo in vojni mate-rijaL Da pa lahko zahtevam od er-Škega naroda nove znatne Žrtve, je potrebno soglasje glede pritiska na Turčijo. ki naj se omeji samo na Ana-tolijo. Posrečilo se mi je prodreti s tem predlogom pri Lloyd Georgeju in njemu se imamo zahvaliti za ugodno rešitev tega vprašanja v Bouillo-nu. Imam vzroke verovati. da se je položaj na Vzhodu zholjšal v prid Grške, ki jo skuša Angleška kar naj-bolj ojačiti.« 15. Junija I9Z0. leta je poslal Venizelos grškemu zunanjemu ministru brzojavko, v kateri sam zahteva, naj bo absolutno tajna in da naj jo minister razšifrira Iastnoročno. Brzojavka se glasi: »Prispel sem v London snoči. Ker sem bil klican, sem čez pol ure odšei k angleškemu ministr-skemu predsedniku. Ta se je zelo razveselil, da sem prišel, češ da je treba iskati način in sredstva, da se prisili Turčijo podpirati in izvršiti mirovno pogodbo. Pripomnil je, da z Italijo ni več mogoče računat?, kaj ti ona ne samo da ne bo sodelovala rri tej akciji, marveč bo ćelo vesela, če Turčija pogodbe ne bo izvršila. Ver-jetno je, da bo ona skušala ne da bi se kompromitirala, pregovoriti Turke, naj se odrečejo. Millerand je si-cer iskren, vendar bo neraJ dovolii poslati v Turčijo novo armado, da jo prisili skleniti mir. Angleski mii-istr-ski predsednik se skliuije na težkoče, ki mu jih povzroča zunanje mini-strstvo In vojaški kroei, ki so nazad-nje po većini turkofilski in pronagira-jo Disraelijeve ideje v prid Turčije. Zato pa me je ministrski predsednik vprašal, je-li Grška pripravljena prisiliti z vojaško akcijo Turčijo, da sklene mir in da-H smatram po nje-govem miSljenju, da so turske sile neznatne. Bre2 obotavlianja sem mu odgovoril, da Grska razpoliga s potrebno vojaško silo in obfjitbil, da bo ona dokazala svojo dobro voljo kot zaveznica obeh zapadnih držav ali pa vsaj Angleške. Nato me ie mitii-strski predsednik prosil. naj se se-stanem z vojni mminUtrom ter naj mu govorim v istem smislu, da ga prepričam, da aneleški generalni Štab precenjuje tursko odpomo silo« V slučaju, če bi se Turčija protivila podpisatl mir fn bi mi razpolaeali s sredstvi prisiliti jo k temu koraku, je jasno in upam, da se bodo dogodki razvili v naSo korist. Z ene strani bi se osnovala federativna država od adremiškega Ponta do Armenije, z druge strani pa bi razširili svojo ir.oč PQ fifilfim adrčmiikem saiiioi in mor- 1 da bi se nam ćelo posrečilo odstraniti Turke iz Carigrada.« Tako je račutial in pisal Venizelos. Vse drugo je znano. Gunaris je Inadaljeval politiko Venizelosa, ki mu je svetoval mobiliziran «rsko arma-do, kar je pokojni miiii^tsr tuđi stcril. Ironija usode pa je zahtevab, da je ostal idejni krivec ttrške katastrofe ne samo nekaznovan, marvej zasto-pa grški narod v Lausan«ti. Gu:i:iiis pa, ki je samo izvrši! to, kar mu ie bilo naročeno. je nlaCal S\oj po^to-pek z glavo. Seveda »o zvfM;enje po toCi nič ne pomaga, katastrofa *e tu in Gunarisa ni več med 2ivimi, Vendar pa je zanimivo, da so J'rancozi postali sele sedaj tako odkricosrčni in povtrdali to, kar je bilo marsikoinu neznano. Nemčija in sovjeti. Kdor je bil v sovjetski Rusiji takrat, ko je bila sklenjena med Nemčijo in sovjetsko vlado rapallska pogodba, ki je bila na videz nedolžna in formelna, več ali manj gospodarsketra značaj, je »•ehote dobi! vtis, da je to prva zmajja, ki so jo izvojevali sovjeti na zunanjs-političnem polju. Moskovski in petro-gradski časopisi so triumfirali, na političnih shodih so komunistićni govorniki nagla^ali pomen in veliko važnost te pogodbe za bodoči razvoj dogodkov v Hvropi, semtertja so se Čule ćelo besede revanže, konec imperijalistične politike antante itd. Zivahnost in zanimanje za ta prvi uspeh sovjetske vlade v zunanji politiki. ki se je polastilo ne samo vodil-tiih krogov, marveč vseh komunistov, njihovo navdušenje in komentiranje, ki je, kada/ gre za politično akcijo proti zapadu, precej odkritosrčno in se ne poslužuje nobenih olepSevalnih fraz, je pričalo, da za to trgovinsko pogodbo ti-či še nekaj. kar nima s trgovino ničesar skupnega. In res je Padek pozneje za-čel pisati v moskovskih listih o podrob-nostih te pogodbe, iz katerih je očivid-no sledil dokaz, da je sklenila prema-gana Nemčija izhod iz kritičnega položaja tam, kjer je v sedanjih razmerah pač mogoče. Živimo v času splošne po* litične napetosti, in ni čudno, da javnost včasih kar čez noč pozabi kak dogodek, ki ni samo zanimiv, marveč ima lahko dalekosežne posledice. Tako je tuđi rapallska pogodba po kratkem in precej razburjenem komentarju zaspala in spala do zadnjega časa, ko so jo nekateri tuji listi zopet izvlekli iz svojega arhiva. »Daily MaiU je pred kratkim pri-občil stvarne podatke, ki pričajo o ob-širnem nacrtu NemČije glede revanža. Po teh poročilih so boljševiki dovolili Nemčiji pripraviti v Smolensku ogrom-no zračno floto. Dopisnik angle§kega lista poroča iz Moskve, da zavzemajo vsa najvažnejša poveliniska mesta v sovjetski zračni floti NemcL v Smolensku pa se mu je zdelo, da je na čudovit način prišel na nemški aerodrom zapadne fronte. Ta boljševiška zrakoplovna ar-mada se zdi angleškemu publicistu veliko boli nevarna kot Drejšnji nemški zrakoplovi, kajti ona se nahaja izven ozemlja. kjer jo lahko dosežejo zavezni-škc roke. Sovjetska vlada ima med dragim! vladam! to nenavadno prednost, da jo lahko primeriamo s palico, ki ima dva konca. Kadar se govori o tem, da bi morali sovjeti ugoditi kaki zahtevi antante ali druge države, tedaj odklarna te zahteve faktična sovjetska vlada. Kadar pa se vrši na njihovem ozemliu kaka akcija, ki lahko postane zapadni Evropi nevarna, se pa sklicujejo sovjeti na komunistično internacijonalo, češ da je to organ, čigar delovanje ne spada v njihovo kompetenco. K poročilu o zra-Koplovni armadi »Dailv MaiU pripomi-nja, da je medzavezniška komisija, ki je razpravljala 1919. leta v Parizu o zrakoplovstvu, konstatirala, da je mogoče vsak prometni aeroplan hitro in lahko izpremeniti v bojni. Iz sovjetskega uradnega glasila pa je razvidno, da mo-rajo Nemci zgradtti na ruskem ozemlju 5000 aeroplanov in preskrbeti z nemSki-mi piloti, popolnoma vcščiml svoje stro-ke. Te javne priprave boliSevikov in njihovih Idejnih in najbližnjih pomočni-kov Nemcev za novo vojno, so vzbudile tuđi v franeoski javnosti veliko vzne-mirjenje. General De Lacriot, znani franeoski vojaški strokovnjak, je izja-vil, da ima v rokah ćelo vrsto dokumen-tov, kl pričajo o neprestanih nemških pripravah za bodočo vojno. Ćela Nemčija dela danes jsto, kar je delala Pru-sija v času Napoleona. Bivši franeoski vojni minister Lefevre je konstatira!, da so težkoče pri materijelni razorožitvi Nemčije od dne do dne večje In da so zavezniki pri vmešavanju v to vpraSa-nje naleteli ne samo na pasiven. marveč tuđi živahen idejni odpor nemškcjca t aroda. Veliki nemški generalni 5tab, ki ga je uničila versaillska pogodba, je zopet oživil najbližnji pristaS Vlljemovc politike general von Zeekt, in zaradi reformirane uprave ie ta štab dobll neko posebno gibčoost in sposobnost vo- | diti več milijonsko armađo. Nemci se torej prav pridno pripravljajo za re-vanž. Seveda tuđi za angleške in fran-coske politike ni nikaka skrivnost, da bi bile te priprave nemogoče, Če bi jih boljševiki clejansko ne podpirali. Isti angteški list zelo obširno razpravlja o zadnjem komunističnem kongresu v Moskvi in piše o načrtih za svetovno državliansko vojno, ki se snujejo v Kremlju. Govori tuđi o pozivu Kamenova, ki ga je poslal delavcem vsega sveta, naj vzamejo oblast v svoje roke in uničijo kapitalizem. Boljšoviški ^lavarji smatrajo organizacijo čisto komunističke stranke v zapadni Evropi za svojo najvažnejšo nalogo. Oni so predvsern internacijonalisti, ki jim je tu;a vsaka narodna zavest, ki so jim amerikanski, angleški, franeoski in nemški tovariši Ijubši kot pa naivni ruski sanjači. Osvvi-jitev Kremlia jim ne zadostuje: oni sa-njajo, kako bodo gledali vihrajočo rde-co zastavo v Potsdamu, Versaillesu in rad Bukinghamskim dvorcem. Tako so začeli pisati ansleškl In franeoski listi.Plat zvona pomeni. da se bliža nevihta. V mednarodni politiki ta nevihta seveda še ni tako blizu, vendar pa je jasno žc sedaj. da se zbirajo na vzhodu Evrope oblaki. kt lahko podere-jo marsikaj, kar danes še trdno stoji. Nemčija in sovjetska Rusija sta dva tak~ torja, ki jih ni mogoče prezreti, nahajata se danes sicer še v politični agoniji, med njima stoji poljska država, pa vse to se * časom lahko Izprcmeni in revanž. o katerem sanja nemški narod, bi utegnO postati usodepolen. MUŠKA KRAJINA. — Obcrdankovo truplo Iščejo tTŽaški Italijani. Pokopan ie bil Oberdank bale čisto na tihem ponoči, tako da je vedelo za kraj, kjer leži, samo par tuiih ljudi. Tržačani pa ne. Po podatkih, dobljenih v zadnjem času, so Italijani