Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račuh 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. Pričakovan iziti volitev v Zahodni Nemčiji Zunanjepolitični in gospodarski komentar O porastu pomorskega prometa Dvig gospodarstva v letošnjem prvem polletju (z grafičnim prikazom) Napotke za volitve Konec zapiskov s Poljske O razmahu zdravstvene službe In seveda naši najmaljši Barčico Vse okrog žena Pa o kmetijskih problemih Kaj pravi Barba Vane Vsega od vsepovsod Veliko o športu in še Roman ter zanimivosti OB 10. OBLETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE K JUGOSLAVIJI m Večje svečanosti ob desetletnici priključitve Primorske k matični domovini, socialistični Jugoslaviji so bile razen na Koprskem — kjer so so začele že 1. septembra z velikim slavjem v Sežani — tudi v Novi Gorici. 15. septembra, na dan obletnice priključitve, je bila v Novi Gorici velika slovesnost, katere sta se udeležila tudi predsednik Ljudske skupščine Miiia Marinko in predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher. V imenu koprskega okraja pa sta temu slavju prisostvovala predsednik OLO Albin Dujc in sekretar OK Albert Jakopič-Kajtimir. Pravzaprav so prireditve, po-' svečene obletnici priključitve, trajale pet dni, vrhunec pa so dosegle v nedeljo 15. septembra v gospodarsko-političnem središču Goriške, v Novi Gorici, Že nekaj dni prej so tudi slavnostno okrasili Novo Gorico, postavili več slavolokov in razobesili transparente. V soboto zvečer sta predsednik OLO Gorica Karmelo Budihna in sekretar OK Tine Remškar priredila v veliki sejni dvorani OLO sprejem za okrog 150 pred. '.r.".:\Vov lindsl.-o oblasti, družbenih, gospodarskih in političnih organizacij. Toplo pa sta bila pozdravljena tudi predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko in predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, ki sta se udeležila tega svečanega sprejema. Ponoči so na bližnjih hribih zagoreli kresovi, kar je dalo tej svečanosti še poseben poudarek. V nedeljo zjutraj so partizanske patrulje, ki so jih vodili rezervni oficirji iz Nove Gorice, odšle v predmestje na »položaje« ter kasneje ponazorile napad in obrambo mesta. Patrulje, ki so jih sestavljali bivši borci, so po tej nalogi prikorakale v mestni park, kjer jih je sprejela množica ljudi. Ivan Regent, član CK ZKS, eden izmed najstarejših primorskih borcev za svobodo, je najprej pregledal razvrščene patrulje, nato pa je imel na tribuni pred okrog tri tisoč poslušalci svečani govor. Tovariš Ivan Regent je med drugim omenil, da je primorsko ljudstvo z množičnim sodelovanjem v narodnoosvobodilnem boju proti okupatorju pokazalo svojo voljo za združitev z matičnim ozemljem. Vsemu temu tudi zunanji svet, tujina, ni mogel oporekati, da se primorsko ljudstvo resnično želi združiti oziroma prikl jučiti socialistični Jugoslaviji. Ko je potem govoril o gospodarskem in kulturnem napredku in o razvoju na tem področju v desetih letih, se je dotaknil tudi naše miroljubne politike, ki jo vodi naše vodstvo za utrjevanje miru v svetu in aktivno koeksistenco, ne oziraje se na družbeno ureditev v posameznih državah. Plod take politike, je podčrtal tovariš Regent, so tudi relativno dobri sosedski odnošaji z Italijo, o čemer govori ugoden razvoj malega obmejnega prometa. V Kobaridu so odkrili spominsko ploščo prvoborcu Andreju Manfredi, nad Plavami pa spominsko ploščo na mestu, kjer sta v septembru 1943 prisegla Prva soška brigada in bataljon italijanskih garibaldincev —č Pisana množica ljudi se je v nedeljo zbrala pod vasjo Smrje v ilirskobistriškl občini k slavnostni otvoritvi mostu čez reko Reko. Več o tem preberite na ti. strani današnje številke Slovenskega Jadrana. Na seji Sveta za družbeni plan in finance OLO so ugotovili, da so letos inšpektorji med drugim opravili kar 418 različnih pregledov podjetij in pri tem ugotovili za nad 215 milijonov dinarjev zaostankov na družbenih obveznostih in neodvedenih skladih, preplačil za več kot 77 milijonov dina/> ■ \a v-, :'.; pod jetja uporabila skoraj 25 milijonov dinarjev svojih obratnih sredstev za investicije, Gospodar- KONCAN JE POLJSKI OBISK Poljska delegacija CIt Poljske združene delavske partije in vlade LU Poljske, ki sta jo vodila prvi sekretar Poljske združene delavske partije WIadislav Gomulka ter član Po-litbiroja CK Poljske združene delavske partije in predsednik poljske vlade Juzef Cyrankiewicz, ki sta prišli prejšnji torek v Jugoslavijo, sta po enotedenskem bivanju zapustili našo državo. Ne samo v Beogradu, temveč tudi v Ljubljani, na Reki in v Puiju, v Zagrebu in Zelezniku, vsepovsod, kjer so potovali po naši državi, so lahko poljski gostje spoznali globoko prijateljstvo, ki ga goje naši narodi do prijateljske Poljske. V Ljubljani so bili poljski gosti pri- srčno sprejeti, na mitingu pred »Litostrojem«, na katerem sta govorila prvi sekretar CK PZDP Wladislav Gomulka in predsednik Ljudske skupščine, Miha Marinko, pa so tisočeri poslušalci vzklikali Gomulki in Poljski, Gostje so si v Ljubljani ogledali tudi Muzej NO, na poti proti Pulju pa so se ustavili v spremstvu tovariša Tita tudi v Postojnski jami. Ze prve politične razgovore pa sta partijsko-državni delegaciji LR Poljske in ELRJ imeli 13, septembra v Beogoradu. Izmenjali so mnenja o perečih mednarodnih vprašanjih delavskega gibanja in o vprašanjih nadaljnjega razvijanja medsebojnega Na svojem obisku v Jugoslaviji so se poljski gostje v spremstvu predsednika Tita zadržali nekaj časa tudi v Sloveniji. V četrtek minuli teden so se na poti iz Ljubljane na Brione zaustavili v Postojni in si ogledali jamo, nato pa nadaljevali pot po novi koprski cesti. Proti večeru so vozili skozi Semedelo pri Kopru, kjer jih je pozdravila množica ljudi in ta prizor je ujel naš foto-reporter. V ospredju avtomobil s predsednikom Titom in prvim sekretarjem ZPDP AVladislavom Gomulko. sodelovanja. Razgovore so kasneje nadaljevali na Brionih. Tople izraze prijateljstva so poljski gostje občutili tudi na vsej poti do Zagreba in na velesejmu, katerega so si ogledali v spremstvu tovariša Tita. Na nedeljskem slavnostnem kosilu v Beogradu na Dedinju sta AVIadislav Gomulka in predsednik Tito izmenjala pozdravni zdravici. Gomulka je med drugim omenil, da je bilo iz prijateljskih razgovorov razbrati, da se močno skladajo poljski in jugoslovanski nazori, a ne samo glede načela, marveč tudi glede stvarne po-politike, ki izvira iz sedanjega mednarodnega položaja v Evropi in na svetu. Predsednik Tito pa je med drugim dejal: ». .. Ko govorimo o vodilni vlogi SZ, mislimo na vodilno vlogo v tem smislu, da je kot prva dežela socializma najbolj odgovorna za ohranitev miru, za pravilne odnose med deželami, ki gradijo socializem, in zato, da ima kot dežela, v kateri so izvedli Oktobrsko revolucijo, obveznosti pred mednarodnim proletariatom in progresivnimi silami sploh . ..« Zadnji dan bivanja so poljski gostje obiskali še tovarno v Zelezniku, kjer so se najbolj živo zanimali za sestavo in vlogo delavskih svetov. Dopoldne pa so v Belem dvoru svečano podpisali skupno deklaracijo ZK Jugoslavije in Poljske ZDP ter jugoslovanske in poljske vlade. Deklaracijo sta podpisala generalni sekretar ZKJ Josip Broz-Tito in prvi sekretar PZDP tVladislav Gomulka. Pred odhodom na letališče je predsednik 'rito priredil še intimno kosilo. Pred vstopom v letalo se je Gomulka še enkrat zahvalil gostiteljem in jugoslovanskim narodom za topel sprejem, preden pa se je pozdravil in poljubil s predsednikom Titom, je v poslovilnih besedah med drugim dejal: »... Na svidenje, tovariši, na svidenje, tovariš Tito, v Varšavi!« skemu sodišču so zato prijavili 23 primerov, tri pa pristojnemu finančnemu organu, medtem ko je finančni inšpektorat v svoji pristojnosti kaznoval 19 oseb. Iz- URADNI OBISK BORISA KRAIGHERJA V uredil, iš. i ni.. ). Ol-lenhauerjeva socialdemokratska stranka je dobila 31,7 °/o glasov, vseh drugih štirinajst strank skupaj pa le okrog 18 % glasov. Obe vodilni stranki sta povečali število svojih poslanskih mest v parlamentu za 16, tako da se razlika mest v parlamentu ni spremenila. Adenauerju je uspelo obdržati absolutno večino v parlamentu, medtem ko so socialni demokrati prvikrat po vojni dobili več kot tretjino mandatov. To pa pomeni, da bodo lahko preprečili spremembe ustave, če še z njimi ne bodo strinjali. Volitve so torej za nami, veliko vprašanje pa je, kako bo plula nemška ladja v prihodnjih štirih letih. Kancler Adenauer je z rezultatom zadovoljen in ni pozabil posebej poudariti, da mu bo zmaga omogočila dosledno nadaljevanje sedanje zunanje politike. To pa pomeni boj za združitev Nemčije za vsako ceno, oboroževanje in nepomirjevalna politika do Vzhoda. Res je Adenauer med volilno kampanjo marsikatero svoje stališče omilil, da bi si pridobil čim več glasov, malo verjetno pa je, da bi se zdaj, ko ima za štiri leta oblast v rokah, držal zmerne politike. Da misli iti trmoglavo naprej po stari poti, kaže tudi njegova izjava po volitvah, da ni nobene možnosti o vključitvi socialnih demokratov v vlado Da socialni demokrati z rezultati niso zadovoljni, je razumljivo. Nastopili so sicer z lepim programom: sporazum med Vzhodom in Zahodom ter zbližanje med obema Nemčijama ter delna odprava gospodarskih trustov in povečanje sindikalnih pravic v deželi, vendar so bili v volilni kampanji premalo odločni. Če računamo, da so za OUenhauerja Tržaški občinski svet je razpuščen' zato, ker je v začetku tega tedna dalo izmed 00 občinskih svetovalcev 32 svetovalcev ostavke. Iz seznama, ki ga je objavilo županstvo, je razvidno, da je dalo ostavke 20 svetovalcev, članov KD, 2 republikanca, 2 monar-hisla, 1 liberalec in 7 misinov (neo-fašistov). Dva misinska svetovalca (poslance Colognatti in prof. Accer-boni) nista odstopila, ker sta se sprla z vodstvom svoje stranke, kar je tudi povzročilo, da je poslanec Colognatti Izstopil iz stranke. Ker je večina svetovalcev odstopila, se občinski svet ne more več sestati. Kot. je znano, so že pred dnevi odstopili župan in upravni odbor. Prefektura bo torej postavila na občino svojega komisarja, ki bo vodil občinsko upravo do novih volitev. Koliko časa pa bo trajala komisarska uprava, ni možno predvidevati; verjetno več mesecev, ker v zimskih mesecih ne bodo razpisali volitev. Tako je končal svoje delovanje občinski svet. Životaril je 15 mesecev, čeprav bi lahko v štirih letih naredil marsikaj koristnega. # i * V nedeljo je potoval skozi Trst predsednik sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, ki je na obisku v Italiji, kot gost italijanskih sindikatov CGIL, katerih tajnik Di Vittorio je pred dnevi obiskal Jugoslavijo. Visokega jugoslovanskega gosta so na meji sprejeli jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak, član glavnega tajništva CGIL poslanec Pessi ter člani tajništva nove delavske zbornice CGIL v Trstu. Tovariš Djuro Salaj je v odgovoru na dobrodošlico italijanskih sindikalnih predstavnikov poudaril, da jugoslovanski sindikati želijo tesno sodelo- 29. SEPTEMBRA BO ODPRTA imw v 2e nekaj mesecev se v Senožečah skrbno pripravljajo na drugo gospodarsko-kulturno revijo. Njen program bo letos bogatejši od lanskoletnega, saj je revija lani trajala le en dan, letos pa bo ves teden. Program revije so sestavile posebne komisije za živinorejo, poljedelstvo, Sirski sosedje: »Da se oborožujemo proti Siriji? Kje pa! V teh ceveh imamo samo rakete proti toči!