U« HR*}
kot tednik
»W7WWW1 1947
Od 1. januar-
J* 1958 k°t poltednik - Od . januarJa 1960 trikrat te-
5^tn sicer °b
ae™. sredah in sobotah G L
KRANJ — SREDA !>NF 26 TtTMMA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 74 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škof j a Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznlk — Odgovorni urednik Gregor Koci Jan
l L O    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
M
-£2»w glavnega nHhnra SZDL Slovenije
Neizkoriščene zmogljivosti v gospodarstvu
Priznanje dejavnosti organizacije SZDL v mi-nuli Predvolilni aktivnosti — VIDA TOMŠIĆ ^J^^redsednik GO — Prihodnje naloge
LJubljana, 25. junija — Včeraj je bila v Ljubljani plenarna *^a glavnega odbora SZDL Slovenije. Na seji so počastili spo-umrlega člana Franca Primožlča-Marka, nato pa analizirali nedavne volitve in obravnavali prihodnje najvažnejše naloge °r8anizacije. Glavni odbor je ob tej priložnosti razrešil svojega t°8edanJega predsednika Alberta Jakoplča-Kajtimira In Izvolil a novega predsednika VIDO TOMŠIČ. Za podpredsednika je F' razen FRANCA KIMOVCA ŽIGE izvodjen DR. JOŽA VIL N- za novega sekretarja pa INŽ. VITJA RODE.
*»«*anli UV°dnI referat je podal
^vo^^f!. k> da bo
aktivnost«, \z katere
,AKOft{;jCAplrPedte«»nik ALBERT °cenli ml„ , IMIR- v začetku je no«in„L. predvolilno dejav-^P^na ?a.Vlja1' da le bila zelo lvollina
d8,jfe Obdo'!^^ ^ odra?a  tČrpala pobude in
I? osv^enost na-
slačil kof 0ve skupščine Je branji SiT* P° ljudeh ln P° **ala, daT8"°miji' ki bo orno-!>eJe kot°I° SkuPšči"e mnogo
r]enl»keRa ja»la. kmetijstva, UDl.° P°trebn,Standarda- Govoril Zy *n drnl decent«-allzaclii v S^^i^ter zaklJučll z
veze v predvolilni
coul°vitvan,:-««n ter
"veze6""1 afirmad,i ST*0««. Me«n ! v Predvolilni
1 P^bleS.še nadalje sprem-nKo jz Predvolilnih
razprav, saj se z izvolitvijo novih skupščin njena odgovornost ni v ničemer zmanjšala.
Nadaljevanje _ na 2. strani 1
Dela pri gradnji modernega letališča v Bridkih hitro napredujej gradbeno podjetje Slovenija-ceste
o ob uporabi vse sodobne mehanizacije, ki jo Ima na razpolago
Prvo lasedanje skupščine SR Slovenije
Izvolili so nove organe
Ivan Maček-Matija predsednik skupščine SRS, podpredsednika pa dr. Marjan Brecelj in Dragica Rome
V petek zaseda okrajna skupščina
LJUBLJANA, 25. junija — Včeraj popoldne so se prvič sešll poslanci vseh petih zborov skupščine SR Slovenije. Na ločenih sejah zborov, ki so jim predsedovali najstarejši ljudski poslanci Miha Marinko, Branko Babic, dr. Martin Bene-dik, Tine Valentinčič in Stane Bizjak so sprejeli postopek o verifikaciji mandatov ter izvolili verlflkacijsko komisijo, izvolili komisijo za pripravo začasnega poslovnika svojih zborov ter izvolili v skupno skupščinsko komisijo za pripravo predloga začasnega poslovnika skupščine SR Slovenije.
SjgJ> razno vanje 4. julija
ster
fr08lavo oh'?6 za osrednjo J?-dnevu bo°ŠnJem 4- ,u,i" 4,* °k'aTu k,V ,Jub,jan-- 1 ^ sicer'—        na Je,°
program
na SKREGA DO-iaJo v nahJ ki pla"inl, Pote-* ^vne^^^m redu. To so
J'avniki koa ,°db°ra in pred-\j* PrtSS11 za organfzaci-
so a" kra* Proslave.