izkcpali v nekem kotu vojaškcKiv pokopališCa truplo, o katerem sodijo, d^ utegne biti Oberdankovo. Vrši se sedaj na-tančm preiskava. Truplo je brez glave. Govorilo se je svejčas, da je bila glava poslana na Dunaj, ali pa mogoče v Gradec, tocia drugi trde. da je bila doleo časa spravljena najbrže v prostorih vojaških uradov, po2:nc-je pa pokopana. Italijanski listi menijo, da so raziskovalci na pravi poti, da se ugotovi identiteta Oberdankovega trupla. Oberdan-ku postavijo velik spomenik pred voja^nico. ki nosi sedaj njegovo Ime In kjer je bil obe-šen. Oberdank je bil nezakonskl sin Slovenke Oberdankove iz Sempasa blizu Gorice. V Gorici živi Fran Oberdank. izdelovalec sodavode in pokalic, doma iz Scmpasa. Nemško-mska vojaška pogodba Nemški poslanik v Lpndonu je dementiral informacije, ki jih je bil nedavno priobčil londonski dnevnik Daily Mail o tajni vojaški pogodbi, ki naj bi vezala Rusijo na Nernčijo. Naravno je težko s prepričeval-nimi argumenti dokazati, da obstoja pogodba te vrste. Lahko pa trdimo, da se vse vrši tako. kot bi bila res sklenjena. Podejmo! Najprej so mnogoštevilni Nemci, ki so jih v nekem dokumentu ko-miteja tretje internacijonale cenili na pomlad na približno 10.000, vstopili v rdečo armado. To so večinoma stari vojni ujetniki. katerim je nemška vlada prigovarjala, naj ostanejo v Rusiji. V zadnjem času odhajajo ćeli kadri oficirjev in tehničnih čet iz Nemčije v Rusijo in povečajo na ta način število Nemcev v ruski armadL Stevilo teh ni znano. Znano pa je, da se Je nemška vojaška aktivnost v Rusiji obrnila posebno v smer izdelovanja materijala. Vse vojne tovarne, ki jih je dala zapreti ruska revolucija, so pred kratkim odprli inženirji iz NemčOe. Razven tes:a so sovjetske oblasti na-ročile ogromno vojnega materijala v Nemčiji, ki ga sedaj dobavlja: vojaška in civilna letala, puške in strojnice, smodnik in razstreliva, oblačila in opreme se neprestano odprav-Uajo. Neposredni nemški vpliv se čut! snmo še v aprovizacijskih središčih sovjetske armade. Organizacija vojaških boljševiskih čet in njih povelj-stvo pa so raenkrat še d?leč od vsa-kega neposrednega nemškega vpli-va . Kako doloro bo to traiaK se seveda ne ve. 2e se Izmenjavajo vojne misije med obema državama- major Schubert in general Baner sta bila poslana iz Berlina v Pnsijo: ra-sprotno sta prišla general Lazarev in general Svječin iz Moskve v Nemčijo, prvi Je detaširan pri ruskem poslaniku v Berlinu, drr-i pa ima nalog, preučevati nem^ko avijntiko. Sicer pa so v zadnjem čnsu ofWn; rdeče armade m\ vajah nemške Reicbswehr stalnf gosti. Skratka, zdi sef da sodn^M r*o-skusi eknnomske^a vrivania Nemčije v Ri'^ijo nišo brez zahrbtne misli vojaškega izrabljanja, ko bo pri-§el za to ugoden trenutek. Danes stojimo pred uresničenjem tega, kar so »čfili Rusi in Nemci sklepati % Ra- Stev. 282 »S L II V C N N K I N A fr <>M« dne 13. decembra i*22 Str.in 3. pallu, zato je tuđi preče] postranska stvar ali obstoja ali ne formelna pogodba, ki veže obe stranki. Gotovo je, da je Rusija danes še ogromno mehko in mrtvo telo, ka-teresra je težko prekvasiti. Ko bosta pa orenehala nered in socijalna nestalnost, katerih vzrok je sovjetska vlada, bo pa Nemčija med vsemi dru-Rimi državami prva in si bo že us-tvarila v Rusiji privilegiran položaj, iz katerega jo bo težko kdo izpodri-niL Politične vesti. <= Klerika!c1 nameravajo stopit! v ▼fndo. Beogradski »Balkan« piše: »Dr. Korošcc prispe v Beograd, da se po-irnja s Fašićcm o v^topu klerikaleev v vlado. Ako bo Pašić sestavil volitvero vlado, laliko računa s tem. da bodo kle-rikalci 5topiH v to vlado. Njihov interes j jim veleva, da store to, ker je v njihovih j vrpfah veliko rfrvatov, ki se ni*o ab- ! stiniraH knkor Radiecvci, marveč so j taVoj došli v Rcnrr.Td in se aktivno nde-leževali pr-rtamentamera dela. Ti ima-jo na Hrvatskom rrmojro pristašev, zla-sfi pa v Gornji Pnlmacijf. S svojim vstonom v vlado bi izvojevali v teh ! krnrb 7?*e večino in s tem strmoglavili Fadića«. — Da te*e klerikaTc! za tem, da pridejo v vlado, je gotovo, dru70 vprasanje pa je, ako bi bili kle-riknki v položaju strmoglaviti na Hr-vatskem Radića. Zći se, da so to samo klerikaTne fantazije. = Hrvatski blok. Protlć In DavTđtv \'£. Beogradsko »Vreme« poroča iz Zagreba z dne 9. decembra: Hrvatski blok je imel danes sejo. na katerl je v prv! ! vrsti razpravi.'al o tem. ali se naj desig-r.ira Prutić kot vod*a sporazumne akcije. KonČno je bil izbran za ta posel David ović in sicer z ozirom na to. ker je dnkazai. da ima za sabo močno skupina v demokratskom klubu, dočim Protić đo?!?j tega ni mogel dokazati. Vendar j pa Hrvatski blok ni izpustil iz kombina- { efie Sto?ana Protića in. kakor vse kaže, ( bi Hrvati radi dosegli, da bi v prvi vrsti prišlo do sporazuma glede skunnega postojanja med Protićem in Davidovl- j ćem. = Proces proti Sfm! Marko vicu. Tz Beograda javl'aio: Pred tukaišnjim prvostepenim sodiščem se je včeraj ob 9. dopoldne pričela kamenska razprava j proti predsedniVu bivšfga komunisti- , r?ga parlamentarnoga kluba in glavne- S mu voditelju komunistov dr. Šimi Mar- ! koviću. Marković je obtožen revolucijo-trarne propagande in poskusa državne- j ga prevrata. Naiprei je bila prečitana | obtožnica, na kar je javni obtožitelj j kratko plediral za obsodbo. Nato ie do-bil besedo obtoženl dr. Sima Marković. V daljšem govoru je obtoženec skušal pobiti razloge obtožnice, naglašujoč, da ! on ni nikdar z nasiljem skušal odpraviti | sedanii državni red. Pričakovati je, da j bo proces tekom današnjega dneva kon-čan. = Nemiri v ĐofgariiL Po poročilih iz Sofije so se zadnje dni dogodili v Bolrrariji veliki nemiri. Po raznih mestih so kmetske množice napadle trgovine in jih op!enile. Dne 9. decembra so se cb-orožene ljudske množice pojavile v Sofiji in se polastile več bank in javnih poslopij. Banke so bile oropane. PoMci-ja sama je brez moči. Sele ko je vlada poslala policiji vojaštvo na pomoč, je bil vzpostavljcn zepet mir in red. Tuđi v Kjustendilu je došlo do ljutih bojev med četaš! in vojaki, vendar je končno vojaStvu uspelo, da je napravilo zopet mir. Bolgarska vlada je brzojavno po-klicala ministrskega predsednika Stam-holiiskcga, naj se nemudoma vrne v Sofijo. = »Za Itaffto Itatijtanov«. (Nova knjiga d'Annnnzia). DfAnnunz!o biva se-dai v svoji vili pri mestecu Gardone ob Gardskem jezeru. Stražijo ga njegovi legiionarji in arditi in tujcu je nemogoče priti do »commandante-ja«, kakor ga Imcnujejo. Ne sprejema nikogar, tuđi znancev ne, ka;ti piše novo knjigo in hoče imeti mir. Ćelo pri »vojnem svetu« arditov. ki ima svoje redne seje v njegovi vili, ga ni vcč. Knjiga, ki jo misli izdati v kratkem, bo imela naslov »Za Italiio Ttalijanov« in zgodovina njenega postanka je sledeča: Tišti dan, ko so fašisti zasedli Palazzo Marino, sedež milanskoga občinskega sveta, je D'An-Tiunzio govoril zbrani množici z balkona. To je storil baje le nerad, kajti če-rnvno simpatizira s fašizmom, je vendar med njegovim naziranjem in onim stranke, katere vod;a Je Mussolini, preče J nasprotstev. Neki milanski kniigar je naprosil D'Annunzu'a, naj mu svoj govor napiše, da ga izda. In začei le nisati. a govor mu je, kakor piSejo laški i'sti. ?nmo začetek za kntfgo, ki jo dela sodai in ki bo imela nad (500 strani. Kr-1a*nih odt'^kov In pisatelfevejca rokopi-sa ne pa ne posilna po po5tU temveč pr>-s*her» zaunnHc potuje neprestano med M'lanom in dard. jezerom in prenasa f "o in drugo. Delo bo iz^Io v dveh zvez-kih in bo rbsegalo več govorov, ki jih je imel D'Annunzio, s Široko raz!a*o, tako da bodo dala polica ia nataočca pregled njegovega političnega In soci-jalnega naziranja. Njegovi ožji prijatelji in sotrudniki — ki pa nikakor nišo prepričani fašisti, kar je treba pripom-niti — z zanimanjem čakajo to knjigo. Dopisniku pariškega »Figara« je rekcl eden izmed njih: Preveč tendenčno je, Če se zamenja dannuncizem s fašizmom. To ni nikakor ena in ista stvar. Ce tuđi so med obema gibanjema in obema teorijama skupne točke. Imate vendar v principu in ciljih temeljne diference. Delo D'Annunzija iziđe ravno v pravem trenutku, da razčisti te poime. — B. = Protirevolucija v TrakiJL »Journal« poroča, da se grške vojaške čete v Trakiji nočejo več pokoriti svojim po-veljnikom in so se začele same razoro-ževati. V Atenah se boje, da bi iz te kr-šitve discipline ne nastala reakcija proti revolucijor.arnemu odboru. Pričakuje se protirevolucija. | r= Sovjetski delegati Izolirani Iz I Lausanne poročajo, da po mišljenju ja-ponskega delegata bar. Hajaši sporazum zaveznikov s Turki ni več daleč. Ruska delegacija vstraja trdovratno na svojem stališču. Splošno vlada prepričanje, da bo zavezniki in Turki našli skupno platformo za sporazum, sovjetska delegacija pa je ostala s svojimi zahtevami izolirana. = Grška armada je pripravljena za nov boj? »Daily f!xprcs« poroča iz Aten, da je grški gcneralisimus Izjavil, da je grška armada pripravljena v slučaju neuspeha lausanske konference napasti kemaliste. — Pacifistlčnl kongres ▼ Haa^ti. Od 10. do 15. t. m. se vršf v Maasu mirovni kongres mednarodne delavske zveze. Na dnev-nem redu. ki je relo dr»!jr. Je tud! točka o potrebi skupnega dela vseh za mir vnetlh sil in o nalomi organiziranega delavstva v svetovnem mirovnem gibanju. Mirovni ideal treba pospeševati prf Mladini z dobro vzgojo. = Zavezniški projekt o za§čltl Dar-L danel. Projekt zaščite morskih ožin, ki | ga je proglasil lord Curzon na mirovni I konferenci, vsebuje te-ls glavne točke: 1. Svoboda trgovinskega prometa brez vsake omejitve v vojnem in mirnem času, dokler ostane TurČija nevtralna. Ce bi Turčija prekoračila nevtralnost, velja svoboda vožnje za nevtralne ladie, ki ne voziio nobene kontrabande. Odgo-varjaioča zaščita turskih interesov ne sme kršiti trgovinskega prometa. 