« obrtništvo, gozdarstvo in lovstvo, za gospodinjstvo in za kulturni, program. Revija se bo začela v nedeljo 29. t. m. in bo trajala do C. oktobra. Začela se bo z otvoritvijo splošne razstave, kateri bo sledilo ocenjevanje razstavljene živine, v popoldanskih urah pa uprizoritev igre »Poslednji mož« v izvedbi tamkajšnje dramske družine. Med tednom bodo v Senožečah, v Dolenji vasi, Gabrčah, Lažah in Senadolah predavanja s predvajanjem filmov o kmetijstvu in živinoreji. V nedeljo, 6. oktobra bo po dopoldanskem ogledu nove žage razdelitev nagrad razstavljavcem in udeležencem kmetijskega nagradnega natečaja, ki ga je razpisal bivši OLO Sežana. Razstave se bodo udeležili vse občinske gospodarske organizacije, prosvetne in zdravstvene ustanove ter privatni obrtniki, sodeloval pa bo tudi Kmetijski magazin iz Ljubljane. -er zunanjepolitični komentar jugopresa Zaradi brezuspešnih prizadevanj Washingtona, da naj ne bi 41 ameriških mladincev, ki so se udeležili mladinskega festivala v Moskvi po njegovem zaključku odpotovalo v Peking, se postavlja danes popolnoma jasno vprašanje: ali odhod te skupine mladincev v Peking ne dokazuje, tla Washington izgublja nadzor nad svojo dosedanjo politiko nepriznavanja Ljudske republike Kitajske. Ce upoštevamo tudi druge dogodke, ki so bili pred tem, ko je po dolgih letih stopil ameriški državljan na kitajsko ozemlje, prihajajo vse bolj do prepričanja, da tako postavljeno vprašanje o možnostih sprememb ameriške politike na Daljnem vzhodu ni neutemeljeno. Da v sedanji politiki Washingtona do Daljnega vzhoda ni ostalo pri starem, se lahko razbere iz dejstva, da je dobila skupina ameriških novinarjev dovoljenje za obisk Kitajske. Ce ničesar drugega, ta poteza da misliti o prcorientaciji umetno ustvarjenega protikitajskega mišljenja v ameriški javnosti in da ni možno nezainteresi-rano iti mimo gornje ugotovitve. In tega se ameriška vlada tudi dobro zaveda. Podoben pojav v tej preusmeritvi mišljenj vlada tudi v deželah, katere so še do včeraj kazale zadržanost napram Pekingu in zato je razumljivo, da v ameriški javnosti in v politiki Washingtona izstopa nujnost, po spremembi sedanjih odnosov do I.R Kitajske. Vendar to spremembe v atmosferi kitajsko-ameriških odnosov kljub vsemu ne predstavljajo pogojenosti, da bi bili preveliki optimisti. Ameriški minister zunanjih za- dev nulles meni, da njegova vlada lahko dovoli ameriškim državljanom vstop v LR Kitajsko pod pogojem, tla lo ne prejudicira »spremembe celotne ameriške politike nepriznavanja pekinške vlade«, ne smemo pa pri tem prezreti, da tako priznanje vendarle nekaj velja. Pa čeprav se s tem ne menja osnovna nota ameriške politike napram Kitajski, je vrsta drugih dogodkov dokaz, kako sčasoma postaja ameriška politika do kitajskega vprašanja vedno bolj elastična. To da msiliti o možnosti proglasitve vztrajanja dosedanjega odklonilnega stališča ZDA do LR Kitajske za nesmisel. Medtem ko bo moral Washington, če bo liotel slediti razvoju dogodkov v svetovni politiki, predvideti ublažitev ostrine napram Kitajski, ne bo treba Pekingu spremeniti svojega, že pred časom sprejetega taktičnega stališča, ki kakor kaže razorožuje nasprotnike in sovražnike. Zato kitajska vlada meni, da ni več potrebno pošiljati Wasliing-tonu pozivov, ki ostanejo brez odmeva. Verjetno je v Pekingu zavladalo mišljenje, da je napočil čas, ko lahko računajo z realnimi pogoji za vzpostavitev boljših odnosov med obema državama. Potrditev takšnega mišljenja pa je sklep Pekinga o zahtevi po recipročnosti za obisk ameriških novinarjev LR Kitajski. Državljani ZDA po vsej verjetnosti ne bi bili radi edini narod, ki je v diskriminacijskih odnosih s Kitajsko, Odpravo teh odnosov zahtevajo ne samo poslovni ljudje, med katere sodi tudi veleindustrijalec Ford, pač pa tudi novinarji in mladina. glasovali tudi člani nedavno prepovedane Komunistične partije Zahodne Nemčije, potem nas rezultati res ne morejo zadovoljiti. Mnogi politični opazovalci sodijo, da je glavni vzrok neuspeha socialnih demokratov v tem, ker jim ni uspelo prepričati množic, da bi v primeru zmage bolje vodili notranjo in gospodarsko oo-litiko. vanje z italijansko sindikalno organizacijo in italijanskim delavstvom v borbi za napredek In mir v svetu. * -s * Repcntaborski občinski svet je imel preteklo soboto redno sejo, na kateri so potrdili občinski proračun za leto 1950, soglasno odobrili resolucijo glede proste cone in deželne avtonomije ter razpravljali o drugih vprašanjih repentaborske občine. Govorili_ so tudi o pomoči prizadetim zaradi'pomladanskega mraza, o vojaškem strelišču. o poljskih poteh itd. Vojaško strelišče v Pnču ovira kmete pri njihovem delu, ker zaradi vaj ne morejo na polje in v gozd. Treba bo, da bo posebna delegacija posredovala pri pristojnih oblasteh v Trstu, da bi strelišče prestavili. Zaradi škode, ki so jo ti kraji utrpeli spomladi, je občinski svet že pred meseci zaprosil, naj bi oškodovancem črtali letos davke, toda davčna uprava zahteva, da morajo kmetje plačati stroške komisije, ki bi ocenila spomladi narejeno škodo. To bi pomenilo, da bi kmetje imeli več stroškov s komisijo kot prihranka pri davkih. * * * Delavci v obratih CEDA in v tržaškem arzenalu so zelo nezadovoljni, ker je urad za delo določil, da bodo o sporu glede zahtev delavcev v teh podjetjih za izboljšanje delovnih pogojev in mezd razpravljali v Rimu. Zato so delavci omenjenih podjetij začeli spet stavkati. Stavka je trajala od sobote do ponedeljka, kar dokazuje, da imajo tržaški delavci kaj slabe izkušnje iz rimskih pogajanj. * * * Pretekli teden se je v Trstu zbralo okrog 300 zdravnikov iz 12 držav, ki so razpravljali o zdravstvu in socialni higieni. Tega pomembnega kongresa se je udeležila tudi številna delegacija zdravnikov iz Jugoslavije in šest sovjetskih znanstvenikov. $ * * Prosvetno društvo »Zarja v svobodi« iz Šempolaja je v nedeljo popoldne priredilo v Praproti! svoj dvanajsti tradicionalni pevski koncert, na katerem so razen domačega pevskega zbora sodelovali tudi zbori iz Nabre-žine, Saleža-Zgonika in Sovodenj, folklorna skupina iz Brega ter duet iz Doline, ki ga je spremljal harmonikar. Prireditev je zelo lepo uspela in je privabila tako kot vsa prejšnja leta številne goste iz sosednjih krajev, Na Opčinah pa je bila prav tako v nedeljo popoldne lepa kulturna prireditev. Bogat kulturni spored je pripravilo prosvetno društvo »A. Cok . sodelovali so mešani pevski zbori iz Trebč, moški zbor P, D. Slovan iz Padrič, moški zbor s Proseka-Konto-tela ter domača folklorna skupina. V odmorih je igrala godba s Proseka-Kontovela. S prireditvijo so bili vsi zelo zadovoljni. 2e večkrat smo brali, pa tudi skoraj vsak dan slišimo kakšno pikro na račun Zavoda za socialno zavarovanje. Res je, da je tudi Zavod za socialno zavarovanje marsikdaj potreben dobronamerne kritike, še bolj pa drži ugotovitev, da so upravičene kritike vredni zavarovanci in podjetja. Ni malo primerov, ko poskušajo nekateri zavarovanci izkoristili socialno zavarovanje s predložitvijo nepopolnih podatkov. Bilo bi zato prav. da bi občine temeljiteje ugotavljale upravičenost posameznikov do prejemkov iz računa Socialnega zavarovanja in če bi podjetja pravočasno dostavljala potrdila o zaslužku zavarovancev za zadnje tri mesece pred obolenjem zavarovanca, ambulante pa redna poročila o ugotovitvi dela nezmožnih obolelih. Tako ne bi prišlo do kritike, češ, da Zavod za socialno zavarovanje še po treh ali štirih mesecih ne izplača razlike plač za čas bolezni. Takih pritožb je v našem okraju precej, samo na področju sežanske podružnice Zavoda za socialno zavarovanje se jih nabere več kot dvajset. Zato bi bilo prav, da bi tudi ta plat zvona prišla na uho tako posameznikom kot podjetjem in vodstvom ambulant. Ureja uredniški odbor — Glavr' urednik Slane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Franc Zdešar Pitrel® pr Izgradnja že prvih metrov operativne obale koprskega pristanišča nujno terja že tudi zgraditev železniškega priključka iz Kozine do Kopra -Martin Krpan je odpeljal iz Portoroškega zaliva prvo tranzitno blago po priključitvi Slovenske Istre k Jugoslaviji. Tovor prihaja iz Češkoslovaške in je namenjen na Bližnji vzhod. Čeprav je količina majhna, saj gre komaj za dobrih 80 ton, je samo dejstvo, da so tuji lastniki blago smatrali za možno in primerno, da gre njihovo blago iz Srednje Evrope na Bližnji vzhod po novi poti do Jadranskega morja, velik uspeh za koprske gospodarske kroge, ki si prizadevajo razviti pristaniške dejavnosti in pomorski promet našega okraja. Obenem je ki prvi tranzit dokaz pravilne zamisli izgradnje in usposabljanja koprskega pristanišča in piva »lastovka znanilka« bodočega prometa v tem pristanišču. Zato tudi pri koprski »Inter-europi* z optimizmom gledajo na nadaljnje razgovore s predstavniki Češkoslovaške o prevozu večjih količin tranzitnega blaga deloma na Reko, deloma v Koper. Na drugi strani je zanimanje nekaterih avstrijskih podjetij za izvoz preko Kopra tako velik, da že danes, ko smo pravzaprav komaj začeli z izgradnjo operativne obale za pristajanje prekoocean-skih ladij, prihajajo v Koper predstavniki avstrijskih firm zaradi dogovora o tranzitnem prometu. Vse to kaže na dvoje dejstev: mivMtho^ POVEZAVO ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA JUGOSLAVIJE IN MADŽARSKE bo omogočila dograditev 70 km dolgega daljnovoda med Varaždinom in Sojtoro na Madžarskem. Ta daljnovod gradijo na osnovi jugoslo-vansko-madžarskega sporazuma. Omogočil bo pošiljanje presežkov elekrične energije iz Jugoslavije na Madžarsko in to predvsem v zimskih mesecih. Menijo, da bo Jugoslavija lahko oddala Madžarski okrog 100 milijonov k\Vh električne energije letno. Daljnovod bo začel obratovati v prvi polovici prihodnjega leta. PREDLOG O ZVEZNEM SKLADU ZA NAPREDEK KMETIJSTVA ZA LETO 1958 PREDVIDEVA 2417 MILIJONOV DINARJEV IZDATKOV. Največ teh sredstev, to je 790 milijonov din Je predvidenih za semenarstvo, 492 milijonov din za izvajanje proizvodnih poskusov, 210 milijonov din za živinorejo. za vzgojo kmetijskih kadrov 150 milijonov din itd. DA SO POGOJI ZA POVEČANJE PRIDELKA od sedanjih 13G0 na 10.000 kilogramov koruznega zrna na hektar, so bili mlšllcnia udclcf.encl posvetovanja, katerega se Je pretekli teden udeležilo v Belem Manastlru več kot 400 pred-stavnikov-prolzvajalcev koruze lz vseh krajev naše države. Vsi udeleženci so poudarili možnost, da lahko povečamo pridelek koruze, ki je med najpomembneji^l kmetijskimi kulturami in lahko predstavlja v prihodnjih lotih eno največjih deviznih postavk v naši plačilni bilanci. sredjeevropske države najraje izvažajo in uvažajo svoje blago preko pristanišč severnega Jadrana in to preko jugoslovanskih pristanišč, da pa ta pristanišča z Reko na čelu še dolgo ne morejo zadovoljiti vseh domačih in srednjeevropskih zahtev, ker imajo premajhno zmogljivost. Vse kaže, da bi koprsko pristanišče, če bi bilo že včeraj zgrajeno, bilo danes spet premajhno glede na velike potrebe zaledia. Nujna je torej pospešena gradnja vsaj prve podelape izgradnje severne obale, s čimer bo dana možnost pristajanja tudi največje jugoslovanske ladje, to je ladij do 10.000 ton nosilnosti. Lepe perspektive se odpirajo Kopru tudi kot pristanišču za domače blago. Ze drugo leto zapored prihaja bombaž iz prekomor-ja za potrebe tekstilne industrije LR Slovenije v koprska skladišča, od koder ga s kamioni raz-važajo po vsej republiki. V letu 1957 so prišle tudi večje pošiljke masti v Piran in so vskladiščene v Portorožu. Tako postajajo naša pristanišča vsako leto zanimivejša za prekladanje in vskladiščenje raznega blaga. Letošnjo zimo se že odpira tudi možnost uvoza južnega sadja z Bližnjega vzhoda. Tonaža drugega raznega blaga stalno narašča in statistični podatki nam povedo, da je tovorni promet Kopra v prvem polletju 1957 presegel celoletni tovorni promet v letu 1956. Vsem tem uspehom pa že sedaj postavljamo neko določeno mejo — zmogljivost avtomobilskih prevozov koprskega okraja. Čeprav vemo, da smo v stanju prevoziti letno tudi do 200.000 ton blaga s kamioni, bo tak promet v koprskem pristanišču dosežen že dve leti po dokončani izgradnji prve podetape severne obale, to je najkasneje leta 1960! Če nočemo zavirati nadaljnjega razvoja Kopra kot pristanišča, je nujno takoj začeti z gradnjo železniške proge Kozina—Koper, proge, ki je tudi ostalemu koprskemu gospodarstvu že danes nujno potrebna. Gradnja 37 km dolge železniške zveze bo trajala dve leti in je dovršitev tega, za koprsko, slovensko in jugoslovansko gospodarstvo važnega izhoda na morje, nujno potrebna. Železni- ško omrežje LR Slovenije je sicer lepo zaključena celota, kateri pa manjka končna postaja, to je: izhod na morje, saj so z državno mejo kar štiri železniške proge, ki gredo do morja, v razdalji 4 do 6 km od morja prekinjene. Z izgradnjo proge Koper—Kozina so bo povečal tudi turistični pomen in promet obalnega pasu, razen tega pa bo podana nova možnost za odvoz kmetijskih pridelkov. Vsako omahovanje pri reševanju tako važnega vprašanja kot je zgraditev železniške proge Koper—Kozina, bo občutno zavrlo nadaljnji razvoj obalnega področja. Zato naj velja tudi tukaj pregovor: «Kdor hitro da, dvakrat da!