2. t Določila o bojnih ladjah. Nobena drža-j va ne sme imeti v Crnem morju toliko ! bojnili Iadij, da bi prekašala pomorsko j silo najmočnejše obrežne države. V mirnem času velja popolna svoboda vož-! nje, izvzemši odgovarjajoče formalnosti ! v turskih pristaniščih, kakor tuđi ome-jenost dobe ukrcan ja Iadij v teh pristaniščih. Dokler ostane Turčija v slučaju vojne nevtralna, veljajo isti predpisi kot v mirnsm času; če pa prekrši nevtral-I nost velja tranzitna svoboda samo za I nevtralne bojne ladie. 3. Razorožitev odgovarjajočega pasu in določitev no-tranje zone za morske svetilnike, karanteno in nadzor nad ražorožen im ozemljem. Predlaga se organizirati (stvoriti) komisijo iz zastopnikov vseh cbrežnih crnomorskih držav in po enem zastopniku Francije, Angleške, Italije, Japonske, Gr§ke in Amerike, predsedniŠtvo pa bi pripadalo Turčijt. Delovanje te komisije naj bi se vr§ilo pod okriljem velesil ali Društva naro-dov. 4. Garancije o zaŠČiti Carigrada na temelju predpisov, ki naj bi se določili pozneje. = Nemcf pomagajo kemafistom. Dopisnik »Timesa« poroča iz Gornje Šlezije. da Nemci poSibajo Turkom ogromno množino orožja, in sicer se na-haja v Glcivitzu velika tovarna, ki ima uradno nalogo predelovati staro orožje v poljedelske stroje. V resnici pa je to izvrstno urejena tovarna za orožje. kl dobiva iz raznih kraiev Nemčije orožje in ga poSil'a preko Poliske kcmalistom. Nadzor nad kontrabando je na nemSko-poljski meji baje zelo površen, vendar pa je poljska policija v zadnjem času ukrenila vse potrebno, da prepreci to nevarno akcijo. Ne glede na to pa se je posrečllo Nemcem vtihotapiti v Turčijo raznovrstnega orožja v znesku 90 mili-jonov. Orožje je sprejemal agent angor-ske vlade v nekem črnomorskem prista-nišču. = Turčija in Palestina. »Gewish Chronicle« poroča iz Londona, da je posredovala angorska vlada pd arab-skem rabinatu v Carigradu za izročitev palestinskoga mandata Turčiji. Rabinat je ta predlog odklonil, Čcš da se ne vme-Sava v politične zadeve. Isti listi trdU da je prišlo med Turki in Arabci do sporazuma glede osvoboditve Palestine izpod anglc§kega vpliva. s BoUševikl l^čejo posolila. Bolgar. ski komunisti so dobili iz Moskve navodilo, razviti energično agitacijo sa rusko posojilo. Komuntstični listi so tako I storili svojo dolžnost, drugi bolgarski časopisi pa pripominjajo, da je v tem koraku, ki so ga storiii moskovski bolj-Scviki, tuđi gotova logika. Za bogato podporo, ki so jo dobivali bolgarski komunisti Iz Rusije, se je tfeba vendar rcvaMiiaUi^ — J Gospodarstvo. —s Zagrebškl trg. Zagreb, 11. dec Ce-ne v kronah za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodiniska postaja, no ti rajo Pšenica (76—77 kg) 1600—1650, stara koruza 1300—1400. nova umetno suSena 1100—1121, nova v xrnih 830—850, Ti (71—74 kg) 1400 do 1450. Ječmen *a Pivovarnc 1500, za krmo 1200—1350, pšenična mrka »0« 2400 do 2450, »2« 2300—2350, »4« 2200—2250, za krmo 900—1000, drcbnl otrnbi 800, debeli 900-950. Tendcnca ncizprcmenicna. —2 Novosadska blagovna bor za II. decembra. Novi Sad. Cene v dinariih: Pšenica bačka 396-300, Ječmen bački 285, ovea bačka 39fi—400, Ječmen bački 2*5, oves nova 192.50—21250, Pšenična moka »0« 575, »2c 550, otrobi 16250. — g Zakon o pospeševanju vino-eradništva. Vsled odloka ministrstva za pol.iedelstvo in vode z dne 18. nov. t. I. št. 33020/V! se obtavlta sledeče: V dodatku k Službenim Novinam od 9. okt. t. 1. št. 224, stran druga, je proglašen in objavljen zakon o obnavljanju in po-speševanju vinogradništva, ki je podpi-san dne 30. decembra 1921 in ki ima obvezno moč z 9. oktobrom t. 1. Od tega dn© se po čl. 24 tega zakona razširja ta zakon na ćelo državo ter od tedaj imajo spadati vse državne trtnice v ćeli kraljevini, vinogradarske in enološke postaje in potovalni učitelji za vinogradarstvo in vinarstvo pod neposredno s-trokovno nadzorstvo poljcdclskega ml-za vinogradarstvo in sađjarstvo. Na temelju zadnjih dveh odstavkov čl. 8 tega zakona ne morejo privatne trtnice, iz katerih se prodaiajo trte ljudstvu, ob-stojati brez naročitejja dovoljenja 2. ministra poljedelstva in vode, a njihov (brat podvržen je nadzorstvu strokov-nih organov tega ministrstva. Po čl 2$ imenovanega zakona je prepovedano tako po državnih trtnicah kakor tuđi po vinogradih razmnoževanje in sajenje onih hibriJov ameriške trte in hibrldov rncd ameriško in evropsko trto. ki rode neposredno brez cepljcnja, kakor so to Otelo, Herbemont, Vijala, Delavare, Sa-saroS, Mibritran, Izabela, York Mad itd. Izuzeti od tega so samo oni hibridi, za Katere da posebno dovoljenje ministr-stvo za poljedelstvo in vode. Da bi se zamoglo v kar najkrajšem času izvesti odredbe tega zakona, pozivajo se okr. glavarstva (ekspoziture) vinogradnega dela pokrajine da: 1. zbero čimpreje vse podatke v privatnih trtnicah svojega področja in da semkaj predlože toza-devne popise in sezname onih oseb, ki se bavijo s prodajo cepljcnih in necepljenih trt najkasneje do 24. % n. Vsl lastniki privatnih trtnic morajo vložiti pri mi-nistrstvu za poljedelstvo in vode pro5-njo za dovolilo, da smejo imeti trtnico za razmnoževanje in prodajo trt Kme-tijskl organi (okrajni ekonomi) pri okraj. glavarstvih naj prcvzamejo takoj nad* zorstvo in kontrolo vseh v okraju inartnem pri Slovenjgradcu (o unietnem gnojenju, o živinoreji in ravnanju z jab j'ć-nikom — okr. ekonom Wcrnig); v Ziberčah pri pos. Moloku (razprava o drenaži rnoj-vlrne doline pri Ziberćab — pom. okr. ekonoma MatjaŠičJ — g Odvzetje dovoljenja za delovanje z devlzami In valutami. Na predlog gcncral-nega inspektorata finančnega ministrstva podpiše finančni minister odlok, s katerim se odjemlje pravica za dclovanjcz deviza-mi in valutami vsem onim bankam, ki so se kljub opominom in kaznim še nadalje pre-grešile proti pravilniku za trgovino in promet i devizami in valutami. — Naša svobodna cona ▼ solunskem prlstaniiču. »Trgovinski glasnik« piše: Radi velike važnosti predmeta samega smatramo za dolžnost, da se z njim nekoliko pobližje pecamo In da podamo najvažneiše okolnosti. Predvsem je s konvencijo zagotovljeno, da bo ta naša svobodna cona v resnici in v vsem naša, ker drugače bi tud! sploh ne moglo biti konvencije o naši svobodni coni. Da se izognemo vsakemu sporu, treba, da se na prvem mestu določl meja, nato pa se cona ogradi. Potrebno nabrežie se mora najprvo Izgraditi L s. predlagnmo, da na} se zagradi v najmanjši neobhodno potrebni dolžlni, da se pri tem š:edi kolikor mo-gočc, da se pa omogoči pristanje tuđi vei-jih brodov tako, da bi se raztovarjanje vršilo vedno neposredno iz brodov v vagone In obratno: ni namreč večje neprilike, kakor Je ta, da brodovi stoje v luki pa se z n.ih blago nalaga najprvo na male brodove In s teh Sele na bregn ▼ vagone. — Potemta-kem gre ▼ solunskem prlstan!Šču samo za prlmeren kos brega, kateri bi se nam odsto-Pil In kt bi mogeh služiti zadostno našemu pomorskemu prometu. Vsa stvar se uredi j nekako tako, kakor oddaja n. pr. Italijanska ' vlada v Trstu kose svojega nabrežja dru- ! gim državam v najem. Razlika je le ta, da j bi bilo nam določeno cbrežje v solunskem I pristanišnu, kakor naglaša »Trgovin. Glas- | nfk« popolno in v vsem nršs, da bi mogli tako govoriti v resnici o na5I svebodni co-nl. In radi tega kosa solunskera pristanišna naj bi ml IzroČiH Reko kar tako Italljanskl ! vladi, da jo anektira? Čudimo se. da ima Mussolini predrznost kal takesa predlagati In o tem razpravljati. Za tako kratkovidne nas vendar ne bo imel, da borno za nekoliko solunske zemlje opustili svojo bodočnost v severnem Jadranu! —t ČehoslovaSko-iticoslovensko mrod- ] no-eospodarsko Udruženje t Pragi. V Pra- j gi se ic ustanovilo imenovano udruženje kot ! nada1jevan;e jugoslovenske trgovske ankc- : te, kl Je bila prlrejena povodom praSkcga \ velikega scima letos v Pragi v svrho, da se I preiščeio vse zapreke, ki ovirajo gospodar- i ske odnošaje med Cehoslovaško In Jii^osla- j vijo, kakor to kategorično zahteva politično I zavezništvo obeh držav, ter da se dobi od- j pomoči vsem neprllikam, ki bi se v tem po- i gledu ugotovile. Ta anketa ie debila toliko ! odziva, da se }e sedaf ustanovilo narodno-gospodarsko Udruženje, ki šteie med svoje člane vse najveCje narodnogospodarske, tr-govske In industrijske korporacije v Ccško-slovaški. Kakor je bilo politično zavezništvo in kakor so bile vojaške konvencije med našima državama conditio sine qua non. tako ! ie bila potrebna tudl ta situacija v svrho trajnih gospodarskih odnošajev in intezivne medsebojne izmen.ave blaga. Svrha tega Udruženja ic: približatl obe državi na go-spodarskem In industrijskem polju, spozna-vati podrobneje vzajemne prilike in posredovati Izmeniavo blaga med Ceškoslovaško in Jugoslavijo, zlasti kmetijskih pridelkov jugoslovenskih, katere potrebuje Coškoslo-valka, in industrijskih produktov češkoslo-vaških, katere potrebuje Jugoslavija. V to svrho ie dala uprava praškega velikega scj-ma na razpolago dvomesečnik »Jugoslovcn-skl Trgovac«, ki ima nalago da informira Jugoslovenske trgovske kroge o čcškoslo-vaikih razmerah. S posebno naklonjenostjo podplra to Udruženje občina mesta Prage, kakor tuđi via čeSka Javnost. V Udruženju ni prostora za politična vpraSanja, marveč je delo omejeno na gospodarstvo in trgovino. — g OteontmJ deloralli ▼ kmetUstra. Ka mednarodnem scdlšču v Haacu se ]e pretresalo vpraianje o osemurnem dnev-nem delti. Trancoski delegat je so bili proti temu, da bi se uvedcl ▼ kmetl.stvo osem-urnl delovnik, ker bi to brezdvomno zelo znižalo kmetljsko prtdelovanje in povzroči-lo podralenje fivljensklh potrcbiOn, Kultura. RtPERTOAR NARODNEOA GLEDA-L1SCA V LJLDLJANL DRA.MA. Torck, 12. dsc: Zaprto. Srcda, 13. dec: Ž*vi mrtvec. Rrd D. Cetrivk, 14. dec: IUijot Zaćcuk ob pol & Red B. Pctek. 15. dec: Krali na Bctainovl. Red C Sobo ta, 16. dec: Svaiba Krcčiiiskcga, Red A. Ncdclja, 17. dec: cb 3. popcldnc: Krojačck- j-/naček. Izv^n. Ob a zveCcr: Kralj na BctainovL Izven, OPCRA: Torck, 12 .dec: Predana nevesta. Red 0. ?;cda. 13. dec: Carmon. Red A- Ccirick. 14 .dcc: Gnrcniski slavček. Red O Petck, 15. čc:.: Prodana nevesta. Red E^, Sobota, 16. dec: Zaprto. Ncdclja. 17 .dec: SevIPski brivec Izvcn. f Poncdclick, 18. dec: Zaprto. • • • — P:pcrtcar §cnt!?.koh?kej;a gledali« ?ke?a odra. V seboto dne 16. decembra: •O;rvi!.a trac:cdi;i«. — V rcdclio dno 17,-decembru: »Otroška trascdi.ac. — Predavanje v »JuR05lovcn«ko - Cc-Skoslova^ki 112»«. JuKosIovcnsko-čc§kos!ova-š!:a ii;;a je priredila v^eraj zvećer v Mcst- ; nem domu zanimivo in z mnocoStevilniml skio::ti:nimi s!ik?.mi opremljeno predavanja o čeških in naših bojevnikih za svcbodj 1848 leta, ki se ca ie udclcžil generalni kenzul tc^l:^sl.)vaškc republike dr. Ot<^kar Bene š, predsednik liše dr. K. T r i 11 e r In ste-vino rbiinstvo. Zi središće svojega predavanja je izbrat dr. Ivan Lah najvećjega tcdanicTa češkega bojevnika za svobodo Slovursiva Karla Havlijka, ki je bil rojcrt kot sin priprpstesa kmeta leta 1821. v vasl LJorovi. 2e v zsodnM mladosti se ie Hav-liček seznanil z velikim pesnikom Kolarom* f 7.^":fovinariem Hrmckom, Saf.ifikcm, dr. 1 Rieserjcm, Boženo NCmčcvo in Palackim Med temi njegovimi prijatelji je posebno -. Koh:r mnoso vplival na duševni razvoj ! mlađega Havlička, kl se je hotel prvotno ' posvetiti bogoslovju, ko pa je spoznal, da ! mu ta poklik ne more nuditi teca, kar je oč I njega priiakoval, se je oklenil misli, širiti I miscl narodnega osvobolenja. Idealist od j ro'stva se je napotil z veliko vero in zaupa-r.cm v bodočnost Slovanstva v Rusijo, to-! da kmalu je spoznal, da njegov narod od • sovrnske ćržnve ne more pričakovatl I zaželjene svobede, marveč si jo mora prU , j boriti sam. Vrnll se ie v Prago, kjer le ' j kmalu postal urednik »Ćeške Bčele«, po- < I zneje pa »Pražskih Nowiru. V teh llstih ]e ; j Havliček sicer med vrsticaml, vendar pa j prav pridno, širil miscl o svobodl svojega I naroda in prlpravljal tla za veliko 18-48. Ie- ■ to. Ko se je začelo osvobrditveno gibnnie,: ie bll Havliček med prvimi, kl so navduSe-vali češki narod, da stepi v borbo za svoje pravice. Bil je tucM v Zagrebu, kjer je go- : voril za solidaren nastop proti nemškema j ! nasilju z banom Jelačičcm, ni pa dosege!; Eaželjenega uspeha. Po povratku v Prago io; ustanovll glasilo »Nnrodnl Noviny«, kl mđ^ je dedal pozneje hnmorisii-.en list »Sotek«,; kjer je neusmtljeno bičai ted^nje avstrijskt! j razmere. Misel, ki jo je Siril HavHček n njo-' ! govi ožji prijatelii med češkim narodom, pa ' pri n^s južnih Slovanih, še ni bila prodrl»; j v narodne mase. Izgredi ob prllikl vseslo-j vanskega kongresa v Prr.Rl, kl so se ga-i udeležili tuđi mnogi naSi ugledni možje, med ; nimi Stnnko Vraz, so povzročill. da le av-strl ska vlar'i enererično nnstopila proti ne-varnemu g^'iniu. Knez \\ indischcratz Ja dobil n?.logo bombardirati Prago in očistiti' Prago od revclucijonarnih elementov. Po kratV:h rli^nih bojili :e bilo mesto zasedeno, većina vnditei'ev vsta'e je bežalo, HavllČek pa Je vztrajal še dalje na svojem mestu. Krmlu na to je bii v petih okrajih Izvoljen za narodnoga poslane*. Na Dunaju pa ni ostal dolgo. mnrvcč se je vrnil kmaln zopet • v Prnco, kicr so bile »Narodne Novine«, j ustavljene In začel ie Izdajatl »Slovana«, ; Avstrijska vlada ga je začela proganjati, j be^l je v Kutno Moro, kjer je prišcl radi i dveh člankov v »Kutnohorsklh Epistolah« ! pred porotno sodišec. kl ie bilo k sreči če-l ško \n ga je osvobodilo. Vendar pa se vlada s tem ni zadovoljila, marveČ ca je kmalu ; nato arefirala in poslala v prognanstvo V | mesto Briksen, k er je živel tri leta. Tu Jo j spisal »Krst sv. Vladimirja« In »Tirolsko i Eleglje«. Ko so Ra leta 1S56. osvebodili, Jo našcl svojo ljubljeno ženo Julijano na mrt-vaškem odru. Ta tcžka izguba ln bolezen. kl jo je dobil §e v progranstvu. Je povzro-čila, da je liavličck še istega leta umri. Z j n;esovimi sresti je stopil na čelo narodneea i Riban'a sedanji prezident češkoslovaške re-j publike Masaryk, ki je postnvil v svoJt krasni kr.jisi velikemu nnrodnemu bojevnU ku traien spomenik. — Občinstvo Je pozor« no sledilo covornikovim izvajanjem. ki sa bila v vsakem cziru zanimiva. — življenje Becthovcna. Spisal RomaTI Rolland, prcvel Bož. Kovačcvid Izdal S. B. Cvijanović, Beograd, 1923. Ccna 5, finej^a I.Tdaja 6 Din. Roman Rolland. ki Je začcl dobivati pristaše v Franciji tik pred vojno, tf na mpa Je njegovo ime prišlo po vojni, ima, kot vsi moderni talenti, vsestransko kultu* ro, zato piše romane, Crtice, drame in kritike in se gibljc tako na vseh poljih bole* tristike. To delo, ki Je izšlo v zelo okusnl Izdaji g. CviJanoviĆa, spada v Rv^manovo trilocijo Junakov, kjer se covorl poleg Bcetho\Tia tudl o Miclielanirelu in Tolste-mu. Glasbcnik, filozof in romantik Je Rolland v tcj crtici vsestransko in krncizno cb-dclal Hccthovnovo življenje tako, da ta lahko čita vsakdo, Ce Je clasbcnik ali ne crtica Je opremljena z zelo zanimivim uvodom g. Božidara Kovačcvića. — »Nova Evropa« z dne 11. decembra prlnaša tole vsebino: Odnosi JtiRoslovenm prema Bucarfma (I. Kolbc). Kriza Nemačkt države (M. Malettn). Nemačka privredna kriza (I. Bclin). Vesti s one strane: SoUja-Uzem u Americi (L M. PcUoviC^ Stran 4 ___»SI Cl vr NS Kl NAHHIM« dne »3 decembra !9'2'2. ■^^—— -- *fev. 282. Glazbeni vesfnik. »Pesmarlca Glasbene Matice«. V proslavo 50 letnice Glasbene Matice v Ljubljani izda odbor Glasbene Matice svojo že več let tako težko pogrešano pesmarico Glasbene Matice v novi po- ' pravljeni izdaji. Pesmadca. odtiskana v ! isti oblikf, kakor je bila I. izdaja iz leta IS97, samo s to razliko. da je obdržamh I v novi izdaji Ie polovico starih zborov, to ie približno 120 tiskanih strani, dojim ! je za ISO tiskanih strani novih zborov vzetih iz najnovejše slovenske glasbene literature. Pesmarico je na nov« uredil . Matej Hubad in iziđe sredi januar ja 1923. Pesmarica se lahko naroča takoj in si-cer stane v pređnaro*bl okolu 40 Din. dočim se bo cena poznejc, ko priđe na književni trg, nekoliko zvišala. Odbor Glasbene Matice prosi vse zasebnike. kakor tuđi pevska društva, ki se zani-niajo za to pesmarico. da ]o naroče takoj potom dopisnice pri Glasbeni Matici, odnosno v Matični knjigarni v Ljubljani Kongresni trg št. 9. — Pevskl zbor »Gissbene Matice«. Oa-nes, v tnrek, dne 12. t. m. in jutri tnđnjl dre pev?ki vafl pred koncertom ob tričetrt ! sa 8. zvečer. Vsi! — Odbor. j — Kvartet Zika na Vrhnlkl. V nedel'o, 17. t. m. rb 8. zvečer priredi kvartet Zika svoj TT. komorni večer na Vrhniki v dvorani Rokodelskega doma. Brez dvoma bo tudl to pot obeinstvo. kl Ie bilo že zmdnitč očarnno nr».d lepoto !zvajanesmih, a kie \\ hnajti? Pr!