« M. G. Pogled na Izolo, lepo obalno mestece, kjer je središče naše predelovalne ribje industrije, hkrati pa tudi središče živilske industrije na sploh. Tako se tovarna Arrigoni pravkar uveljavlja s svojimi konser-viranimi juhami, ki zlasti na Zagrebškem velesejmu vzbujajo veliko pozornost in odobravanje. STATISTIČNI PODATKI O PROMETU V KOPRSKEM PRISTANIŠČU I. polletje 1956 Mesec število ladij NRT Ton tovora potnikov januar 175 27120 1182 9193 februar 127 16731 545 5802 marec 171 21797 808 10838 april 165 21415 618 9490 maj 172 22954 708 10086 junij 171 21960 804 12037 Skupa; I. polletje 4665 57448 II. polletje 1956 julij 176 22024 942 15291 avgust 182 23445 1277 17112 september 177 21372 1514- 18092 oktober 171 22558 1176 14204 november 167 22916 1230 10987 december 187 22252 1971 11452 Skupaj II. polletje 8110 87138 Skupaj za leto 1956 12775 144586 I. polletje 1957 januar 174 21357 1967 10256 februar 155 20223 1378 11183 marec 196 23471 2657 13068 april 168 20468 1717 13458 maj 151 13936 3359 6595* junij 136 15251 2229 9297 Skupaj I. polletje 13307 63857 julij 159 20026 2102 7706 * Opomba: Pred l. majem je »Jadrolinija« ukinila dve progi Koper— Umag in Koper —Trst; od tod tako naglo zmanjšanje potnikov. Iz podatkov je razvidno, da je bil tovorni promet v prvem polletju 1957 že večji kot celoletni tovorni promet v letu 1956. V letu 1957 pa je že predvideno od 2G.000 do 30.000 ton tovornega prometa skozi koprsko pristanišče! NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Vsakdanji motiv i: koprskega pristanišča. kjer mladi veslači in jadralci izkoristijo še sleherno uro lepega vremena za trening — preden pride zima. ko bo treba pospraviti čolne in vesla ter nnti jadra do spomladi O tem vprašanju moramo govoriti, ker verno že iz dosedanjih podatkov, ki nam jih nudijo statistike, da se letos gospodarstvo v Jugoslaviji razvija z veliko večjim tempom, kot pa je predvideval družbeni plan. Tako vemo, da bo samo raven industrijske proizvodnje znatno presežena, saj smo jo presegli za 19 "Io celo v najbolj kritičnih poletnih mesecih, ko navadno doslej ni bilo opaziti nikakih porastov. V celoti pa bomo kot kaže dosedanji razvoj, presegli po planu predvideni dvig proizvodnje vraj za 7°/o. Tudi t> drugih gospodarskih dejavnostih kažejo podatki, da precej presegajo tisto, kar smo predvideli po planu. V posameznih dejavnostih so ponekod številke naravnost presenetljive. Posebno se to kaže v investiranju in trošenju sredstev :a investicije, Vemo, da so bili glede tega celo potrebni izredni ukrepi. Tako je n. pr. samo za kmetijstvo predvideno, da bomo letos investirali t>eč kot 33 milijard, kar je za več kot 43°/o več kakor je bilo predvideno. Znaten bo porast investicijske potrošnje tudi v zvezi z gradnjami za industrijske objekte in objekte družbenega standarda, med katerimi so i' j>rvi vrsti gradnje stanovanj. Preden bi odgovorili na zastavljeno vprašanje o vsklajenosti gospodarskega razvoja, bi morali še povedati, da je doslej vnovčena realizacija, to je višina prodanih proizvodov, porastla v primerjavi z lani kar za 27%). Znatno so se povečale tudi zaloge surovin in to v industriji in rudarstvu za 13°/o, zaloge izdelkov za i'0/«, medtem ko so zaloge v trgovini ve. debelo za •!"/« višje, v trgovini na drobno pa ze. 9 "/¡t. Premik v zalogah pri trgovini je vsekakor pozitiven in -načrten, Trgovina na malo je zato tudi bolj založena kot je bila prej. Glede storilnosti pa je znano, da se giblje v okviru predvidevanj, čeprav se je v nekaterih panogah Število zaposlene delovne sile nesorazmerno povečalo. Navedeni rekli bi izvlečki iz vsega materiala, ki nam ga nudijo statistike o razvoju našega gospodarstva v letošnjem letu, nam pokažejo, da moramo smatrati razvoj kot normalen, čeprav izstopa skoro povsod iz predvidevanj družbenega načrta. Moti pa nas to, da so materialni stroški kar za 13 in pol milijarde višji kot je realizacija. Takega stanja pa ne moremo pozitivno oceniti čeprav je še prezgodaj govoriti o tem in onem, ker moramo računati na to, da se bo realizacija povečala, ker kot smo prikazali, razpolaga gospodarstvo z znatnimi zalogami surovin. S temi je razmeroma dobro založeno, če primerjamo današnje stanje s stanjem v prejšnjih letih. Vsekakor bodo morala podjetja vskladiti materialne stroške in realizacijo, ker bo sicer moralo nujno priti do povišanja kreditov. To pa bi bilo v celoti gledano neugodno, saj vemo, da so se kratkoročni krediti že tako znatno dvignili nad predvideno raven. Raziioj v prikazani smeri torej lahko povzroči neskladnosti v našem gospodarskem razvoju. Iz tega lahko ugotovimo, da doslej ni bilo posebnih znakov, ki bi kazali, da bi se naše gospodarstvo ne razvijalo v predvideni smeri in skladno glede na posamezne gospodarske veje. To kljub temu, da se razvija precej nad postavkami, ki jih je postavil družbeni načrt. Edino neskladnost, ki smo jo tudi že posebej poudarili, vidimo v vprašanju kmetijske proizvodnje. Pri tem se bomo dotaknili le cen. ki so letos porastle za kmetijske proizvode na debelo za S °/o, »a drobno pa .za 5°/o. Kljub dobri ¡eiiiii predstavlja kmetijstvo tako letos kakor tudi v bodoče dokler ne bomo dosegli kar imamo v načrtu, tisto postavko v gospodarstvu, ki je najbolj spremenljiva in ki nam lahko najbolj poruši predvideno skladnost razvoja. dt LADJE NA ATOMSKI POGON bodo izdelovali tudi v reški ladjedelnici »3. maj«. Tako so nedavno sklenili njeni odgovorni strokovnjaki skupno z zastopniki večjih jugoslovanskih podjetij, ki ladjedelnica z njimi sodeluje. V ta namen Je bila ustanovljena posebna komisija, ki bo pripravila vse potrebno, Plovk naših ladij P/l »BIHAC« je 16. septembra prispela v Rotterdam P/l »DUBROVNIK« je 13. septembra odplula iz Ploč za Em-den, kamor bo prispela predvidoma 28. septembra M/l »GORENJSKA« je 16. septembra priplula v Šibenik, kjer naklada blago za Alžir P/l »GORICA« je prispela danes, 20. septembra, iz Emde-na v Palermo P/l »LJUBLJANA« je 13. septembra priplula v Piran M/l »M. KRPAN« je 13. septembra odplida iz Splita za Lat-ta qio P/l »NERETVA« je 19. septembra priplida iz Billinghama v Casablanco P/l »POHORJE« bo jutri, 21. septembra, priplula iz Moji na Nauru Island Pil »ROG« je 10. septembra priplula v Split, kjer se zadržuje zaradi manipulacije s tovorom in popravila P/l »ZELENGORA« je danes, 20. septembra, priplula v Emden KAJ BI Z LESENIMI ČOLNI! Les je vse preveč dragocena surovina, njegova uporaba je stotera. Marsikje so ga nadomestile že drugo snovi. Zdaj so prišli na vrsto tudi čolni. Ncmcl so izdelali baje neuničljive čolne lz stekla. Razstavili so Jih nedavno na športnem sejmu v %vles-badnu. Nizozemci pa so se lotili neke plastične snovi in iz nje izdelujejo lm dolge In 1,5 m široke ribiške čolne. Barvo si naročniki lahko izberejo. PLIMA IN OSEKA V petek, 20. septembra, bo najnižje morje —0,11 m ob 1.00 uri In najvišjo + 0.10 m ob 7.30 url. V soboto, 21. septembra, najnižje —0,18 m ob 1.30 uri in najvišje + 0.IS m ob 8.00 uri. V nedeljo, 22. septembra, najnižje —0.50 m ob 2.05 url in najvišje +0,52 m ob 8.30 uri. V ponedeljek, 23. septembra, najnižje —0,50 m ob 2.35 uri In najvišje + 0.58 m ob 8.55 url. V torek, 21. septembra, najnižje —0,51 m ob 15.50 uri in najvišje +0.58 m ob 9.25 uri. V sredo, 25 septembra, bo najnižje —0,50 m ob IG.25 uri In najvišje + 0,5G m ob 9.55 url. V četrtek, 26. septembra, bo najnižje —0,48 m ob 16.50 url in najvišje +0,52 m ob 10.20 url. V petek, 27. septembra, bo najnižje morje —0.10 m ob 17.30 uri in najvišje 10,53 m ob 10.50 uri. o o Celotna vrednost proizvodnje in blagovnega prometa koprskega okraja je v letošnjem prvem polletju za 40 •/n večja, kot je bila lani v istem časovnem razdobju. Tako so planska predvidevanja za letošnje leto že v prvih šestih mesecih izpolnjena s 57 "/n. Letos je bil obseg proizvodnje za 51'/« večji, blagovni promet pa za 24"/«. Vse panoge gospodarstva, razen gozdarstva, kažejo v letošnjem letu znaten porast. Leta je največji v industrijski proizvodnji, saj se je povečal kar za 62 % v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Po posameznih strokah industrijske proizvodnje ugotavljamo naslednja povečanja: elcktroenergija za 20 °/o, proizvodnja premoga za 28 "/ti, proizvodnja nekovin za 35 'h, kovinska industrija za 293 "/o, ladjedelništvo za 34 "/n, elektroindustrija za 112 "/o, kemična industrija za 46 Vo, gradbeni material za 35 'It, lesna industrija za 26 %, tekstilna industrija za 115 % in živilska industrija za 40 'It. Kmetijska posestva in ribištvo bo letos dosegli za 23 °/. To povečanje gre predvsem na račun Primorskega tiska, ki letos spada v celoti pod to panogo. Bežen pogled na spodnji diagram kaže, da se proizvodnja letos dobro razvija in upravičeno lahko pričakujemo, da bo v drugem polletju zabeležila še večje uspehe. Občinski ljudski odbor v Hrpeljah kljub pomanjkanju sredstev skrbi za lepši videz zgradbe, v kateri ima svoj sedež, in pa njene okolice. Zato je pred stavbo lep vrtiček s cveticami. Vse skupaj leži ob glavni cesti Reka—Trst in zato dela lep vtis številnim turistom, ki vsak dan brzijo mimo s svojimi motornimi vozili ali v avtobusih. Preteklo soboto zvečer smo imeli v Podgradu zbor volivcev, ki se ga je udeležilo okrog 100 ljudi, med njimi lepo število kmetovalcev. Zborovanje je vodil Dušan D e k 1 e v a in še dva člana delovnega predsedstva. Izčrpno p6ročilo o doseženih gospodarskih uspehih od ustanovitve komun pa do danes je podal Anton Ovčar i č , predsednik sedanjega občinskega ljudskega odbora iz Hrprlj. Volivci so po- ročilo z zanimanjem poslušali in živahno razpravljali zlasti o izvršenih komunalnih delih in o potrebi ureditve vaške kanalizacije. V zvezi z razvojem • domačega industrijskega podjetja »Plama«, je želja vseh volivcev, naj bi tudi bodoči občinski ljudski odbor in zbor proizvajalcev vložila vse napore, da se to mlado podjetje, ki zdaj zaposluje 46 ljudi iz Pod-grada in bližnje okolice, razvija Tudi v piranski občini so v polnem razmahu priprave za oktobrske volitve. Občinska volilna komisija je razdelila občino v 21 volilnih enot, posebej pa še v 12 enot za proizvajalsko skupino industrije, trgovine in obrti in v 3 enote za proizvajalsko skupino kmetijstva. Za vse volilne enote so že sklicani zbori volivcev, nekatere pa so te zbore tudi že imele. Udeležba na zborih je skoraj povsod izredno dobra, še boljša pa je udeležba v diskusiji. Na prvih zborih volivcev je bilo največ govora o novem volilnem sistemu; ljudje dajejo različne dokaze o tem, da je novi način izbire kandidatov in volitev še bolj demokratičen in socialističen kot dosedanji. Na zborih pa se je tudi pokazalo, da so občani še vse premalo zavedajo svojih pravic in svojih dolžnosti; največ je temu krivo enostavno to, da so jim določene stvari premalo znane. Ta ugotovitev se pojavlja skoraj redno na vsakem zboru in povsod predlagajo, da bi na zborih volivcev vedno moralo biti več govora o delu ljudskega odbora in o njegovih sklepih in predpisih. Predlagali so tudi, naj bi časopisi sistematičneje poročali o življenju v občini; za čas pred volitvami