*U so Fnavd. Orblć, Nedved Itd.. a premalo fe hf1o Se vsesa te?a, ali na Je hiln nrcte*ko. Prti so brez izbere. da \t te *rnmkn zvenei«. da Je j Ie navdi!?flo. T.eoota besedila Je bMa po- j <^r»r!«ka stvar. Vse te pesm! pa bi ne b!le j nikdp.r nap'snne, da ni bTto pev«1\th dm- i štev In na!br?e bi prSIa na^a jrln?ba v drn- i ?a smer. morda za nns četo koHs+nei^o! §e ! dancs leži n?d nrtmi k~t te^ka mora tie-okretn! vrkalnt stavek. Z nn^lm narodnim (dviffcm !n \*s!ed te^a Izoolnjeno svojo na-lojfo so iaCc!a revska drti^tva htratl. Mnogo j'h ]z ra^pndio, mar<;!k^tero f\v\ *m, da-nes Ie na raplrju, vejretlra od cb^nc^a zbora do fbene?a zbora in da ni svitme j zastave Z mno^broinimi trakovi, pa bi ?a ; žc zdavnai ne biti. Trcha bi bilo dati rev- I cem dr«Klh nnl^e. Tn nalvl?ja Izmed vseh je srojitcv petia. r!a?bcne umetn^stl zaradi pe- ; tja. zaradi p!a*bene i!mctnostl same. Ni to : ve£ pripnmoček, amrak Ie smoter In mora i *moter 5e dnl^o ostati. Vsako pevsko dru- | Stvo mora biti važna grla, v katert naj se TZffljft nfirrd. da s<5 potrm jt!-«sbene Izobrazbe !n drugih pripomo?kov dvtene, se viestransko harmonično izrbrazl in tako strpi v k^nkiir^nčnt uspeSnl bo| s svojiml sosedl. Ne t crr-*jem, a z znanostjo, z um-tnostjo §1 n'tbrrimo u^led in rma^amo pred svetom. OCivIdno pojmi ti'dl »Llrat to svojo nMnsro. k^l*' praznovala Je svoj Jubilej brez hrupa, s koncertom kojepa nro-?.ram 2e kn^e nove umMni'ke dlje, koje^n izvrjarj'^ /c za^tev« •Vrbne)5e vz<*nje r?*v-cn, vr5 knt pr!ovi2arske«ra znanja prvov^-dje. Rnrumljivo je sevoda. da bo trfba Se irm^go dela. mrtoTo trt'da. da se Dr»m1n]5Tia »Lira« pevsko rkrepl in ra^rn^tf. pr^dvs*m p», da Z3int*rr?i*ft nnse tuđi Jirnko m?*?an-sVo maso, 7a'!ntrk Ie storjen. K^n^ert ie bil tnUo čnstno rb;skan, da tem na!stare33l pcvcl dnvno ne pemnijo. N* sk^k^ma, a r>re- , vidno od str.nnic do strpn'e naj srre »Ura« \ dr.lSc In, knk^r tc na]stare]še, postane poto-vo tT-.di n^'b^ti^e. —5. __Nr*»»ftv1f?»1ne TP^rnn^ ▼ LfnHI«nt ?*- i rctft'l *uBn\ e^^r se bo vrSil v CetrteV 14. j t. m. ob 30. «ve?er v Mestrtem domu. Član« se v*>bpo. da se polnrgtevUno ndeleže, ker je pntrebn« prisotnost polovleo vp^infh članov 7ir^đi spr^memb© pr»v»1 fn volitev. — Onrednfa Zveza favn!h nam^lčencer In rpok^'enet'T Ima mrn« f^'o l'rieff* odbora v če^rteV 14. t. m. rb 21. uri v cblčal-nem loV«1n. Dnevni red: Odobri'ev fnpls-nika z*dn*e *e'e, porobilo predsedstva. »It*. čujnosti. Polnoitavllra udele^ba deUjatO? j — dolinott n Prtdstdslr^ —- J Dnevne vesti. V Lmbitaru. dru 12. decembra 1922. — Ponosni Spancl! Nedavno te-, ga smo opozorili slovensko javnost I na nevarnost, ki grozi štajerskim ; mestom, ako se izvrše občinske vo-, liive po volilnem redu, kakršnega je ! skoval dr. 2erjav v sporazumu s po-! slancem dr. Kukovcem za Ljubljano in za vsa slovenska avtonomna me-sta. Na to opozorilo, ki jo je nareko-vala edino skrb za ogroženo narodno stvar na štajerskem, odgovarji dr. Kukovčevo glasilo »Tabor« takole*-»Vsem ljubljanskim prerokom bodi povedano, da se naši narodni in napredni krogi dobro zavedajo resnosti položaja in da prevzamejo naše pol-no odgovornost za zaščito naših na-cijonalnih interesov. V tem oziru naj nas Ljubljana pusti pri miru. Mi v štaierskih mestih ne borno delali političnih »?e1enih kadrov«, ampak homo združili vse nanredno politično življenje v enotno falango, ki bo v stanu prekrižati Nemcem in nemčur-jern njihove prezi?odnie račune.« — Poznamo te ponosne Spance, ki so polni leno donečih fraz o enotnl napredni fronti ored vsrkimi voltvami, ki pa s svojo brezHavo politiko one-mo«rotxajo vsak skupen nastoo naprednih vrst. notern, m ko so rnkrat teneni, zvračajo krivdo na druge. T''dt sed?1 srosnodje kriče In «e na-pihin*efo, sl^pr oa dr?e rok<» kr^em in mirno čakn^, da se pojhvifo na m^^'strattt v Mr»ri^ont ,v CeliM in v PtT'Jn rn^va kot gospodarji Nemci In nerr^'rii. — Ugovor proti Ljubljanskim občln-sktm volitvam. \'čeraj dopoldnc ob l.V je vložil, kakor nam poročajo, neki Ha-bič ugovor proti veliavnosti občinskih volitev v Ljubljani. Svoj ugovor utemeljuje s tem, da sta volili dve tuji osebi za dva volilca, ki se osebno volitve ništa udeležila. Zanimivo bi bilo izvedeti ali je ta Habic vložil ugovor proti volitvam na lastno inicijativo, ali je bil v to najet. — Poziv! Pri zadnjih ljubljanskih obCinskih volitvah so se pokazali razni nedostatki zlasti kar se tiče krstnih imen, poklicev in stann-van}. Tuđi je pr što volit nekal votU-cev, ki so trdili, da so volilni upravi-čenci, ki pa nišo bili vpisani v volilne imenike in torej tudl nišo mogli vo-liti. Da se od pomore tem in takim netoenostim, se prizadeti krosi pozi-vafo, da se pridejo zzlasit tekom pri-hadnjih đni v mestni pop sovalnl vrad ob navadrih uradnih ureh t. /. od 5. do li. Seboj ie seveda prinesti potrebna dokazila: policijsko zviasni^o, krstni list, dekret in slično. To nriV-ko naj pnrnhijo zlasti oni voWri, ki $r> m r*rrseWl w rf rnrndtt. Vst"rtw~ »i** rrhrnt z* vscM r\n zp"*i W> D, Prl*1a*'ti se je na dopiswci a'l nn z ** »*. odbor Glasbene Matice v Ljub« Ilont. «lcntiikji, V netpk. dne 13. t. m. bo T*redavM r»a »^•♦•«'-n ^»*«'?*x^ »P-^vpTV« ro?;p^d odvetnik dr. P. Krivlc: pobran ffi ***** n«n ni nnfirtii lr»***3 zase ] in 3 dinarje dnevno za vsakega člana svoje rodbine. — Novoletna In bežična voščila. Kakor vsako Isto, tako sprejemamo tud! I ktos za na§ list pred bož:!niml prazni- j ki in pred novim letom novoletne čestitke od strani trgovcev, obrtnikov in go-stilničarjev svojim odjcinalcem. Potom »Slovenskega Naroda« je naibol^Se in naipriinernejSe Čestitati, ker odpadcjo na ta način vsl stroSk! za karte, poStnl-no in vse druge skrbi. Da je to veliko naših inserentuv uviJilo, so najbol.iši dokaz na stotine ta\ih čestitk v našem listu. Letos uvedemo takc čestitke k novemu letu tudl v skupinah po dotičnih krajih. n.i pr. iz Kranja. Novela me-sta i. t. d. Zato vabimo vse naSe stare ; gratulante in tuđi nove Iz vseh kraiev naše Slovenije. Sprejcmajo se taka no-voletna voSČHa đo 28. decembra t t — Stanovan'a ?.a žJezn.iarJo. Minlstr-stvo soci.alnc poli ikc !e n- pr: vf'o potrebne korake da se ža felcznliarjc, ki stama c-jo v vagon'h, icradi.o stanovan.'ske l.i^i. Stcvilo teh želczr.ičarjev zn;;£a v Hcogrudu 30. v L'i'bljant 5) in v Zagrebu 32\ — Pravoslavna tcolnj.ia v S ^cnrku. Dcže'na vlada v ^plitu je dokončala vsa < tehnlčna prrddcli za otvori'.ev pravoslavne teologi c v ^ibenfku. — Smrtna kosa. V s*atnf vo!n! brini:! v Lfublani ie umri c Hinko M. Mnr; vić, adm. mnjor Int. st. Pngrcb bo v sređo ob 3. pop-lilas: mu ^pnrr.ln! — Novi kolT<1. Dclcgncf'a m1n^*r5tva f'nanc v IJi'bPrnl objavTa uradno: Z dnem 1. jaminrja 1923 Iv do ćr.e v rrrmet nove enotne taksne mp.rke (koH t) po 5. 10. 2~> in 50 p^ra In po 1, 2. 3, 5, 10, 20, 50, ion, 250, 500 In l'KJO dinarev in rrnrke za igralne kvarte in domine po 30 dinnrev. Pnpis te nove emisije vscbu'e razglr^i, ki i7i*de v nnl-kraSern čnsu v Uradnem listu. Ko!ki sedaj vel'avne err:si:e se smejo uporatllitj in po poob1a£*:ernh prodn'alclh rarpečavati do j konca jarmarja 1923, potem pa z^ube vc1;a- j vo in se morejo do všteteca 30. apri!a 1923 j zamenjatf s kolki nove emisro pri finan'ni \ dcžclni blaga;nl v Ljubljani in pri đavčnlh uradlh. — Kr. Šumska oprava v Kcstanjevlel na Doleni^kem rdda na Opatovi ćori približno 1500 plm1 bnkovera porabneca lesa, kl se spravi po žičnlcl v bli'no vaši Ore-hovec do konca juliia 19?3. Pismene, pred-pisano scstavijene z 20 Din kolekrvane po-nudbe 8 pripembo, da »o ponudnlku znani splošnt in posebni posoil za prrdnjo lesa In da se jim podvrže« naj se vložijo z 10% Jam^čino do 22. decembra 1922. do 10. po-pntdne pri imravi. Na ovitku se m^ra navest!: »Pcnudba za bukov le$ na Opatovi fcorl«. — !t Ameriko. »Amerl5ka Dnmovtni« j prlnn5a dn!s Čb.rek o »repu rnrodnep de-n?.r;n«. Pravi, da bi hM ta rep IzvrS U nek- ! danil ursdnlki •5!rvenskega rep^bM^anske-ga združen'ac Pcbirr.l se t rd vsesa slo-venskega nrvrođa v Amerik! narodni davek takozvani »m'll'^nskl fond«. Na«lnsalo se je da mora vsak Slovence prispev?.tl, ker ere samo «a narodno korist. Kričali so, da se dcnnr porani za jugoslovensko repvb'iko in za svebodo primorskih brntnv. N?.br?H so veliko svoto. Ko ic bil zak!; ^en mr. ^e Sla jugoslovenska dc^efacra v NVnshlnctrn in dru?i d^n nastnpila pred scnatntm odborom za tulezemske zndeve. Hardins. sedrnii predsedntk in takratni sfnator, je vpraSnl jedne^a Cbna te delegacije, nko Jugoslavija želi Trst. Prbll je odgovor, dn na to rika-kor ne mislio! Takrat bo drugi p^ilitili hrano In živež rođakom v domovino. Republikansko združen'c je iinein 6r».O0O dniAr-jev pa ?e nf hotclo udele."i:i to akcl'e. Ca-kali so prilike, da se duhovi pomiri o, Potem so Sli in kupili »oci ?.list«-m v Ljubljani tiskamo z denar^em, ki je bil nabran za narodno delo, za republiko in podporo primorskim .Tucos!ovcnnm. Takrnt 'e Ml v AmcriM tuđi ftbin Kristan. 5oci;a!i Cimali. — V Pclsinvani i ie bil zaprt 13 let po nedolžncm Hrvat Veliko Anknrić. Obso-ien je bil na smrt, porrc!c pa ponillnš^cn na dosmrtno jeio. V Ameriko ie priSel leta 19 8 Priliodn'e leto, meseca lull'a. se ie naha'al v družbi dveh svo ih roj?.kov, katerih eden je bfl ubft potem, ko se je AnkariC odstrrnil od družbe. Pollci'a 1« prl'ela Ankarlča in ker drukčija Hrvata iz te družbe nišo mogli dobiti, je priSel Ank.^rić sam pred sodni'o in da*l Ie dosledrro trdll, da on ni nikogar ubil in ?p!oh nič ne vc o smrti svojega ro-jaka, je bil vendar rbso.'en nn'prvo na smrt, pntem pa pnmilcSčcn na desmrtno ječo. Slcdnjii je sodnija drbi'a pravega morilca in Ra obsrdila. Ankarič pa je ostal 5e v za-poru. Pred dobrim mesecem je obls';al An-kariča kat^Išlvi duhovnik Thomsrn. Ank/ri^ mu je vse pevedal in duhovnik je ob! ubil, da se zavzams ian]t da rridc n^ svobodo. To se Je zgodilo in končno je bil Ankarli res IzpiiSCcn nn svebodn. 31 let star je šet V JeCo, 44 let star Je prišcl iz nje, po'.n bo-lezni, knkrSne »o dnma v ta! š:ih z~D'>rih. Država bi mu morala pošteno p!ačati tako ! po krivici prestani zapor. | — Raipisana mesta poStn'h odnravni- j kor. Razpisana je odpravniška služba Sv. j Lovrcnc na Dravskcm polju, v Ponikvi ln j Naklu. — Rok za natečaj tri tedne. j ^ CtrtlCkatlstl sa cn ženo vožn'o. ! Obratno ravnatei:stvo Južne žtlesnice ob-velfia drzavnt namalčence, da bado veljull oblča.'nl temoorerni certifikati južne zelezni-c# c« vožnje po tnižani cenl v letu 1923, samo na progah juinc železnl-'e v nrši kraljevini. Tiskovine za naroCitev certifi'atov j so naprodaj pri vseh postajali iuinc iclei- 1 sic«. I | = Nov r.st ▼ Subotfcl. PrihodnM trrek i bf> I/Sel v i*-, b tici nov list prj imenom »Ibtina«. Smcr lista bo boj proti :er< rju. — Liuheznj.v soprog. Marila Plahutnlk, žena krojaskera pomoćnika, ic rriš'a v ne-dul.o zjutraj od m~Se doniov in s!v;.š-.!.i pripravili zajutrek. Pri teni pa je prišla na- I vzkri/ s svo.iin možem, ki jo .'e v prepiru udnril s tako siio po glavi, da ji je zbll desno oko. Nesrečnico so prcpcl'. II v bolnico, 1 ubezn lv mož pa je dcbU vabilo na sodi-šio, ki ga bo prtmerno p dućilo, do kam se-gajo njegove zakonske pravi;c. — 2ena denuncijanta Gčitza tr?ovka v Ljubljani. Zazn^Ii smo za naravnr.st never- i jetno dejstvo, da ima žena znanca denuncijanta O'Viza, ki je pričetkt m vcj:.e spravil računskcjra nadsvetnika Ko.F-ovod;a vdove Vrhovec dimnike v Streliškl ulici 8. Odšel je. ne da bi s rnnlmM za event. posledice tecea zaž!-san.'a. Vs'ed mrćnec:a oc^nja v dimniku se ie j v sosednjem zidu užjral neki tram, ki je tlel skozi dva metra d-Mg zid naprej do vrat, pri katerih je ob 18. uri zvečer f7brulinil ! ogen.'. Ker so ta vrata bn|j na skrftem kra-i ju. so osenj samo s!i:č?:no opaziH. V na-! sproincm M.;ia!u bi ocjenj |7bruhnil sredi no« i čl z veliko ?ilo In bi bila lahko nastala velika katastrofa. Avizirr.no mestno pokluno gnsilstvo ]e bi!o takoj na li ju mesta, mzko-palo je zidove in okvir vrat, ter z rrčno brizsa!nr> osenl krmlii udtiSllo. MISa je slcer z.".varovnnr> proti po?Tu prl ravnrov.ilnl i »A«sienrnf i^ni General!-, toda Skoda je veČ-:a, kakor pa zavarovninina. V tnkem sTuči-ju bi se moralo prijeti tuđi dimnikarja, kl zapusti IiiJo z Iz'av^: »Na mo:o od?:ovrrnoltl več'o množino svl!nrt!h robeev. Ca-rfr'1 i rrrrnni so pa pn pri Vclik^vcu z^si-C^!!i in mu rdv?e!f vsc blago. Poles tesa Ie bil odd.-n sodr5ču. — Ztlrnvstvcno sfrnje m-5Aa I?uIiII^ne. 7'rivstvcri izkaz mcs»a L:ubl;.-ne v čav.i od 3. do 9. decembra lzkazu;e to-lc stntistl-ko: Umrlo !c 12 orrb, 7 rr.n.VvCza in 5 2cn-?keffi spola. (4 tuV!). Smrtni vzrokl: jctfta 1, mo?.s?nska krp I, srfna hiba 1, s^mnmor 2, drrsi n^ravrf srrrtnl vzrokl 7. Med tem č^-m *t ;e rrdUo TS otrrk, 8 mrS':c-a in li) ?cn«kcra spola. Naznan'cne n^Iezlive bo-Iczni: d"v?m 1 in trnhoira 1 slučaj. * «"" Cr^!:i za zirns'^ vreme, močrt, topi. r^ebno rrlporocrivl za rt. nfj irc lovce l-c?.. 5C d-bc ra F!^v-| 7?A^\ tcvprri Peter K-fm ^c K-., L'-bV-m, !*rcg 2U — Sa*!* *e dva dnl! pf^ktna I'nhav-; na draim *»Tnn'a Pedornvnn«. se pred-I vara v »Kino Tivnli* sami §^ Hnn«?s In i jutri. Ker ic zveČer v?d«o vcl'k naval j r»a vstr^Ti»e*. si mi v-?l-d-> rt\\~ pori«!-i dne oslgurira me«-tr>. V č^trtek 14. d^-j cerrb'-a Rcn.7acl'a tr» sezone »Tndi-ski S prnhnt «;nnmenlk«. ki se je dneodal • tiajvečjim usnehom iirral do vseh davnih metili na km^in^ntu. — Koncert. 0:1 d^nes ranr^l v«tnko sredrj. Knbrto in n^d^l'n koncert ?»alon- j skc<*n orkestra v knvarnl »Tratnik« na »v. Petra cesti St. 25. Začjtek ob H2U I do HU uro ponofii stev 282. •SLOVENSKI NAfvM)|u dne 13 dcccmrra iy22 5. stiam Nafosvejša parorik Sociafisfišni poraz nri občinskih volifvah v Milanu. — Mi lan, 11. dec. (Izv.) Izid obJin-5-kih volitev je: Oddanih je bilo 153.000 j,!asov od 20S.000 voiilnih upravičencev. Nacijonal'stlčnl blok Je dobil 86.030 gla-hov. Turattijeva socijalistična skupina -:4.000, Serattijeva skupina 17.000 in ko-Munisti 3.000 glasov. Socijalisti, ki %o imeli doslej veliko večino v obeinskem *vetu, so bili poraženi. NacijonalistiČni Msk z veseljem konstatira deistvo, da je konec socijalističnesa gospodarstva v rnilanskem občinskem svetu, katoliSki tisk pa pristavlja, da je to edina zasluga katoliške stranke, kl je pripomogla k zmajji nacijonalističneca bloka. Ustanovitev nove avsfrijske emisiiske barke. — Dana}, 12. decembra. (Tzv.) Dne 22. decembra t. I. se otvori nova emi-sijska banka Avstrijske republike. Delnice te banke se bodo že prihodnje dni kotirale na dunaiskl borzi, SENZACIJOM A LM VOTTUNSK! PROCES V PRAGI. — Pra-a. 12. decerrb-a (CTK) Pred praškim divizijskim sodiščem je danes radi veleizdaje in vohunstva pričela raz-r>rava proti kanitanu J. Witrmu, kapitanu Gustavu Woffu in poročniku NovakoT-skemu. Obtoženci krivdo priznavajo. Borzna poročila. — Zagreb. 12. dec (Izvir.) Zaklju^ek Devize: Curiti 14, 14.10, Pariz 5.235, 5.285, London 3?8.50 343.50, Dunaf 1.125, 1.175 Praga 234.50 237.50, Trst 372, 376, Newyork 74, 75, Budimpšta 3.10, 3.40. Valute dolarji 73, 74. Hra 36$, 372, frank 518.50. 523.50 funt šterlins 333.50 338.50. — Cur'.h 12. dec. (Izv.) DnnaSn'a pred-borza: Zagreb 1.70, Berlin 0.06"., Budimpešta 0.23, Pra*a 16.75, DunaJ 0.0074. Milan 31.65, Pariz 37.45, Ncwyork 5.3025, tondon 24.32 — Curili, 11. dec. Zagreb 1.69, Dunaj 0.0075, Budimpešta 0.23, Berlin 0.063 Praea 16.80, Milan 26.65, Pariz 37.61, London 24.28 Ncwyork 5.31. — Trst, 11. dec. Zagreb 6.37, Berlin 0.255, Prasa 62.25. Pariz 140.75, London 91, Newyork 19.90, Curlh 377. — Praga. 11. dec, Zagreb 39.50. Berlin 0.38, Milan 159.75, Pariz 223.50, London 144.60. Newyork 31.60, Curih 5.96. TURISTIKA !N SFCRT. — T. K. Skala. Smučarskl odsek nu'no pozivlja vse elane in članke, ki so se prijavili odseku, da se zancsljivo in točno udeležijo II. smučarskega večera, ki se vrli ob 2X uri v sredo 13. t. m. v magistralni posvctovalnicL Vrsi se zanimivo predavanje. — O Božiću prtredita T. K. Skala v Ljubljani in v Bohinju božićnico na Mrz!em Studencu (Pokljuka). Prve smučarske vrste napravio Izlet tuđi na Debelo peč. Sestop vseh smučarjev čcx Pod.ele v BoMnl. I3o-žičnice se udele^Ko vsi Clant T. K. Skaia (Ljubljana. Bohini, Jeseni:e, Javornik. Bled). Podrobnosti se pravočasno ob.avi;o. — V Đobinju bode letošnio rimsko-sprrtna serono okoli 123 kuri ivih sob sp.irt-nikom na razpolago. Prenoćnina v hotelih znaSa v&evši davke in kurjuvo 16 D. Prehrana (zelo dobra) dnevno 23 I>, posebna pa 25 D. V cbčo so cene prehrani cene Še neeo v Ljubljani. Za di ake bo podružnica T. :. Skala priredila neka! skupnih ležlS?. Vsa pojasnila daje podružnica T. K. Skala v Boh. Bistrici. — Smučarskl SHvestrov večer priredi v nedello 31. t. m. podružnica T. K. Skala v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Isii dan se vrši v slučaju ugodnih snežnih in vremenskih razmer sankaika in smučarska tekma za prvenstvo Dohln.'a. Sodeluje voja-$ka godba. Ude'ežencern teh prireditev se preskrbl polovična vožnja. Razpis tekem se objavi po časoplsih. — Smučarskl tečaj za Cct'sne In Mari-borčane. V slučaju, da se priglasi zadostno j Stevilo smučarev - novincev, namerava J. Z. S. S. vpeljati v letošn i zimski sezoni smučarskl tečaj in to cb sobotah popoldne in ob nedeljah v primernih kra.Ih cb proći južne Železnice Zidan most - Cel'e - Maribor. S tem bo dana posebno CeKanom In Mariborčanom ugtdna prilika, da se Izvež-bajo na smućeh in prilasodi.o na zimsko tu-ristiko. Zato vabimo vse turiste In sp^rtnl-ke, da takoj pri'a^o svojo uee'.elbo potom svo'ih klubov, interesenti izven klubov pa na] se prijavi o direktno na J. Z. S. S„ k er dobe tozadevna potrebna po.asnila. lro-gram in početek smučarskesa tečaja se razglasi pravočasno po časop'sju. — Juga-slovcnskl zim?kospor:skl savez, Ljubljana. Narodni dom. Sportna sveza. — Smnčarsk! tečaj t Bohlnju 192?