pa naj bi objavljali predvsem vsa potrebna vodila glede izbire kandidatov in drugega. Na vseh zborih tudi obširno razpravljajo o uspehih in neuspehih občine v zadnjih dveh letih, odkar je bil formiran ObLO v sedanjem sestavu. Podlago za razprave o gospodarskem, prosvetnem in ostalem življenju piranske občine nudi pred kratkim dotiskano poročilo predsednika ObLO Davorina Ferligoja o razvoju občine od septembra 1955 do julija letos. Skupna ugotovitev je, da se je prilično nenormalno stanje, kakršno je vladalo v občini ob uvedbi komunalnega sistema pred dvema letoma, doslej že občutno popravilo in da gre občinskemu ljudskemu odboru vse priznanje za njegova uspešna prizadevanja za ureditev razmer v občini. O različnih problemih, o katerih razpravljajo piranski volivci te dni, bomo poročali o vsakem posebej, brž ko bodo znana mnenja o njih z raznih zborov, do take višine, da bo moglo nuditi zaposlitev in zaslužek še ostali razpoložljivi delovni sili v Podgradu in okoliških vaseh, V ta namen bo potrebno izvršiti v »Plami«, ki obratuje v prostorih nekdanjega sodišča in jetniš-nice, potrebne adaptacije. Kmetje zahtevajo, naj se končno nekaj ukrene za preprečevanje poljske škode, ki jo povzročajo divji prašiči. Lovska družina naj se poveže s področno garnizijo v skupni akciji zoper to škodljivo divjad. Navzoči predstavniki JLA so izjavili, da so pripravljeni sodelovati. Volivci so izrazili željo, da bi bil kmalu sklican ponovni množični sestanek, na katerem bi še razpravljali o gospodarskih problemih občine. Končno je bil predlagan v podgrajski volilni list za kandidata v bodoči občinski ljudski odbor Anton Ovčarič, čigar dosedanji napori pri reševanju občinskih gospodarskih zahtev so obrodili dobre uspehe. Volivci so predlog soglasno in z odobravanjem sprejeli. Izvleček iz zakonitih določil (Nadaljevanje) Ce je v gospodarskih organizacijah zaposlenih manj kot 5(1 proizvajalcev, sestavljajo skupen zbor volivcev s proizvajalci drugih gospodarskih organizacij iz iste volilne enote. Občinska volilna komisija mora najpozneje 5 dni po razglasitvi odločbe o razdelitvi občine na volilne enote določiti, v kateri gospodarski organizaciji ali enotah bodo zbori volivcev, ter za katere gospodarske organizacije in v kateri od njih bodo skupni zbori volivcev. To odločbo objavi v vseh obratih volilne enote. Zbor volivcev skliče predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora KZ, predsednik UO, če ni delavskega sveta, poslovodja poslovne enote in sicer v 30 dneh po razpisu volitev, sicer pa ga v nadaljnjih 5 dneh mora sklicati občinska volilna komisija. Glede sklepčnosti velja isto: desetina volivcev oz. najmanj 50 volivcev, le če šteje enota, za katero se sklicuje zbor volivcev, manj kot 100 volivcev, mora. biti prisotnih vsaj V: volivcev. V ostalem velja isto 1tnm VI/IME JTOLPCA 7E 100 AAILI70H0V DIN PROIZVODM/E- PROfAFTA O _I < ■—» O poveča!w proizvodnje ali prometa v prvem polle.T7U 1957 p^oizvodh7a ali promet v prvem pollet7u 1956 kot za zbore volivcev za volitve v občinske zbore. Predlog kandidature predlagane po skupini volivcev podpiše najmanj 50 volivcev z območja volilne enote in mora obsegati najmanj toliko kandidatov, kot je treba v volilni enoti izvoliti odbornikov. Isti volivec sme biti predlagatelj samo za eno kandidaturo, ki jo vloži skupina državljanov. Predloge kandidatur je treba predložiti v potrditev volilni komisiji najpozneje 21 dni pred dnevom volitev, to je do 29. septembra za občinski zbor. za Zbor proizvajalcev občine pa do 5, oziroma do G. oktobra. Brž ko volilna komisija potrdi predlog kandidature, najkasneje pa v 15 dneh pred dnevom volitev, mora občinska volilna komisija objaviti sklep o potrditvi, se pravi, do 5. oktobra v občni zbor, do 11. oktobra za zbor proizvajalcev prve skupine in do 12. oktobra z zbor proizvajalcev druge skupine. Razglasi potrjenih kandidatur morajo biti izobešeni najpozneje 5 dni pred dnevom volitev v vseh krajih volilne enote. Odbornike volijo na volišči h. Te določa občinska volilna komisija najpozneje 15 dni pred dnevom volitev. Najmanj 5 dni pred volitvami pa razglasi, kje bodo volišča in kateri volivci bodo glasovali na posameznem volišču. Volišča se določajo tako, da glasuje na posameznem volišču približno 300 volivcev. Posebna volišča so v bolnišnicah, sanatorijih, porodnišnicah in podobnih zavodih, v katerih je nad 25 volivcev. Tudi v gospodarski organizaciji, v kateri je zaposlenih najmanj 25 proizvajalcev, ki imajo volilno pravico, se določi posebno volišče. Vlagatelji kandidature smejo najpozneje 3 dni pred dnevom volitev priglasiti občinski volilni komisiji po enega predstavnika kandidature i 11 njegovega namestnika za vsako volišče in tudi za občinsko volilno komisijo. Sam potek volitev je neizpremenjen in je v bistvu enak kot pri prejšnjih volitvah. Glasuje se tako, da se obkroži na glasovnici zaporedna številka tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. Izid volitev v občinske odbore ugotavlja občinska volilna komisija, ki izda vsakemu izvoljenemu odborniku potrdilo, da je bil izvojlen in končno izroči občinskemu ljudskemu odboru volilne spise In poročilo o tem. ko- liko glasov je dobil vsak kandidat in kateri so bili izvoljeni. Za volitve v okrajne ljudske odbore, ki bodo 5. novembra, velja načelo, da morajo biti v okrajnem zboru zastopane vse občine in sicer v sorazmerju med številom prebivalstva v okraju in v posamezni občini. Proti odločitvi volilne komisije, koliko odbornikov volijo v okrajni zbor posamezni občinski zbori, je možna pritožba na republiško volilno komisijo. Glede Zbora proizvajalcev okrajnega zbora pa je določeno, da mora vsaka občina imeti vsaj po eno odborniško mesto 111 sicer v tisti proizvajalski skupini, ki je v zboru proizvajalcev občinskega ljudskega odbora zastopana z večjim številom odbornikov. Ce pa bi bilo celotno število odborniških mest v okrajnem zboru proizvajalcev v eni izmed proizvajalskih skupin manjše, kot pa je celotno število občin v okraju, ki bi jim bilo treba glede na pravkar navedeno načelo dodeliti po enega odbornika, v isti proizvajalski skupini, potem se mora to število odborniških mest porazdeliti tako, da se po eno odborniško mesto dodeli samo tistim občinam, ki imajo največje število proizvajalcev v tej proizvajalski skupini. Druge občine za dodelitev po omenjenem osnovnem načelu ne pridejo v po-štev, pač pa eventualno pri razdelitvi preostalih odborniških mest v okrajnem zboru proizvajalcev, ki se izvrši po količniku. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora se lahRo pritoži proti odločitvi okrajne volilne komisije o tem koliko odbornikov volijo v zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora zbori proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v posamezni proizvajalski skupini na republiško volilno komisijo. Volitve odbornikov v okrajni ljudski odbor so na seji občinskega zbora in sicer posebej za okrajni zbor in posebej za vsako proizvajalsko skupino. To sejo vodi predsednik občinskega ljudskega odbora. Vsak član volilnega telesa lahko predlaga enega ali več kandidatov za odbornika okrajnega ljudskega odbora. Glasovanje je tajno z glasovnicami. Predsednik občinskega ljudskega odbora razglasi izid glasovanja na seji občinskega zbora oz. Zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in izda izvoljenim potrdilo o izvolitvi. (Dalje prihodnjič) © © kultura prosveta o kultura prosveta o kultura prosveta o kultura prosveta ° kultura prosveta ° kultura ZNOVA SO ŠIROKO ODPRTA ŠOLSKA VRATA Obvezna šola naj bo zrcalo našega naprednega družbenega življenja Avgusta meseca je bil v Kopru tečaj za učitelje, ki poučujejo v kmetijsko-gospodarskih šolah in v obveznih šolah predmet domače gospodarstvo. Tečaj ni bil strogo strokovnega značaja, pač pa je imel namen dati učiteljem napotila za organizacijo in metodo dela pri pouku Prvi del tečaja je bil teoretičen in so razpravljali tudi o učnem načrtu. Razen tega so še poslušali predavanja iz zdravstva, gospodarstva, gospodinjstva in tehnike. Drugi del tečaja pa je bil zgolj praktičen in je ločil slušatelje v dve skupini: gospodinjstvo in tehniko. Predelali so učni načrt in način poučevanja te snovi. Učitelji so tudi sami povedali, katera snov iz podrobnih učnih načrtov jim je tuja in bi jo želeli pridobiti, Vodstvo je dalo slušateljem razen podrobnega učnega načrta še strokovno literaturo. Ta tečaj pa je bil v tesni zvezi s šolsko reformo, ki se poraja v našem obveznem šolstvu in ki postaja eno izmed zares osnovnih vprašanj, ali bo šola vzgajala ljudi, ki bodo otroci našega družbenega napredka in življenja. O šolski, reformi je govoril med drugimi zbranim učiteljem tudi inšpektor za kmetijske šole in ravnatelj osemletke v Ravnu Avgust Gojkovič. Iz njegovega referata objavljamo nekaj najznačilnejših misli: Sola ni produktivna ustanova in njeni delavci niso proizvajalci, vendar je šola odraz družbene stopnje zmogljivosti, produkcije in kulturne stopnje družbe ter osnova napredka in vse proizvodnje. To nam mora biti jasno zato, da lahko opredelimo stopnjo in vlogo šole v družbi in postavimo obvezno šolo na tako mesto, da bo pripravljala za življenje in za proizvodnjo sposobne ljudi. Našo dosedanjo obvezno šolo je sestavljala predvojna osnovna šola in predvojna nižja gimnazija, tako imenovana realka. Osnovna šola je bila pred vojno obvezna, realka pa izbirna in je bila vključena v splošne izobraževalne šole. Tega pa sc nismo dovolj zavedali takrat, ko smo hoteli naše obvezno šolstvo postaviti na višjo stopnjo, ki naj bi dala naši mladini boljšo izobrazijo. Pri tem smo prezrli dejstvo, da spojitev osnovne šole in nižje gimnazije v resnici nima psihološke zveze in povezave ter ni osnovana na psihološki zmogljivosti naših otrok. Posledica tega je bil neuspeh, ki sc je odražal v statističnih podatkih o uspehih. Drugi vzrok neuspeha moramo iskati v tem, da smo zapadli v verbalni pouk, ki ga je prinesla realka s svojim učnim programom, ker je bil prirejen za šolanje v višjih šolah. In če je hotel učitelj predelati učni načrt, se je moral vdajati verbal-nosti. In tretji neuspeh, ki je bil rezultat prejšnjih dveh, je bila neživljenj-skost pouka in vedno večji odklon od dela. Starši so tarnali, da je otrok sicer končal štiri gimnazije, da pa ne zna delati. Očitek je bil upravičen, kajti šola je učenca odtujevala od dela, čeprav bi morala doseči prav nasprotno. Ljudje, ki so šli skozi take šole, so bili v življenju nepraktični in se pri delu niso znašli. V vrsti drugih neuspehov bi kot največjo pomanjkljivost lahko navedli še odklon od vzgojnih vprašanj. Ce k vsemu temu prištejemo še način ocenjevanja, ki se je iz realke prenesel tudi v osnovno solo, dobimo popolno sliko zapuščine starih avstrijskih šol, tradicije, ki se je prenašala s starejših na mlajše učitelje in se obdržala do danes, kljub temu da ti načini niso več primerni za današnjo rabo. Danes predvideva šolska reforma enotno šolanje za vso mladino od prvega do osmega razreda, hkrati pa tudi enotno delo. Učni program je prilagojen zmogljivosti otrok in možnosti prehoda k nadaljnjemu šolanju. K tem glavnim načelom lahko dodamo še predšolsko vzgojo in pošolsko izpopolnjevanje. Osnovno načelo vsega pa je življenjskost in praktičnost pouka. Francozi n. pr. so gradili reformo svoje šole dolgo vrsto let in šele po dvajsetih letih so prišle na dan mnoge zakonite določbe. Zato je jasno, da tudi pri nas ne bo mogoče vsega urediti v enem ali dveh letih, ampak da bo treba potrpeti določeno dobo in preden bomo prišli do zaključene enote, bomo morali prestati vrsto preizkušenj. Čeprav se mora v sistemu našega današnjega šolstva marsikaj spremeniti, se moramo zavedati, da nam reforma ali šolski zakon ne bosta uzakonila nikakršnih posebnih metod. Mnogi mislijo, da bo prišla šolska reforma nekje od zgoraj kot nekaj dobro preštudiranega In proučenega ter bo na dlani postavljeno pred učitelja. To nikakor ni mogoče. Tak napravljen in predpisan material bi že v prvem trenutku naletel na neuspeh. Šolska reforma mora zrasli od spodaj navzgor in se mora uveljaviti takrat, ko jo bodo preizkusili pedagoški delavci. NOVA OBZORJA, štev. 9 Iz vsebine; POEZIJA — Tit Vidmar: Noči, Slavko Jug: Romeo In Julija, Vse se konča. Sreča na asfaltu; Janko Car: Zdravica, Pesem, Neizpete melodije; PROZA - Smiljan Rozman: Kozarcc na prazni mizi, Branko Hofman: Brodolom, Ludvik Mrzel: Drobtinice, Medaljon, Epitaf, Ti in jaz; Herbert, Grün: Sveta Helada. RAZPRAVA — Jože Pogačnik: Poglavja iz starejše slovenske književnosti. OCENE IN POROČILA — France Zadravec: Ob drugi izdaji Jancževe Zgodovine slovenske književnosti, Slavko Jug: Nekaj gre mimo nas (Freuchen — Nemirni Viking). ZAPISKI — Božidar Borko: O strukturi moderne lirike, Janez Gradišnik: Posebneži v današnjem svetu. Karkoli bo kdaj predpisano, bo nujno moralo preko prakse in ustaljeno bo šele tedaj, ko bo praksa to potrdila. Zavedati se moramo, da otroka iztrgamo iz življenja in postavimo v šolo, in da zato mora biti tudi šola žarišče in izhodišče v življenje. Kako si zamišljamo delo v reformirani šoli? Sola naj ima znanstveno preizkušene osnove in naj upošteva vzgojno vertikalo, to je prizadevanje učenca, da čimprej dozori v človeka, ter vzgojno horizontalo, to je upoštevanje otroka na njegovi stopnji in v njegovem svetu. Pouk naj se razvija izključno v strnjeni obliki, kjer bo vsa snov podana tako, da bo vsaj polovica časa odpadla na vzgojno horizontalo, druga polovica pa na učenčevo rast, s katero bo združena tudi vzgojna plat. Na tej elementarni nižji stopnji naj bi ne bilo predavateljev in učenje naj bi neopazno prehajalo iz snovi v snov, po možnosti tudi brez urnika. S tem bi se približali načinu predšolske vzgoje in elementarni stopnji učenja. To bi veljalo za prve tri razrede, na .drugi stopnji od četrtega do petega ali šestega razreda, naj bi bil sicer razredni pouk, vendar ne v strogo predpisani obliki, najmanj pa tako. da bi poučevali predmetni učitelji. Sele na višji stopnji naj bi predmetni pouk v enem tednu dal neko zaokroženo celoto. Tudi ocenjevanje je eno izmed bistvenih osnovnih načel reformiranja šole. Dosedanje ocenjevanje z matematično natančnostjo bo prav gotovo prej ali slej odpravljeno, ker bo zastarelo in za novo šolo neprimerno. Danes živimo v drugačnem družbenem sistemu kot pred vojno in zato je jasno, da se tudi naša pedagoška znanost v načelih mora razlikovati od prejšnje. Razveseljivo dejstvo je, da je v novem družbenem sistemu prišlo v praktično življenje tudi novo pedagoško gledanje — socialistična pedagoška znanost. Lepe so bile počitnice, dovolj je bilo igre, brezdelja, izletov in kopanja. V teh dneh sta se dekletce in sončnica pogosto srečavali: obe sta lovili sončne žarke. Zdaj pa je prišlo slovo, dekletce se je vrnilo v šolske klopi in h knjigam, sončnica pa bo dozorela... V četrtek je bil v Postojni sestanek vseh tajnikov in predsednikov Svobod in prosvetnih društev ter članov občinskega sveta. Razpravljali so o pripravah za revijo pesmi in glasbe, ki bo predvidoma oktobra. Na Postojnskem je sedaj 7 društev in želeti bi bilo, da bi bila na reviji zastopana vsa društva s skupinami ali solisti. Ta revija bo obenem zaključna prireditev kulturnega tedna v Postojni, pomenila pa bo tudi začetek letošnje sezone kulturnoprosvetne dejavnosti. Na postojnskem so začeli s pripravami za občne zbore društev in s pripravami za okrajni festival v Kopru. Na sestanku je predsednik Ljudske univerze v Postojni prof. Simon Lenarčič govoril o programu dela v bodoči sezoni. Sicer ima LU svoj odbor, ki ob sodelovanju širšega kroga strokovnjakov sestavlja program dela in skrbi za njegovo uresničitev. Glavno torišče udejstvova-nja društva bo še vedno sama Postojna, kjer bodo ob četrtkih redna tedenska predavanja, vendar pa gredo predavatelji tudi po vaseh. V pretekli sezoni je imela LU 35 predavanj, ki jih je obi- AZSTÄVA ¥ koprski Študijski knjižnici Prava beseda, s katero je mogoče najtpčneje označiti vtis, ki ga je naredila na gledalca nedavna razstava v koprski študijski knjižnici je — presenečenje. Presenečenje za dijaka in profesorja. S skromnimi sredstvi, na zelo omejenem prostoru je prireditelju uspelo prikazati prerez skozi slovensko literaturo, zgodovinopisje in zemljepisje. Razstava ni bila zamišljena po zgledu drugih tovrstnih razstav zgolj kot prikaz kronološkega zaporedja slovenskih literarnih del, ampak je bila prilagojena izključno potrebam srednješolca. Hotela je namreč nuditi dijakom pregled nad vsemi pripomočki, ki jim naj bodo kažipot pri poglabljanju v omenjene tri panoge znanstvenega raziskovanja. Tako lahko rečemo, da je pokazala obrtniško pot, tisto zunanjo pot, po kateri je možno priti ne le do razgledanosti po omenjenih treh panogah, ampak do znanja sploh. Slovenska literatura je bila prikazano zelo posrečeno. Na začetku je več razstavljenih enciklopedij, leksikonov in bibliografij opozarjalo na to, kje je mogoče za vsako neznano besedo, za vsak neznan pojem ali dogodek najti primerno in izčrpno razlago. Sledile so teoretične len j ige o tem, kaj je literarna umetnost, knjige, ki so jih napisale o tej temi pomembne osebnosti, kot so: Marx Engels, Plehanov, Taine itd. S tega splošnega uvoda je bilo kaj lahko preiti na slovensko literarno zgodovino. Za uvod v to so bile razvrščene vse najpomemb- nejše slovenske literarne zgodovine in slovenski biografski leksikon. Za temi pripomočki pa so prišla dela slovenskih pesnikov in pisateljev, večinoma zbrana dela, pa tudi izbori. Zelo poučno je bilo tudi to, da so poleg del pri posameznih pisateljih bile razstavljene tudi razprave, ki so napisane o avtorju in o dobi, v kateri je deloval. S pogledom na literarne zgodovine, na slovenski biografski leksikon in zbrana dela pesnikov in pisateljev je obiskovalec, zlasti dijak, jasno videl pot, po kateri bo prišel do poznavanja slovenske literature. Slovenske literarne revije, ki so bile tudi zelo pregledno razvrščene, pa so ga opozorile na pot, po kateri je dozorevala slovenska beseda. Podobno kot slovenska literatura je bilo prikazano tudi zgodovinopisje in zemljepisje. Ureditev zelo podobna, namen pa popolnoma isti kot pri slovenski literaturi. Ta razstava je dokaz, da je možno s skromnimi sredstvi in tudi na omejenem prostoru doseči presenetljive uspehe. Vtisi in napotki, ki so jih odnesli dijaki (čez 200 v skupinah), so bogati in so zamašili marsikatero vrzel v pomanjkljivem šolskem znanju. Upati je, da bo vodstvo Študijske knjižnice ostalo pri svoji nameri in priredilo še kaj presenetljivega za dijaštvo, pa tudi za širšo javnost. S to razstavo, ki je poudarila tudi praznovanje 10-letnice priključitve Primorske, je vsekakor presenetilo vse obiskovalce. J, H. skalo 4.431 ljudi ter 4 tečaje z 51 obiskovalci. Predavanja so bila iz raznih področij, toda kljub skrbni izbiri je bilo premalo predavanj o aktualnih političnih in gospodarskih problemih, zato bodo skušali letos to popraviti in obenem prirediti tudi vrsto zdravstvenih in vzgojnih predavanj, ker je za to na terenu veliko zanimanje. Na seji Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev so razpravljali tudi o razstavi ljud-skoprosvetne dejavnosti na Postojnskem. Prvotna zamisel je bila, naj bi razstava1 pokazala uspehe društev v zadnjih dveh letih, ker pa ravno v tem času slavimo 10. obletnico priključitve Primorske k Jugoslaviji, bi bilo seveda veliko lepše, če bi razstava pokazala tudi desetletne uspehe. Ker terja razstava veliko dela, je težko določiti točen datum otvoritve, čeprav je že večina gradiva zbrana. PIVKA V pivški občini imajo pet Svobod in prosvetnih društev, toda nikakor ne moremo trditi, da so vsa delavna. V Pivki pravzaprav dela samo folklorno-baletna sekcija Svobode, medtem ko se za godbo pogajajo, da bi jo prevzela tovarna Javor; pevskega zbora ne morejo obuditi k življenju. Kakor povsod, je tudi tu vprašanje pevovodij. Med drugimi društvi bi omenili dramsko sekcijo na Baču. Smisel imajo predvsem za vedre večere, nastopajo pa tudi na vseh proslavah. V Palčju delajo samo mladinci in šolski otroci. Izredno delavni mladinci pa so v Zagorju, kjer so naštudirali lepo mladinsko igro in gostovali z njo tudi na Pivki. Zato bi kazalo v Zagorju ustanoviti prosvetno društvo. Rszst™ v Postojni V soboto, 14. t. m., je bila zvečer v mali dvorani Kulturnega doma v Postojni kratka svečana otvoritev slikarske razstave Mihe Maleša. Predsednik okrajnega odbora Sveta Svobod in prosvetnih društev Ivan Mavsar je na kratko povedal o pomenu razstave. Direktor Umetnostne galerije iz Ljubljane Zoran Kržišnik pa je govoril o umetniku Malešu. Na kratko je opisal njegova dosedanja ustvarjanja in dosežene uspehe. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali predstavniki ljudske oblasti, družbenih organizacij in ustanov. Razstavljenih je 31 del, motivov iz Slovenskega Primor-ja. Razstava bo odprta do 25. tega meseca. Ština" KIPARSKA DELA RAZSTAVLJENA V PARKU V Beogradu so si zamislili povsem originalno razstavo, ki je prva te vrste v Jugoslaviji. V parku na 'Tašmajdanu je razstavljenih 13 kipov, ki so lcomponira-ni za javni prostor. Zamisel kiparjev je naletela na prijeten odmev. NAŠI LJUDJE V TUJINI Sto in prevajalec Stanko Zele - šestdesetletnik ~ Po rodu je iz Radohove vasi pri Pivki na Notranjskem — Zdaj živi in dela v Ameriki — Narisal je številne slike in prevedel več slovenskih pesmi v angleščino. Stanko Žele, v sedanji pisavi Stanley Zele, je izšel iz preproste kmečke hiše v Radohovi vasi. V ljudsko šolo je hodil v Pivko (takrat Šempeter), toda kmalu je ostal sirota in usmilila se ga je teta, ki je živela v vasi Koče pri Slavini. Vas je imela za tiste čase kar bogato knjižnico, tako da je Stanko lahko zadostil svoji vedoželjnosti in ljubezni do knjig. Leto dni pred prvo svetovno vojno pa je Stanko odpotoval v Ameriko, kamor ga je povabil njegov brat Matija. Tu je živel v Clevelandu, ki je znano središče slovenskih izseljencev. Razen knjig pa je mladega Stanka mikalo tudi slikarstvo in ko si je prihranil dovolj denarja, se je vpisal na umetniško akademijo v Chicagu. Pozneje je svoje slikarsko znanje izpopolnjeval na raznih umetniških ustanovah. Svoje slovstveno delovanje je začel s knjigo o zgodovinskem razvoju slovenskega slikarstva, razen tega pa sestavlja tudi bibliografijo vseh slovenskih kiparskih in slikarskih umetnin v Ameriki. Ti knjigi je pisal Žele v slovenščini. Kot ilustrator je sodeloval pri izdajah mnogih knjig in revij v slovenščini. Ilustriral je tudi nekaj slovenskih knjig, ki so izšle v Ameriki v angleškem prevodu. Stanko Žele pa se ni razvil samo v pomembnega akademskega slikarja, ampak tudi v pu- V LJUDSKI KNJIŽNICI v KOPRU si lahko izberete dramska dela za vaš oder, v zbirki pesništva pa bogato snov za re-citacijske večere. blicista in prevajalca. Napisal je doslej precej raznovrstnih prispevkov v materinem jeziku in razprav o slovenski književnosti in slikarstvu v angleščini. Med pomembno Želetovo delo lahko štejemo prevajanje slovenskih pesmi v angleščino. Razen narodnih pesmi je prevajal predvsem Prešerna in Gregorčiča, pa tudi Aškerca, Medveda in Cankarja. Omembe vredno je Želetovo sodelovanje v ameriški mladinski reviji, ki prinaša dvojezične tekste, tako da mladina spoznava deželo svojih staršev, njene pisatelje, pesnike in slikarje. Prav gotovo bi kazalo z delom Stanka Želeta, ki živi v Chicagu, seznaniti širšo javnost. To bi bila naloga Slovenske izseljenske mati- ce v Ljubljani, J. Z. Kraški rojak Stanko Žele, akademski slikar in prevajalec, z ženo in vnukinjami SLAVJE V SMRJAII PRI ILIRSKI BISTRICI OB 10. OBLETNICI PRIKLJUČITVE □ n o u yi Minulo nedeljo. 