/23. namenjen v prvi vrsti za novince. goste iz Beograda, Zagreba. Ljubliane i. dr. centrov Jugoslavije prične cb ugodnih snežn h raz-merah dne 27. t. m. in bo trajal do 7. janu-arja 1923, v slučaju neugednepra .snepa pa se preloži tečaj na januar 1923. Vsa pedrob-na pojasnila o tečaju, programu, kakor tuđi podrobni cenik v Đohinjski Bistrici so na razpolasro interesentom v Ljibllanl v srbi •Juto«toT. zlmskosport. saveza«. Naredni dom in v »Tourlst - Office«, Dunajska cesta 18. — fz Zagreba je prijavljeno te več sportnikuv. — Specijalno p od je t je za IzJolovanJe sponnih in tuns:ićnih pctrcbšćin se osnuje te dni v iiohiniu. To bo velik korak na-prej v razvoju n-šega sporta, ker moćno cbćutijo vsi sportnUi poman.kanic sp^tijc-opreme. Pod]et:e ba t izdelki zalagalo po-samezne sportne erganizacije in tako ugodno, da bo vsak naš sportnik in turist si Uli-ko nabavil potrebno opremo. Kukor Čujemo, soddu e;o tuci ragrcbSki sportni in Industrijski krogi ter n^kaj slovenskih industri-jalcev In sportnikov. Zato dodra ideja, da bodo večino v pedjetju tvoriil sportni krogi. Pripravljaini odbor ;e konCai vsa pred-dcla. — Ule'A ro Dolenj3!iein. Turiste opo-rarjami na nekaj prav Upih. žal* malj po-znanih krajev: Senijurski tabor 492 in (1.3U cd žcl. pt staje Ortšuplje skori Ponovo in St. Jurij). Redka, debro ehrajena slika pre-estanka nekdanjega tabora iz turskih Čas iv' V cerkvi freske I* XVI. s ni. Lep razgled! Pri »mežnarici -spemin. knjiga, čaj 1. dr.! i 10 min. sprdaj ledena jama! — Sv. Anac 7-19 m nad Turjakrm — 3 ure iz žel. pcsiaje ?k< fljica. Na vrhu v cerktv predelan S:arl grad. Odtcd preko Tinjala (-10 min. — im-pozanten stari grad iz IX. stol.!) in skozl RaSico (n jst. drm Primoža Tribarja!) na Ponikve (zanimiv izvir Palice!) na z"el. postala Drbreprlje 2 ure 30 min. — Juđovje nad Rofancem (iz žel. prštale Crn mclj ) uro 10 min ali fz Scm!ča\ Nad žrlezni'ko progo v fivo skalo izklcsan basrelicf, r!m. vrj. sveti5Xa Mitre. Znamenit spomenik davne profllrsti! — Ofrčcc 2 ure iz Noveca mecta. Divna romantika! T.fČen stari grad (iz XII?. s'oD ra rtn4ku K^ke, znan iz ro-nnna dr. Iv. Tavčarja »Ot k in Sanira«. riT*ivaIežneJ5I izlet v novemeški ckclicl! (TPR>_________________________________ Donisi. — \<. Kresnlc ran p^rr?-»o. V r--f^**> r^p^ldne Je začelo jroretl sr-df vr«f. Z ve-Tfkfm r-porom so rgeH rm?'!'l to'i'o ^ je roffnreH snmo b^i, Wtv tn svln'alc. 0-ve-dr> Ir hleva so 5e eh pravem čas'i reSi1!. pr.'5i:I v svln'-'ku pn *o rfore'I. Kako je open' n"sta1. Se rf dorn-ro. T^MVo y* *e ve, da Je r?c>lo r^reM v Mirambi za steljo, škoda m-^i več tlsoč. — Iz firas'nfta nnm p«-»o: V'š'l %-**k\ svet rr-m n*»merava zadntl hnd iiđ^rec. R^zđe^i i hoče s-dan^o s e d e m razredno osnovno Solo v dcSko fn deldiSko pet-rr\zrednico. S tem bi visoko lndustrlalni rTr~stni1r poff^n'en med hribovske vnsf — kakor Hol pri Hrr stricu — ki fma tudf p-t-rnzrednfco. ViSI lolskl svet nam mfsll usl-!?tl reka! draijera, znto pa mnogo sta-be:§ejra, to pa le radi dveh — treh fospo-dov. kl nfso nl'l tirastničant. Oddaja se p?Č že slu?ba n->dučitelTice v Hrastniku in men-da tuđi v Trbovljah. Razne sfuan • Z^s:rupl.enje. Iz Lcnii r. i p-rej. 'o, da in bil zastrupl en s čokoladnim! konfeti \ Ut lcndcnske pcllci e ravn te . zn..ncsa Sco.land - Jarda \\ illiam Mor\vccd. V kon-f^tili je bil strihnin ali miš.^k. Pclolaj HorAorda je zelo kritilen. • Nov aparat za britje je izurril ing. Josip Sknrica Iz Splita. Za nakup patenta je ciobii že vse polno ponudb. Prrcča pa se, da je piidržal prr.vi:o za i/.delovan;e : pa-ratov za Jugoslaivijo. La e ^e tuđi ic v AmcrT i zanimajo za to izna;dbo. • Noblova nagrada* Noblovo nagrado za letošnjo letj je d'jiiil dr. f.au-^en za pomoč gladujoćim v Rusiji. Fo-rcčiJo o tem, da je dujil nagrado Nitii. ni resnično. * Sul:an — brezposelncŽ: V an^l. ^-d-n]l zborni.l je stavil poslan z rna;or Keller vpr.šan.e, će je angl ška vlada pripravi.e-na tedensko Iu>) f^ntov šterling^v plalevat; za ube/i.ega eks - sultana Turske. Državni zunanj pedskretar Mac Ncii je cd-vrni!, da se to vpraš n.'e začasno prcisku-je, če morda sultan nima privatnih dohed-kov. Nato se je dvisnil zastnpnik dclavsk? li^te bexton in izjavil: »Ako se doZcne. da ] sultan res potrebuje finanJ.'clno pcnio*!, j potem ga }e ti eha prisi'Ii, da se vptee v listo brezpcselnjh. Neki drugi vcdi:elj dc-lavcev Jones se je oglasil vmes: »N^ra*.no 15 šTinj; v vsak teden Jn 1 šiling ra vsa-ko ženo!« Zbornica je Lbruhnila v ghsen , krohot. — Kakcr znano, je sultan z: p :sti! v cariuaskem harr.nu n d 2 >') icn. ki se naha.ajo v ve'.il.i bedi. Sultan bi debil, ka- j ker so humoristi izrrčunall, za svojo »brczdo'nr.st« okc!i 215 ših'ngov ali približno 3500 dinar.cv na teden. • Scs'anck tatov. V A'e^s^rfirf'i v T*n-liil le tamkajšnjtJ fa^isrovska cr^anlzncin pozvala vse tatove na scs:anck. Na vcb.Io P( sameznike m se je cpozarjalo, di mr)r» zanesljivo vsakdo pri li. Scs anek se je vtmi pozno zveCer. In res so prišli tečno vsi po-vabijencl do zadnjega. Držali so se prvotno precej prestrašena, ker n:_o %cd:Ii, kaj pravzaprav jih čeka pred navzcčimi ohoro-ženimi fašisti. Nato je pri?el v dverano ptr-vcl-nk fašistov SpJa, ki je imcl ra navzoče nagovor, v katerem Je kategorično izjavil, da od tera dne d?!c ne *mz b ti v Ale' s^'in-driji nobene tatvine vcč. Vsi radi tatvfnt kaznovani se merajo ncmud'ma pcprijetl kakejca primcrneKa dela. Kdor bi ne hotet delatf, a!i bi bil celo za-ačen pri tatvini, b) neusmiljcna pretepen. Navzrči so po^lj^nli i covor s trepetem. k^nčno pa so ennplasno Izrekli, da b"do prslu^ni in da se b~do lo-tili fnova vsak svojega dela. Tnkoi min ic poveljnik oddal nekaterim na razDnlam «♦«-JeCe raznnvrstne slti'be. za d-use ?e pa oo vrsti preskrbi v najkrai>em času. Dcločcna Je stroga ponočna služba. ' ♦ Nnlvefffl in na:h:trc]Sl p* n.k. ParnTTc »MajcsiiJ« crte Wl,i;e ctar Line je nele naj\ečji, ^mpak tuđi na hitre ši br^'1 na svetu. Pot iz Ne\vyjrka v CLeibourg je Pi-cvozil v pciih dneh 6 urah in 13 minutah ter tako pt bil rekord »Maurctani c«, ki je prevozila isto pot v petih dncli 8 urr.h in U minutah. IVprcCna liiirost »Majcsii^^i« je 24.59 viizlov na uro. * Tcp, kl pr.kosi »debela Ccrto«. Iz P..ri^a poročao: Dva £rj;eri.^ka sirokov-r'aku Gulaot in Dory sta izkonstruirala nov t p. Ki prekesi slovcčo »debelo Iiertoc Ta trp sefe s svojim Izstrclkcm dal.e kakor »Ccrt,«, pa Ima tuđi to prednost, da po izvrći cn u ne cc'skoči nazaj, rrancoskl li-s i pozivi'aji) zbc rnijo, c!a naj te; iziia^dbi posvc.i pesetno pozornLSt. RAST (i i'USlOSl.r.MSZK, Oilzt>vvrw urfdtuk: Vutrn'ri Komita*. Poslano* PLcu članka »sref Szapary v M. So boti« v »Kircti skem Listu«, v katerun kategorično zshtcva moj rdp^KIIc iz mojega rncsti kot sekve^'cr ve'cposestcv Bele. Ga-bora fn Ivana Batthyany v Gor. LendavI, z mirno vcst!o ln!;ko cd^ovarjam, da je p'ecrova zal.tcva brez stvarne podlace In da izvira iz oscbneRa sovraŠ.va, meni ne-znnnesa vzrcka. Priporc.čal bi gospedu, da rai se priđe oserbnn preprijat o nncn'u 1 uds:va. Prnoscn sem, da la!:ko rečem, da je v^e ljudstvo brez iz!cme na mo.l strani in to bi cotovo ne bilo, ako bi deloval proti dobrebit'u tega. Oestvo, da me vclcpo^cs'nlki hvnM'tJ% rl nrb.n pregrešek; v m-beni n redbi nt čitr.ti, da bi moral sekvester z vclcposcst-njAi živeti v vc'riem s^vraS:vu. Narodna zavcdmst <;e pa tuđi ne izkaic v tv.iLua uo vsegn, krr ni s'ovrnsko. Kot član b!e skeca Sokola In korc^kl prostovolcc sam poznam svoje ćr2-vl:an-ske do!2nostj; bcl> kakor marsikatcrl dru-£i. ?icer <;cm pa mnena, da bi fmel pisce I"hko toliko p^gurra, da 5c prdpišc. če >e smatra potrebno, da me Imenoma napr.de. Posebno je to potrebno, ako rcTckira kot r:s!cdnik na mo.'c mesto, da bo vsai sckci'a za sekvestre v Ljubljani vedela postavili pravej;a moZa na pravo mes.o. Kazimir K li mek, državni komisar ve!cposest^v Pc'e, On-bora, Ivana Batthyany v Gornji LendrvL • Za ta spis uredništvo ne ndgovarla. Službo gospoDlnje" T>r\ sam^stfl'nem posDodu t?fe In'ell-pentia p^spa sredn ih let dobr« kuharica in p:ldna gr*«nodin;a. Ponud^e pod •Gospodin a 10673' na upravo St. Nar. [T1 ^ .Gumiievi podpetnlki pocfplati vam ohrainljo oba" ^>^^tew ti»ajno |«^<«j tt:v clc£inlno ^&M 3obl se po vseh boljiih trgovinah r usnjem ter na veliko prii | Serson-Kautuk d. d., Zagreh. Isodo? frg 9. /. Tulnim srcem javljamo vsem torođnikon, prilateljem In znancem prežalostno Test, da je nal iskrenoljubljeni soprojr, skrbnl in požrtvovalni oCev atari oče, brat, svak in stric, gospod Hinko M. Maravić ađm. ma|or Int. st danes 12. decembra ob 3. zjutraj po kratki, mučni boleznf, previđen s sv. zakramentl za nmlrajoče mirno v Gosnodu zaspa'. Pogreb predragoga raj ni ka se vrši v srtdo 13. deccmbia ob 3. pop. lx kapele stalne vojne boln ce k Sv. ivrUUa. V Ljubljani, U. decembra 1922. lalnjola »ma, M\ In nriU. ^gy* 10 letna pismena garanclftl H«|bol|i« PFAFF l\n\n stioji za rodbUo In obrt po vgodolh cmak ta obroklk priporofta tvrdka ION. V0K, timUMMM, S%imm ■!