15, septembra, so občani Ilirske Bistrice slovesno proslavili deseto obletnico priključitve Primorske k Jugoslaviji. Za mesto proslave so izbrali znan partizanski kraj Smr-je — ali bolje rečeno, hišo Novakovih pod Smrjami ob reki Reki, kjer je čez vodo peljala partizanska steza. Le kadar je bila velika voda, je stari Matija Novak prevažal borce čez naraslo vodo s svojim že na pol prepei-elim čolnom. Ko pa mu je po razpadu Italije voda čoln nekoč odnesla, je borce prenašal čez vodo njegov Pram. Omenjena pot je povezovala Brkine, Istro in Trst ter Vipavo na eni strani z osrednjo Slovenijo, kjer je bilo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja. Prav na tej stezi, kjer čez vodo ni bilo mogoče v času deževja, so se danes člani SZDL ilir-skobistriške občine in posebej Smrij odločili, postaviti z lastnimi močmi trden in močan most. Z njim so hoteli povezati levi breg Reke z desnim, hoteli so, da tudi Smrje ne bo tako odrezano od ostalega sveta. Onkraj Reke menda še ni bilo do postavitve mostu motornega vozila. Da bo avto lahko pripeljal prav v Smrje, bo sicer treba zgraditi še cesto ali vsaj malo boljšo pot, vendar pa so prebivalci menili, da je že tudi most nekaj. Začeli so tako rekoč iz nič. Sredstev ni bilo nobenih, le dobra volja in organizirana akcija je pozneje rodila uspeh. Povezani v SZDL so vsi prebivalci prispevali nekaj: ta hrastovo deblo, oni vprego za prevoz lesa, tretji spet delovno silo, pa zakovice in vse drugo, kar je bilo treba, da so mogli minulo nedeljo izročiti svojemu namenu 32 metrov dolg most, ki zdaj veže oba brega Reke. Da pa so to lahko dosegli, je bilo treba obilo truda in osebnih žrtev. Posebno pohvalo zaslužijo graditelji mosta, pripadniki JLA, V izredno kratkem roku nekaj tednov so uspeli postaviti trden most iz neuničljivih hrastovih debel. Izkazali pa so se tudi drugi — najboljši so v nedeljo na slavnosti prejeli zaslužene pohvale in priznanja. Kolektiv opekarne, pa Lesonita, podjetja Topol, Zadružna poslovna zveza iz Ilirske Bistrice, podjetje Transport, pa Odpad, nato pa še posamezniki, ki so prav tako veliko prispevali. Posebna priznanja so dobili Franc Derenčin, kapetan Nikola Martinčič, pa kovač Anton Mršnik, kapetan Ivič, mehanik Vinko Matko, pa celotna in- ' ženirska enota VP 16.10 iz Ilirske Bistrice, glavni organizator akcije Rudi Kale, pa še partizanska • mamica Ivanka Novak, kmetovalca Franc Oblak in Anton Dekleva iz Topolca za svoje prevoze, gozdar Viljem Kondler, organizatorja akcije v Smrjah Kamnarjev in Štefanov in seveda mladi vojaki, pripadniki JLA, ki so sodelovali pri tej delovni akciji — nekateri so prejeli tudi denarne nagrade. Slavnost na mostu je začel tajnik občinskega odbora SZDL Ilirska Bistrica Rado Škrlj, nato. pa je zbranim udeležencem na proslavi govoril o pomenu zgraditve tega' mostu sekretar občinskega komiteja ZK Ilirska Bistrica Anton Dolgan-Branko, Posebej je poudaril dejstvo, da je bil ta veliki delovni uspeh dosežen brez večjih finančnih žrtev, saj sredstev za njegovo zgraditev ne bi mogel dati noben forum. Medtem pa je prevzela pobudo SZDL in uspeh je tukaj: s komaj 50.000 dinarji stroškov je bil zgrajen — seveda s skupnimi napori in prispevki ter prostovoljnim delom — most, ki je danes vreden po grobem računu najmanj 4,795.000 dinarjev. Toliko je bil namreč vreden material, vgrajen in porabljen za most, in pa delovna sila, če bi jo morali plačati. Tudi na tem primeru je bilo ponovno videti, kako tesno živi in dela naša armada s svojim ljudstvom. Zato je tudi bilo na začetku mostu na transparentu zapisano: »Ljudstvo in armada sta eno!« Vojaki so dali za izdelavo načrtov za most, za zgraditev mostu in tehnično vodstvo pri gradnji okrog 1,560 delovnih ur v vrednosti 328.000 dinarjev. To pa ni edini primer takšnega sodelovanja, saj so pripadniki JLA že pomagali zgraditi tudi most v Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici. Svoja izvajanja je sekretar Dolgan navezal tudi na splošno notranje in zunanjepolitično situacijo, na velike uspehe, ki smo jih dosegli zlasti v zadnjih dveh letih naše komunalne graditve in na koncu pozval vse občane, naj oddajo svoj glas na bližnjih volitvah za najboljšega kandidata. • rb Ljubezniva in prijazna starka, partizanska mamica Ivanka Novak, je prerezala trak na mostu in cja s tem izročila v uporabo področnemu prebivalstvu. Veseli dogodek so vsi prisotni pozdravili z navdušenim ploskanjem ŽE PRVI ZAKLJUČKI KAŽEJO NA IZREDEN VZPON TURIZMA NA NASI OBALI V LETOŠNJEM LETU p 13 Ko so na seji Sveta za turizem proučili dobre in slabe strani letošnjih zavestnih priprav na turistično sezono so ugotovili, da je nedvomno še prezgodaj za dokončno oceno dela, ugotoviti pa je treba, da uspeh ni izostal. Ne-rednosti so se sicer še kazale, vendar bolj tam, kjer so bile po sredi potrebe po investicijah. Če vzamemo za letošnji obisk gostov do konca julija na našem pri-morju indeks 100, potem moramo za lani napisati za isto obdobje za domače goste indeks 65,4, za tuje pa 44,6. Za leto 1955, ki velja za eno najboljših turističnih let, pa indeks za domače goste 85,9, za tuje pa 80,4. Nesorazmerno s tem se je povečalo število nočnin: v primerjavi z letošnjimi rezultati je za leto 1955 in 1956 za domače goste indeks 45,2 in 35,3, za tuje goste pa 74,2 in 28,3. Po- SPLOŠNA PLOVBA PIRAN razpisuje v skladu s temeljnim zakonom o štipendijah 10 štipendij za študij na nautičnem odseku Višje pomorske šole na Reki za 2 leti 10 štipendij za študij na strojarskem odseku Višje pomorske šole na Reki za 2 leti 4 štipendije za študij na Brodostrojarskem odseku Tehniške fakultete univerze v Zagrebu za 5 let Višina štipendij se določi v skladu s predpisi — Kandidati morajo imeti izpolnjene pogoje za vpis na šolo, za katero žele dobiti štipendijo — Prednost imajo uslužbenci podjetja in njihovi otroci (Konec) Vojne razmere so ga zanesle na Poljsko in se je tam naselil. Povsem pa se še ni vživel in je s solznimi očmi govoril o domovini, ki je ni videl že šestnajst let. Po ogledu tovarne, ki. je izredno sodobno urejena, smo si na povabilo naših prijaznih gostiteljev ogledali v bližini Hojnic, v letoviškem kraju Hažikovjanka, veliko sladkovodno jezero. Dolgo je trinajst, široko pa tri kilometre. Takšnih jezer je na tem področju nad tri sto in spadajo vsa pod eno upravo, ki skrbi za gojitev rib, za njihov ulov in prodajo. Po vrnitvi v Gdinjo smo si naslednji dan, na veliki poljski narodni praznik »Dan morja«, ogledali mogočno parado poljske vojne mornarice, vojnih ladij na morju in. pa defile pred častno tribuno, na kateri so se zbrali predstavniki oblasti, armade, družbenih organizacij in tujih pomorskih atašejev. Na tribuno pa so gostitelji povabili tudi nas, da nam kot jugoslovanski delegaciji še posebej izrfizijo svoje spoštovanje in prijateljsko naklonjenost. Mesto in pristanišče Gdansk je 1 bilo v minuli vojni močno porušeno, vendar pa so ga že dokaj obnovili. Ohranjenih je še mnogo zgodovinskih objektov, kot so mestna vrata z utrdbami, srednjeveške cerkve in palače. Obnavljajo vse v gotskem slogu, da ohranjajo mestu njegov zgodovinski videz. Pri Gdansku je tako imenovani' Westerplate, rtič, na katerem je imela bivša poljska armada svoja municijska skladišča. Ob hit-lerjanskem vdoru leta 1939 je ta rt branilo 170 Poljakov, ki so se devet dni upirali neznanski premoči podivjanih Nemcev. Ti so kraj zavzeli šele potem, ko so pobili skoraj vse poljske vojake. O tem kraju in padlih junakih govore današnji Poljaki z velikim spoštovanjem, Med vsem našim bivanjem na Poljskem pri naših poklicnih to- variših smo bili deležni zares bratskega sprejema in prisrčnih odnosov. Ugotovili smo, da sloni naše prijateljstvo na sličnih usodah, čeprav smo v razgovorih odkrili, da imamo različna gledanja na nekatere probleme. Res je, da ne moremo še primerjati našega delavskega samoupravljanja z njihovimi dosežki, vendar pa je spričo volje in prizadevanj, ki jih kažejo Poljaki za ureditev svojih razmer in družbenih odnosov, hvale vreden že prvi korak v tej smeri. Ce upoštevamo, da se je ta velika slovanska dežela na severu Evrope šele pred nedavnim otresla tujih vplivov in vsiljenih direktiv in si šele dobro leto sama kroji svojo usodo, potem lahko rečemo, da so že zelo veliko napravili. Preseneča njihova trdna volja, zgraditi novo življenje na razvalinah preteklosti, pri čemer imajo jasno perspektivo in določen cilj, za katerega dosego so izbrali specifično pot, ki ustreza njihovim razmeram in potrebam. Na zunaj vpraševanje je bilo torej tolikšno, da naši gostinski in turistični obrati letos niso mogli zadostiti vsem interesom in so bili pogostokrat zaradi premajhne zmogljivosti prisiljeni odklanjati cele skupine turistov (očiten primer je »Turist« Ankaran). Občuten porast števila gostov je zabeležen tudi v počitniških domovih, kar je posledica pravilnejših kalkulacij in cen ter hkrati seveda tudi posledica dejansko izboljšane preskrbe trgovinske in gostinske mreže v turističnih krajih. Tudi dosedanje rekordno število obiskov Postonjske jame in Pred-jamskega gradu iz leta 1955 bo, kot kaže prekoračeno za okrog tretjino. V razpravi o teh vprašanjih — analiza bo poslužila za priprave na prihodnjo sezono — so bile ugotovljene tudi nekatere po- manjkljivosti, ki jih bo treba odločno odpraviti, saj ni vzroka, da bi nas pri delu ovirale. Zlasti gre pri tem za propagando. S tem gradivom smo bili letos hudo na tesnem; novih prospektov ni bilo, stari so pošli, izdan je bil le »Vodič od Postojne do Portoroža«, ki pa ni tak, da bi zadostil potrebam in željam turistov. V zvezi z maloobmejnim prometom je treba omeniti negativno gle- danje nekaterih organov na odpiranje novih obmejnih prehodov: Bazovica, Socerb, Lazaret, itd.; to vprašanje bo treba zato rešiti sporazumno s pristojnimi organi. Ob koncu seje so člani sveta na osnovi ugotovitev in zaključkov sprejeli vrsto ustreznih sklepov za nadaljnje delo in za priprave na prihodnjo sezono. -jo Velika udeležba na zboru volivcev v Sežani, na katerem so izbrali 10 kandidatov, od katerih bodo izvolili 5 v občinski ljudski odbor, so dalj časa razpravljali o nujnosti ureditve vprašanja kopališča, klavnice, pekarne, mesnice in trgovine. Znano je namreč, da je v Sežani oskrba z živilskimi predmeti zaradi majhnih zmogljivosti obrtnih obratov in njihovih poslovalnic dokaj pomanjkljiva. Zbor volivcev je tudi grajal navijanje cen, ki so že presegle za več od- ANTON BREZ AV Š Č E K PRISRČNO SREČANJE S SLOVANSKIMI BRATI NA EVROPSKEM SEVERU Detajl iz ulice Dluga v Gdansku pa so odločni zagovorniki politike miru in aktivne koeksistence ter konstruktivnega sodelovanja med narodi. Z vsem tem smo se med našim čeprav kratkim (desetdnevnim) bivanjem pri njih kolikor mogoče natančno seznanili. Slovo je bilo izredno prijateljsko in prisrčno, Ob odhodu smo naše ljubeznive gostitelje povabili, naj tudi oni pridejo k nam na obisk in si ogledajo življenje pri nas. stotkov cene živilskim predmetom, veljavnim v drugih krajih države. V Stomažu, Selu in Razgurju so na zboru volivcev predlagali, da bi takoj uredili pokopališče in postavili leseno brv med Stomažem in Kaz-lami ter da bi v Vrabčah vsaj enkrat mesečno delovala posvetovalnica za matere in otroke. Podobni zbori volivcev, ki jih je bilo v sežanski občini te dni že 13, pretresajo izbiro kandidatov in razpravljajo o nujnosti reševanja vrste komunalnih problemov s sklepi, da so prebivalci pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom. V Razgurju so n. pr. med drugim predlagali občinskemu ljudskemu odboru, naj bi jim preskrbel gradbeni material, sami pa bodo opravili vsa terenska dela za napeljavo 150 m vodovoda. ZBORI VOLIVCEV V PIRANSKI OBČINI V petek, 20. septembra, bodo ob 20. uri zbori volivcev za 5. volilno enoto v Piranu v kinu Ga-ribaldi, za 6. volilno enoto v Piranu v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora, za 14. volilno enoto v Luciji in za 17. volilno enoto v Sečovljah. V soboto, 21. t. m., bodo ob 20. uri zbori volivcev v Sv. Jerneju (Dom solinarjev), v Ravnu (Zadružni dom), v Novi vasi in v Padni. V ponedeljek, 23. t. m., bosta ob 20. uri v Piranu zbora volivcev za 7. in 8. volilno enoto, prvi v dvorani kina Garibaldi, drugi v sejni dvorani ObLO. V torek, 24. t. m., bosta ob 20. uri zbora volivcev za 9. in za 10. volilno enoto. ZBORI VOLIVCEV V POSTOJNSKI OBČINI Medtem ko so na nekaterih področjih volilnih enot postojnske občine že zaključili zbore volivcev,, bo v Landolu zbor volivcev nocoj ob 19.30, v Bukovju za volivce iz Bukovja in Predjame jutri, v soboto, 21. t. m., v Stu-denem za vasi Studeno in Strmca v nedeljo, 22. t. m., v ponedeljek, 23, t. m. pa bosta prav tako ob 19.30 zbora volivcev v Matenji vasi in v Rakitniku. TUDI GOSPODARSKO ŠIBKA OBČINA LAHKO S PRIDNIMI ROKAMI IN SPOSOBNIMI LJUDMI USTVARI STOMILIJONSKE DOHODKE O n V divaški občini so uspešno poprijeli in gredo na nove občinske volitve z zavestjo dobro opravljenega dela Narodni dohodek občine Divača se je letos povečal na 250 milijonov dinarjev, to je za 37 °/o več kot je bil leta 1955, ne da bi pri tem upoštevali deleža Jugoslovanskih železnic in PTT prometa. Največji porast narodnega dohodka je bil v obrtni dejavnosti, saj znaša letos 52 milijonov dinarjev, medtem ko je bil leta 1955 okrog 41 milijonov dinarjev. S 37 milijoni din lastnih sredstev in z 11 milijoni din prispevka Republike so v zadnjih letih pospešili raziskovalna dela v Rudniku črnega premoga v Vremskem Britofu. Opustili so stare jaške in vzporedno z reorganizacijo poslovanja rudnika začeli odpirati nove. To, pred letom na novo ustanovljeno podjetje, bo v izgradnji še leto dni, nadaljnjih šest do osem let pa bo izkoriščalo sedaj odkrite zaloge premogovnika. Elektro-Sežana je s pomočjo kreditov, ki jih je najela Elektrogospodarska skupnost Slovenije v višini 120 milijonov din, zgradil trafo-razdelilno postajo, sedaj pa gradi v smeri Kopra daljnovod v vrednosti več kot sto milijonov dinarjev. POVEČALA SE JE VREDNOST OSNOVNIH SREDSTEV V KMETIJSTVU Kmetijska zadruga v Senožečah je v preteklih dveh letih povečala strojni park z nabavo boljšega traktorja, motorne škropilnice in drugega orodja v vrednosti 6 milijonov 896 tisoč din, kmetijski zadrugi v Vremah in Misličah sta za nakup kmetijskih strojev in orodja potrošili milijon in pol dinarjev, razen tega pa so že izdelani in tudi odobreni načrti za gradnjo gospodarskega poslopja v Vremskem Britofu, ki bo vreden orog 18 milijonov dinarjev. Kmetijska zadruga Lokev je uredila zbiralnico mleka, skladišče in gostinske prostore, kar je veljalo s stroški za nabavo bika okrog milijon 754 tisoč din. Poudariti je treba tudi, da je 31 kmetovalcev divaške občine na pobudo nagradnega natečaja bivšega OLO Sežana zgradilo 22 hlevov, 6 gnojišč in zasadilo 6,5 ha sadovnjakov. Skupna vrednost vseh omenjenih del znaša več kot 10 milijonov dinarjev, kmetovalci pa bodo dobili milijon 100 tisoč dinarjev kot nagrado iz sklada natečaja za svojo prizadevnost. Prav je, da omenimo tudi skrb za izboljšanje trgovske mreže: KZ v Dolenji vasi je odprlo trgovino, Trgovsko podjetje TIMAV poslovalnico v Kačičah, podjetje FRUCTUS iz Kopra odkupno postajo in skladišče v Divači, razen tega pa so izvolili potrošniške svete v Divači, Kačičah in v Lokvi. Tudi na področju gozdarstva so v divaški občini v zadnjih dveh letih dosegli pomembne uspehe, saj je bilo za pogozdovanje potrošenih več kot 13 milijonov dinarjev. SKORAJ POL MILIJARDE ZA TURIZEM Da bi se gostinstvo in turizem divaške občine bolje razvijala, so na tem področju uvedli pavšali-ziranje za vse gostinske obrate, odprli privatni gostišči v Senožečah in v Lokvi, za gostišče v Matavunu pri Škocjanskih jamah pa izdelujejo investicijski pro-program. Ureditev Škocjanskih jam je ena izmed pomembnih gospodarskih postavk. Naravne lepote teh jam narekujejo njihovo elektrifikacijo, kar bo po predvidenjih veljalo približno 25 milijonov dinarjev. Ta investicija pa je v tesni zvezi s povečanjem turističnega prometa, ki se je z ureditvijo obmejnega prehoda, kjer so zgradili novo poslopje v vrednosti milijon 300 tisoč din, tako povečal, da področje divaške občine tudi zaradi novo zgrajene mednarodne ceste postaja iz leta v leto vse bolj privlačno tako za domače kakor tudi za tuje tu- riste. Seveda pa bo treba k stroškom že zgrajene asfaltirane 18 km dolge ceste med Senožečami in Kozino — 429 milijonov dinarjev — pridati še pol milijona dinarjev za postavitev bencinske črpalke v Divači, da bo voznikom motornih vozil tudi po divaški občini vožnja še bolj udobna. in kakovosti dela — napake bodo v kratkem odpravili — pa je Mizarsko podjetje v Divači s pravilnimi organizacijskimi prijemi znatno izboljšalo kakovost izdelkov ter povečalo donosnost. Trenutno pa v tem podjetju proučujejo izdelavo investicijskega programa za rekonstrukcij o podjetja, katera bo omogočila njegov nadaljnji gospodarski vzpon. REŠITEV STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA ZAHTEVA MILIJONE V zadnjih dveh letih so z adaptacijo bivših vojaških skladišč v Divači uredili 8 stanovanj, razen tega sta v Divači tik pred dograditvijo dva petstanovanjska bloka (za ta dva bloka so črpali investicijski občinski sklad v višini 34 milijonov dinarjev), zgradili so eno stanovanje v Rodiku, dve v Senožečah in začeli z gradnjo petstanovanjskega bloka v Divači za nameščence Elektro-Sežana (rajon Divača). Mimo tega (Nadaljevanje na 9. strani) Pred odhodom na dolgo pot proti Pulju, po progi, ki ima v zahodnem delu Jugoslavije največje vzpone in padce, je treba lokomotive dobro pregledati in namazati. Železniški promet s svojimi delavci ima velik delež v življenju divaške občine. Na sliki strojevodja pripravlja pred kurilnico v Divači suojo lokomotivo na pot USPEHI NA PODROČJU ZDRAVSTVA snekdaf tak© zanemarjene de|@¥nosSi Hiša v Verdijevi ulici v Kopru, kjer ima svoje preurejene prostore Okrajni higienski zavod ŠE 25 TEKSTILNIH STROJEV V Senožečah postaja nova obrtna tkalnica vedno bolj upoštevanja vreden gospodarski či-nitelj. Ce upoštevamo, da letos 13 zaposlenih ustvarja proizvodno vrednost v višini 40 milijonov din, je nujno, da z nadaljnjimi že odobrenimi investicijskimi krediti preuredijo prostore tako, da bodo lahko namestili še 25 novih tekstilnih strojev ter s povečanjem števila delovne sile uvedli delo v dveh izmenah. Medtem ko se je senožeško mizarsko podjetje kljub temu, da je v zadnjih dveh letih povečalo proizvodnjo za 15 milijonov dinarjev, da je izpopolnilo strojni park, uredilo obratne prostore in da se je povečalo število delavcev na 20 in se sedaj znašlo v krizi zaradi slabe organizacije Tudi napredek zdravstvene službe na Primorskem, zlasti v obmorskem pasu, je bil v povojnih letih zelo velik. O tem nam pričajo statistični podatki, s katerimi razpolaga Zavod za socialno zavarovanje. Naj navedemo samo zadnje številke, ki govore, da bo letos na našem območju porabljeno 160 milijonov dinarjev za zdravljenje ali okoli 3700 dinarjev na zavarovanca. Pri teh številkah se spomnimo mizerne dediščine, ki smo jo prevzeli na področju zdravstva prav tako kot drugod. Takrat je premogla ambulanta v Kopru, Izoli in Piranu le po enega zdravnika, ki je delal tam po nekaj ur na dan. Oprema ambulante je bila zelo zastarela, brez sodobnih pripomočkov. Ce bi danes pokazali javnosti sredstva, s katerimi je razpolagala zdravstvena služba v naših krajih pred desetimi in še pred osmimi leti, bi bilo to skoraj neverjetno. Najbolj drastični primer revščine v naši zdravstveni službi je bila ambulanta v Sečovljah. Danes pa vidimo tu moderno zdravstveno Novi zdravstveni dom v Sečovljah je veselje in ponos vsega prebivalstva rudarskega področja na skrajnem jugu našega okraja in republike ustanovo. V nedeljo, 22. t. m., bo svečana otvoritev. Razen ambulante v Sečovljah pa bodo še ta mesec izročene svojemu namenu še druge zdravstvene ustanove, čeprav nekatere že obratujejo. Med te lahko štejemo zlasti lep Zdravstveni dom v Piranu, ambulanto Zdravstvenega doma v Kopru, spodnji paviljon Sanatorija za pljučno tuberkulozo v Ankaranu, okrajni Higienski zavod v Kopru in končno okrajni Zavod za socialno zavarovanje v Kopru. Razen tega pa si bo širše občinstvo lahko ogledalo tudi protituberku-lozni dispanzer v Kopru, ki dela že dalj časa. Še letošnjo jesen pa bodo dograjeni nadaljnji pomembni zdravstveni objekti kot: Center za zaščito matere in otroka v Kopru, nov trakt kirurške bolnice v Izoli, Zdravstvena domova v Divači in v Postojni ter Center za zaščito matere in otroka v Sežani. Ko bodo vsi ti objekti izročeni svojemu namenu, bomo lahko rekli, da je raven naše zdravstvene službe na primerni in zadovoljivi višini. Med pereče zdravstvene probleme v našem okraju bomo lahko šteli le še vprašanje zdravstvene službe v Pivki. Seveda s tem prizadevanje upravnih odborov naših zdravstvenih ustanov in delavcev še ne bo končano in vsi bomo stremeli po še večjem izboljšanju vse zdravstvene službe. Potrebna bo še cela vrsta manjših in večjih investicij, da bodo bolnišnice in ambulante nudile našim bolnikom kulturno in uspešno zdravljenje. Prav posebne skrbi pa bo potrebna še organizacija in utrditev naše preventivne zdravstvene službe. Nekaj pa lahko vendarle ugotovimo z zadoščenjem in zadovoljstvom: S tem, da smo končali omenjene zdravstvene objekte, smo v glavnem odpravili žalostno preteklost in neverjetno zaostalost naših krajev. Še več — začeli smo korakati vštric z osta- limi kraji v Sloveniji,. kjer so bili ugodnejši pogoji razvoja. Te dni je izšla septembrska številka glasila Slovenskega zdravniškega društva »Zdravstveni vestnik«, ki je posvečen koprskemu okraju in strokovno obravnava našo zdravstveno problematiko. To številko so sestavili naši zdravniki, ki jih imamo 56 (od tega 15 specialistov). Razen tega pa imamo še v našem okraju 292 zdravstvenih delavcev s srednjo in nižjo medicinsko izobrazbo in 548 drugih uslužbencev v zdravstveni stroki. Da bo javnosti znano sodelovanje naše zdravstvene službe Slovenske Istre, ki utemeljujejo tudi v republiškem in zveznem merilu, naj omenimo še njeno sodelovanje na raznih kongresih, ki so že bili ali pa so predvideni za letošnje leto. To je kongres otologov FLRJ v Portorožu, kongres kirurgov FLRJ ter simpo-ziumi internistov LRS IN FLRJ, ftiziologov LRS in obratnih zdravnikov LRS. B. B. PIVKA Za proslavo 10. obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji bodo priredili v Pivki 21. t. m. zvečer slavnostno akademijo, združeno z množičnim predvoliv-nim zborovanjem. Prvi del akademije bo slavnostna otvoritev in govor, ki ga bo imel zvezni poslanec Ivan Regent. V drugem, kulturnem delu sporeda, bo nastopil pevski zbor primorskih študentov, njihov orkester in re-citatorji. Domača Svoboda bo sodelovala z nastopom folklorno-baletne sekcije, Prav taka proslava bo v nedeljo, 22, t. m, zvečer, v Kulturnem domu v Košani, kjer bp imel slavnostni govor podpredsednik OLO Franc Klobučar. Nastopili bodo tudi primorski študentje ter domači pionirski tamburaški zbor. V nedeljo popoldne pa bo slavnostna akademija v Baču, kjer bo govoril zvezni poslanec Andrej Janežič. DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE! Podprite na zborih volivcev tiste kandidate, ki so s svojim dosedanjim delom in nesebičnim prizadevanjem, s svojo sposobnostjo, politično zavestjo in zrelostjo dajali najboljše jamstvo, da se bodo občine razvijale, da bodo delovale na liniji interesa delovnih ljudi in splošnih interesov naše socialistične skupnosti. Volite tiste, ki jim leži na srcu enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov, njihovo blagostanje in družbeni napredek, nedotakljivost človeškega dostojanstva in človeške osebnosti! (Iz proglasa SZDL Jugoslavije) TREBA BO SICER ŠE MARSIKAJ UREDITI. VENDAR a Čeprav še niso zaključene analize o izvršitvi letošnjega polletnega plana, že dosedanji podatki kažejo, da so tudi v sežanski občini presegli planske