• 7, petfraialea >ov«m«st«. 10485 Dva m}i)h gospoda JEeH*« dober rođuk v fran-oščin;. Po nodbe s nopcji na nmavo Siov. NnroLi pod .rranco^eina 1089)*. 10890 Knjigovodja in leorespondent ^če za popoM^ni'C nr^ r»n*-vo Slov. Naroda. 108c0 JTila5 trgovce ife mtblovano sobo s posebn m vno dom In dektrično ra'svetlja o. Naslov nx nrravo Sl^>v. Naroda pod .Mirko St fanowć" K88»a 10S8J Proda se veC dobro ornanj^ne oble^e. Ogleda se rrl Ivan Kreč, krojač, Dunajska c 9. d'upo dvoii^č^. 109T8 Igrače dohro ohramen« nn proda1. Pofzve te v trgovini Schubert, Mcstni trg. 1U67» K0ZUH (Stadtpeiz). i* srrdnjngi gospodi se P' etni proda. Naslov v upravi S'ov. Naredi. 10881 Sw¥llila" za S vanje moSk:h klohukov. P-ednost Imajo, k*trre «o Že v?»i<*ne nekoliko *i-van a. Frano B«rnlk, klobučar, Spt SSVa, Sv. Jetneja cesta 59. 10887 Smrekove rante (štange) 6 m doltine« 6 cm ni tancem koncu debele, kopi po jako dobri ceni tvrikn Trian A Gorfamo. Kranj. 10838 Omhrm UnmšMmm krznar kot cenlUe, zm reus'ro;eno tožuhovino naredi lep posrraiskl za>lu2ek po dognovu rrivc-ilkl t rdkU Ponudbe z na\edbo zmn< ž-nostl na opravo St>vcn»kci;a N»rod> pod Jdiuuu • 10874% loftri i> S2 pianist ** ve'erne ure. Naslov pove nnr^vn Slov. N rr>da__________________10875 Kupim veČTo irnfiflro prvo\*rs*n ht auh'h Nt-Vov h drv. Porudbe na naslov: A. P«rkov Mut)i ob Dravi. 1085 Ženitna ponmiba! !zobr*ž-na gospodična, ki Ima svoro opravo in stanovan e, ?e želi v svr^o ženitve teznaniti s starejšim ?o« odom. tuđi vdovcrm z enim ot okom. Le rpsne ponudbe *< s' ko. k.^tera se vrne, se pro si pod .Boiič 25-10883 na upravo Slov Naroda. 1 883 Bonačeu BELEŽni KOLEDHR Iziđe o Ccfrtek tega tedna. FRAN KOLflR, nadsw«tfilV fln»nčn«ga mini* strstva « O. PlSARNA za pravne svete in zastor»$tv*ovflnan?no tin-a- rih Z"devah. ZEMUN, MarWovlć«va ul. 2-11. Brzojavi: KOLA1, Zemun. Telef.: 116 Z*stopa In rosred )e v finmčnh in upra niti ra^evati rn vseh m' ni a trs. vlh, ti'Adih, oblastih in konzulatih. kakor pri: moinjah, nrto?bah, spornih in ka-zensk h carinskih tadevah. davkih, rro* nopelih, troSTinf, rristojbinah, konce-sijah, vizumih, opcij^h, dr2. dobivah itd. 1OS61 Vitle poseslvo v lepem krnjj Štajerske \Šit sare-eg.i ura n ka vtl^e;a tlovens e in ncmSke pi kakrga umirovljenrga ocožn kn, sam-c*)t kateil ae razume pri živinoreji, svin ereji, n kkarstv », pol edclstvu pr vseh gospodarskih srojth In tuđi pri lozdats vu P.'ROJi ao treno t, zane-st Ivost poltencr in mora Mt> **m ki. Ponudbe na upavo St"v, Na.oda pod •btatciU uAt4a.a; U663", OnrcmUenn soDa v blž ni un'vfTZe ie odda d»i«k i n 1 i al d;ht(M. —. pon db* rod .Oprprr?en* 1O8")7* na tjnrivo Slov. Nar 10S57 1000 dlnarleu doM, Vdor mi pre* 'bi ncreh'ov)»n'--ob n Ponudhe rod .Prazna soba 1 cr6* na upravo S'ov. Naroda. 10866 Na proda] neVaT dobro obra jenih ncm?k»h rabav-nh kn;?g. Naslov pove uprava S'o en. N?rod-. 10871 Išče se mebTovana aM rrazna soba zn dr?avncj»n uradnka. Pt rudb*» r« u ravo S'cvc . Naroda rod .lWn!k 1^,^* 10^5 Proda se psr leplh novfh damskih plaSčcv. Na-lov pove nnp\|i S'ov. NVnrh. 10^ 5 Zanesl Ivo pissrni&ko moč r: bim za 2—3 i:re dnevno p lji;b"O ro- rol''an n\ zv ćcr. Pis^rnaa v »rrrjp me ta. Posudbe r. zahtrvki pod .V. B* na An. d u bo A'omi Company, I.Mih 'jana. Kon<»rcsm t«-^ 3. 10S65 Pozor, ženini inneuestel Radi pomarj ania pros'ora se tako] po uši» sobfco s kuhinjo. Naslov pove umava Sov. Naroda. 10^62 Prodam novo opravo pafne *obe, solid^o, moderno izde'ano v'oženo. svetio, pot »»rano. Josip Ba d<\ m ztr, Sp. Siska, Sol ka ul. 1. 10-61 Strihnin svež, dospeT, — Droperra A. H^nCj Lubljana, Židovska u'ira štev. 1. J 10860 DfliŽM a 3wO/00 K za r*z* rjente relo dobro vpeljane I olnr-k^ obrti se is^c, Ponvd^e pod .M >dcrno kolar&tvo 106 6* ra upr. > ov. Nirola. \Wri% Železniške hrastovo, v v>e- dim^n: ah, l--j i Ivrrfkt ravčar A Svetlna, Ljubljana Go-sposvctski cesta 6. 10^92 Suiniske kože Tovarna nsnfa , Inđas11 đ- d. kupu'e p» nafviš; h cenah U to so na Cisto izdeia.iC svinjske kože b;cz lul^cnj in zarczkov po 35 K za k£, Ha to so zrc7ane in s'a^o izd Innc ^vini-lcc U^/.c po 13 K za kg od bivaških in ogrskih prašičcv po 12 K za k^. Kože se prevzcmajo v znnncm skladiŠČu Karl Pollak9 Liub!jana9 i Duna}*ka ce$ta Itev. 23. Stran 6. »SLOVENSKI NAROD, dne 13. decembra ih22. §tev. 28?. „Pri rIzR! cesf „Pri nizki ceni" §nnac Zargi U&si3lfana» Sv. Petra cesta 3. Pripocoča veliko zalogo raznega perila posebno zimskih potr^bšĆIn jopic, srajc, hlač, rok-vic, nogavic, otročje volncne obleke, kapic ltdL po aniiaiuh cenah, posebno pricoročljivo za božična in novo'etna darila ČinounlSEia Banka u Beograda pcfrebaje za noaa uvarBoalno dralbo BIBEKTORJA - ORGANIZATORU in dua starejSa nradnlha. Kandidati naj opoSlJelci šonje ofnie najpoineje do 3t. decembra t. L naoedenl banfel, Kralja mnana br. M. Kranjslia Hnica v Ljubljani obrestuje od 1. janaarja 1923 vse vloge po čistih 51 Rentni in invalidski davek plačaje hranilnlca sama za vlagatelje. ERANJSEA HRANILNICA Knafljeva ulica 9. Stečaj U kancelariji Dravske artiljerijske radionice na elan 27., 28., 29. i 30. decembra 1922. godine i na istim danima svakog idućeg meseca 1923. godine, a počevši u 8 sati svakog od navedenih dana, održaće se javna usmena licitacija za pro* daju 176 komada automobila i to: a) 9 komada putničkih automobila: Puch IV.— 225, Mi= nerva IV.— 265, Praga IV.— 275, Puch IV.— 401, Puch IV.— 403, Puch IV.— 404, Puch IV.— 700, Italia IV- 701, Fiat IV.— 779. b) 167 komada teretnih automobila: Fiat IV. 152, Isotto Faschini IV.— 159, Puch IV. 168, Praga IV. 177, Marta IV.— 222, Fiat Austr. IV.— 237, Fiat Torino IV.— 267, Pra<*a IV.— 274, Perl IV.— 303, Bussing IV.— 309, Praga IV.— 312, Pavesi Talottd IV.— 322, Pavesi Talotti IV. 323, Daimler IV.— 344, Graf Stift IV.— 346, Fiat Austr. IV.— 353, Benz IV.— 391, Raf IV.— 400, Puch IV.— 409, Mercedes IV.— 406, Praga IV.— 408, Raba IV,— 411, Biissing IV.— 421, Saurer IV,— 422, Biissing IV.— 423, Fiat Austr. IV,— 424, Biissing IV.— 425, Fiat Austr. IV.— 428, Raba IV.— 430, Biissing IV.— 432, Praga IV.— 434, Biissing IV.— 435, Saurer IV.— 436, Fiat Torino IV. 438, Fiat Austr. IV.— 439, Fiat Austr. IV. 440, Fiat Austr. IV.— 441, Fiat Austr. IV, 443, Bussing IV.— 444, Fiat Austr. IV.— 447, Fiat Austr. IV.— 449, Saurer IV.— 450, Fiat Austr. IV.— 454, Fiat Austr. IV.— 455, Fiat Austr. IV.— 456, Praga IV.— 457, Praga IV.— 458, Praga IV.— 459, Praga TV.— 461, Praga IV.— 463, Bussing IV.— 464, Biissing IV— 467, Biissing IV.— 469. Bussing IV— 471, Fiat IV.— 473, Fiat Austr. IV.— 474, Fiat IV.— 475, Fiat Austr. IV.— 476, Biissing IV.— 477. Fiat Torino IV.— 478, Bussing IV.— 479, Fiat Torino IV. 4S0, Fiat Torino IV. 481, Prao nai-Doijših cennh kunuje E. VAJDA, v e-trgovina z divjičino in pcrotn.ino, Čakovec, Mecjimnrje. Brzoja ni naslov Vajda Čakovec. Intenirb. tel. 59. l&če se primeren nli že dobro vpel:ano trgovino z me-šćmim blagom v na lem, z inven*ajrcm ali brez ist«ga. Na raie v kakem prometnem kraju na deie'.i Š stano/anje^n.. Cenjene ponudbe na u^r^vo Slovenski Narod pod „Trgovski lnk.?1-10843". teS3*S v/g ^^ TJs*i A. Šl^ks^lc m. E. Soss UU2LJAHA, »Testoi trg 5 9. Iz Clinj, prima kakovost (fino popeskana) po nekonkurenč- nih cenah. Na ćele vagone prednostna cena. Originalcn fabrikat iz Nemčije priporoča BCLZ2-!U-E&T3BircHMUKa AKTOM B0ZK2AĐ Graz, Jakobigaasa Nr. 23, Tel. 42-87. Gener.i'no zsstor^tvo tvornice z.i strc-no lepenko Slifjoitz «u SchUdberger, Berlin. Sietlallleft: Poratee oprznii O^rame za navorajsnOLB. Ppnfn 7i fi^iTio su n*fn^P priproste in naifmsišs kakovosti izdeluie najceneje tvornica M. Alešovec Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 1. iuscvistno peTilo vedoo f laicgi. Prilično za božična darila. Kaj beliš si glavo! kaj bi kupil svojim dragim za Bo£i5 in novo leto, prazna skrb, pojdi k: IOSSP PETELIHC4I LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 7. Tam dobi§ vse, kar je korlstne^n za dom in obrt. PrijuVic^e in -> v^nd Z3hte-vane šivalne stroje uGritzner" v veliki izberi za domačo