naloge za prvo polletje predvsem zaradi uvajanja novih gospodarskih instrumentov, ki omogočajo podjetjem večjo participacijo na dohodke in zaradi znatnega povečanja delovne storilnosti. V podjetju Marmorindus so povečali delovno storilnost; zlasti na račun boljše organizacije dela in delovne discipline, le malo pa je vplivalo na to povečanje izboljšanje načina nagrajevanja po učinku dela, saj v tem podjetju ni niti 10 °/o normiranih del, Akordno delo v Marmorindusu je vpeljano le v obratu Lokev. Tam se je storilnost v prvem polletju letošnjega leta povečala za 45 % nad povprečjem storilnosti v vseh drugih obratih in delavnicah tega podjetja. V tem obratu so delavci zaslužili povprečno 14.622 dinarjev mesečno in letos še niso zabeležili niti ene ure neupravičenega izostanka od dela, medtem ko je bilo v sklopu podjetja neupravičenih izostankov približno za 14 tisoč delovnih ur ali povprečno 10 ur na delavca, Uspehi obrata v Lokvi in izkušnje, pridobljene z uvajanjem akordnega sistema dela, bi morale biti za vzgled celotnemu podjetju. Te izkušnje nujno narekujejo, da bi v podjetju Marmorindus uvedli povsod tam, kjer je to možno, plačevanje po učinku dela, ker bi se le na ta način lahko izognili različnim organizacijskim in gospodarskim težavam. Prav bi bilo, da bi takoj pregledali ter izpopolnili investicijski program predvsem zato, ker je način pridobivanja marmorja v tem podjetju še vedno izredno primitiven in močno pod povprečjem, kakršnega omogoča sodobna tehnika. Podjetje ima težave tudi zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Mnogo kamnolomov je že skoraj popolnoma izkoriščenih in treba bo poiskati nove surovinske baze. TELEKOMUNIKACIJE Podjetje Telekomunikacije Ljubljana — obrat Sežana, sodi med tista podjetja, ki so v letošnjem letu precej povečala delovno storilnost. Ta ugotovitev pa izvira iz dejstva, da je podjetje dosledno osvojilo način plačevanja delavcev po normi. Podjetje je v drugi polovici preteklega leta normiralo vsa dela na mcdfrek-venčnih transformatorjih, pri tu-ljavnih stavkih in pri navijanju tuljaV. Kakovost tdela se je v zadnjih 6 mesecih zelo izboljšala. Dokaz temu je, da je včasih tehnična kontrola zavrnila več kot 20 %> izdelkov zaradi slabe kakovosti, sedaj pa se je ta odstotek zmanjšal na 5 °/o. Tudi sežanski obrat Telekomunikacij ima težave zaradi pomanjkanja strokovnjakov, so pa tudi še nekateri pojavi — pomanjkanje složnosti in medsebojne pomoči med tehničnim in upravnim osebjem, ki škodujejo nadaljnjemu razvoju podjetja. TOVARNA PLETENIN Tovarno pletenin v Sežani pa lahko štejemo med tiste gospodarske organizacije, ki znajo kljub vrsti objektivnih težav ustvariti zavidanja vredne delovne uspehe. Ti uspehi gredo na račun dosledne štednje s surovinami, varčevanja pri delovnem procesu — ne da bi pri tem trpela kakovost izdelkov — in pa na račun smotrne organizacije dela ter povečanja storilnosti. Primerjava gibanja fizičnega obsega proizvodnje z zaposleno delovno silo dokazuje, da se je lani kljub motnjam v proizvodnji, in to zaradi pomanjkanja električne energije, povečala delovna storil-nsot posameznika za 237 °/o. Pri tem je treba omeniti, da bi to podjetje v letošnjem prvem polletju doseglo še večje delovne uspehe, če ne bi v juniju prišlo v proizvodnji do delnega zastoja zaradi prepozne dobave surovin iz uvoženih kontigentov in zaradi zakasnitve untensilij iz inozemstva. Zelo pereče vprašanje Tovarne pletenin v Sežani je obnova sedanjega zastarelega strojnega parka. Stroji, s katerimi obratujejo, so namreč izrabljeni nad 55%, njihova dejanska fizična sposobnost pa je še znatno manjša. Ta ugotovitev narekuje pospešeno izvajanje plana rekonstrukcije obrata in najkasneje v dveh letih bo treba nabaviti 13 sodobnih pletilnih strojev. Kajti le pod temi pogoji bo Tovarna pletenin v Sežani sposobna konkurirati drugim tovrstnim podjetjem in bo lahko svoje izdelke lcakovostno še izboljšala. Pa ne samo to! V obnovljeni tovarni bo našlo zaposlitev še več ženske delovne sile, ki je je v Sežani in njeni okolici dovolj. Ta sestavek obravnava le nekaj uspehov in problemov treh večjih podjetij sežanske občine: Marmorindus je v letošnjem prvem polletju povečal vrednost finančnega obsega proizvodnje na enega zaposlenega za 129 (l/o proti letu 1956, Tovarna pletenin za 123,8 °/o, Telekomunikacije Ljub-Ijana-obrat Sežana za 102,8 "/o itd. Kaže torej, da bo občinski družbeni plan za letošnje leto znatno prekoračen, saj že nepopolni podatki njegovega izvajanja v prvem polletju to zgovorno potrjujejo. Še več: z dobrim gospodarjenjem so tudi gostinska in trgovska podjetja sežanske občine uspela zagotoviti svojim uslužbencem ne samo 13., pač pa nekatera tudi 14. plačo, pri tem pa bo ostalo še dovolj sredstev za prosto razpolaganje. Ta sredstva pa so namenjena ureditvi lokalov, saj je marsikateri med njimi tega krvavo potreben. Kamnoseki obdelujejo kraški marmor M armorindusa v kamnolomu OB USTANOVITVI PODRUŽNICE JUGOSLOVANSKE INVESTICIJSKE BANKE V KOPRU S l. septembrom je v Kopru začela poslovati podružnica Jugoslovanske investicijske banke. Potreba po ustanovitvi se jc pokazala v septembru lanskega leta, vendar podružnica zaradi objektivnih težav ni mogla biti ustanovljena do danes. Podružnica Jugoslovanske investicijske banke v Kopru bo poslovala za cclotno področje okraja Koper. Do sedaj je vse te posle opravljala podružnica v Ljubljani, kar je bilo za investitorje zelo neprikladno. Predmet poslovanja Jugoslovanske investicijske banke je izražen že v nazivu, in sicer kreditiranje investicij potoni investicijskih posojil. Posojila daje Jugoslovanska investicijska banka iz sredstev Splošnega investicijskega sklada ter republiškega investicijskega in stanovanjskega sklada preko natečajev, v posebnih primerih, kjer to določi lastnik sklada, pa tudi izven natečaja. Prav tako pa opravlja vse posle v zvezi z investicijami, ki so predvideni v Uredbi o Jugoslovanski investicijski banki. Ustanovitev podružnice bo za gospodarstvo koprskega okraja vsestranskega pomena, tako bodo lahko podjetja stalno na tekočem o možnostih najetja investicijskih posojil za posamezne vrste investicij iz sploš- PRED DOKONČNO IZDELAVO URBANISTIČNEGA PROGRAMA ZA MESTO KOPER V prejšnji številki smo načeli vprašanje dokončne izdelave urbanističnega programa za Koper. Nadaljujemo z objavljanjem elementov, ki vplivajo na njegovo sestavo. Še pred tridesetimi leti je bil Koper z vzhodne in južne strani obdan z morskimi plitvinami, katere je morje zalilo le ob plimi. Sedaj osušeni del se deli na bo-nificirani svet južno od Kopra s površino 120 ha in na Ankaran-sko bonifiko ob izlivu Rižane s površino 940 ha. Nemelioriran je ostal le Škocjanski zaliv, ki meri približno 290 ha. Značilnost bo-nificiranih predelov je njihova slanost, ki otežkoča obdelovanje. Sol razkraja tudi betonske temelje in jih je zato treba izolirati z azbit pasto ali uporabljati žlin-drin cement. Škocjanski zaliv predstavlja po svoji obliki plitev morski zaliv, katerega globina na najbolj globokem mestu ni velika. Če hočemo zgraditi pristanišče, bo potrebno povečati globino na 10 do 12 m. V bližini Kopra se izlivata v morje Rižana in Karlonja. Prva izvira pod vasjo Brezovica na stiku apnenca in flišnih kamenin, 3e 15 km dolga, teče v smeri vzhod—zahod, njen desni pritok je potok Rakovec. Ta reka bi brez kraških izvirov imela hudourniški značaj, Karlonja pa po več- jem deževju često preplavlja bregove in bo moral urbanist upoštevati vse njene značilnosti, če bo hotel zadovoljiti perspektivne potrebe regulacije Kopra. V najsevernejšem delu Jadrana je majhno samostojno kroženje morske vode. Tok teče ob zahodni Istri proti severu in skozi Tržaški zaliv mimo furlanske in beneške obale. Največjo hitrost ima pozimi, najmanjšo pa poleti. Na vzhodni obali je njegova hitrost povprečno 7,2 km na uro. Morje je najtoplejše v avgustu, najbolj hladno pa februarja. Visoka poletna temperatura morja in njegova izredna ohladitev pozimi je posledica plitvin. Na področju Debelega rtiča je voda mnogo bolj čista kot v notranjosti Koprskega zaliva, plimski valovi pa potekajo v isti smeri kot morske struje. Če je na vzhodnem delu plima, je na zahodnem delu Kopr- skega zaliva oseka. Plimovanje se precej stopnjuje takrat, ko se menja luna in je posebno močno, če v tem času divja močen jug. Popis prebivalstva leta 1956 kaže, da je kmetijstvo z 49,5 n/o najmočnejša gospodarska panoga. Sestav ostalega prebivalstva se deli na 14,7 °/o uradništva, 35,8 °/o prebivalstva pa sestavljajo tisti, ki so zaposleni v trgovini, industriji, gradbeništvu, obrti, prometu, gozdarstvu in v drugih poklicih. Do nedavnega je bil Koper le lokalno središče v senci razvoja Trsta in ga je zaradi svoje lahke industrije Izola celo prehitela. Takoj po prvi svetovni vojni se je število prebivalstva v Kopru občutno zmanjšalo. Danes, ko je Koper upravni sedež in ima v programu izgradnjo pristanišča, industrije in železnice, ima vse možnosti za širok razvoj. Po tej ugotovitvi ne moremo seda- nega in republiškega investicijskega sklada in bodo vse posle v zvezi s temi posojili lahko opravljala v Kopru ter tako odpadejo nepotrebna pota v Ljubljano, Ena važnih nalog podružnice pa je v nudenju pomoči investitorjem z dajanjem nasvetov in navodil pri pripravi dokumentacije k prošnji za najetje posojila, kar jc bolna točka investitorjev v koprskem okraju, in v pomoči pri izbiri ter določitvi investicije s strani njene ekonomske upravičenosti in vključitve v celotno gospodarstvo naše države. Z uspešnim izvrševanjem nalog, ki se postavljajo pred novo ustanovljeno podružnico Jugoslovanske investicijske banke v Kopru, bo ob potrebni zainteresiranosti gospodarskih organizacij in ljudskih odborov možno zagotoviti v znatno večji meri investicijska sredstva za razvoj gospodarstva v okraju Koper. V smislu predpisov uredbe o investicijskih posojilih sprejema Jugoslovanska investicijska banka zahtevke za investicijska posojila v naslednjih primerih: 1. če je razpisan natečaj za določene namene, 2. če je objavljeno sprejemanje zahtevkov za določene namene brez natečaja in 3. neodvisno od navedenih primerov, kolikor investitor predloži zahtevek za investicijsko posojilo. Iz tega sledi, da imajo investitorji v vseh primerili možnost vlaganja zahtevkov za investicijska posojila in da je zaradi tega koristno, da investicijske programe in ostalo dokumentacijo pripravljajo neodvisno od razpisanih natečajev, temveč v okviru lastnih potreb. Lc na ta način bodo dosegla podjetja stalnost in ravno-, mernost v investiranju in bodo pra- njega števila prebivalcev, niti njegovega socialnega sestava vzeti za osnovo. Urbanist mora namreč pri sestavljanju urbanističnega programa upoštevati to, da se bo Koper zelo hitro razvijal. Analiza gospodarskih panog dokazuje, da bo leta 1985 okrog 6500 novih delovnih mest in da bo takrat Koper štel približno 17.000 prebivalcev, medtem ko jih ima danes le nekaj več kot 6000. Treba je tudi upoštevati, da se bo število prebivalcev povečalo tudi v okolici Kopra tako, da bo sedanji Koper moral čez 28 let preživljati približno 22.000 ljudi. V prihodnji številki pa bomo navedli še nekaj podatkov s področja gospodarskega razvoja Slovenske Istre, ki utemeljujejo elemente za sestavo urbanističnega programa za mesto Koper. vočasno ter temeljito pripravljena na investicijo ob razpisu natcčaiev. Trenutno so razpisani natečaji ali je s predpisi določeno dajanje posojil izven natečajev za naslednje namene: 1. XVIII. natečaj za dajanje investicijskih posojil iz sredstev splošnega investicijskega sklada za kmetijstvo (Uradni list FLKJ 41/56 in 52/56), katerega veljavnost je podaljšana tudi na 1057. in 1058. leto. 2. za nabavo gradbene opreme v smislu odloka o pogojih za dajanje investicijskih posojil iz sredstev Splošnega investicijskega sklada brez natečaja za nabavo gradbene opreme (Uradni list FLRJ