«kn paviIJonG , de,a Pr°gra-1, Iavc«v       Za °sl<rbo obi-
«;Da W bST ,?leaUea In o**a-
d ežem z JUdje dobro po-«^  z Jedili. pijačamiPn
>Ueh P,&v««0o Tmogi;"
V tis°«približn°8
^   o^r^11^ Pred r8anizacijskega
gradbenega odbora ter prvo-borec in politični delavec IVAN BERTONCELJ - JOHAN in pcedsednik republiškega odbor* Zveze združenj borcev NOV "JANKO RUDOLF — bo kultuVii program s sodelovanjem pevskega zbora iz Krope, pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja, godbe na pihala Svobode iz Kranja in raznih solistov, recitatorjev itd. V zabavnem programu pa bo nastopil znani ansambel »Veseli planšarji«.
Kot sporočajo, se po vseh naših občinah že pripravljajo na udeležbo na tej proslavi. Prav t5ko se na to srečanje na Jelovci pripravljajo v Ljubljani in v nekaterih krajih Dolenjske, saj bo to osrednja prireditev ob letošnjem dnevu borca v ljubljanskem okraju.
K. M.
Danes pa so bile prve redne seje zborov skupščine SR Slovenije ter prvo skupno zasedanje vseh zborov skupščine. Na dopoldanskih ločenih sejah zborov so bili verificirani mandati 400 republiških poslancev, ki so podpisali slovesne izjave. Ob 11. uri so se ljudski posanci sešli na prvem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine SR Slovenije, ki ga je otvorila dosedanja predsednica skupščine Vida Tomšič. Po ugotovitvi sklepčnosti, svojo odsotnost so .opravičili 4 poslanci, so ljudski poslanci potrdili predlog dnevnega reda. Potem ko so izvolili skupščinsko komisijo za volitve in imenovanja so se za krajši čas razšli, medtem ko je komisija pripravljala predloge za izvolitev predsednika in dveh podpredsednikov   skupščine SR
Slovenije. Po odmoru so poslanci enoglasno, z navdušenim ploskanjem pozdravili branje predlogov, ki jih je v imenu komisije za volitve in imenovanja podal Franc Simonič. Za novega predsednika skupščine Socialistične republike Slovenije je bil izvoljen IVAN MAČEK-MATIJA. Za podpredsednika pa sta bila izvoljena dr. MARJAN BRECELJ in DRAGICA ROME, poslanka iz Novega mesta.
Potem   ko   se   je predsednik Ivan   Maeek-Mati ja   zahvalil poslancem za zaupanje je skupščina nadaljevala z delom. Pod njegovim  predsedovanjem  so  izvolili | sedemčlansko komisijo za pripravo predloga stalnega poslovnika skupščine ter komisijo za izdelavo  predlogov  za  uskladitev republiških predpisov in zakonov z i novo ustavo SR Slovenije, s čimer je bil dnevni red prve skup- i ne seje zborov izčrpan.
Popoldne ob petih, pa so se sestali poslanci na ločenih sejah svojih zborov.
Nadaljevanje 2 na 2. strani
Popolno potrdilo dosedanjega dela
Vlado Erjavšek - novi predsednik občinskega odbtra SIM
Zadnji plenum občinskega odbora SZDL v Tržiču je analiziral potek letošnjih volitev in ugotovil, da so volitve v občinske skup-
em »tadlonu
ščine in zvezni ter republiški zbor lepo uspele. Udeležba na volitvah in dejavnost ter razpoloženje v volilnem obdobju so ponovno potrdili razvojno smer, hkrati pa je vse to dalo tudi popolno zaupnico dosedanjemu delu družbenopolitičnih organizacij.
Kakor Je ugotovil zadnji plenum občinskega odbora SZDL, je bil rezultat, ki so ga dosegli na volitvah v naše predstavniške in samoupravne organe, popolnoma realen. Volivci so se udeležili volitev tako množično zato, ker so vedeli, da s tem posredno odločajo o velikih stvareh. Prav zato je doseženi uspeh na volitvah še toliko pomembnejši in dragocenejši.
Po razpravi o analizi letošnjih volitev je plenum razpravljal tudi o nekaterih organizacijskih zadevah. Ker dosedanji predsednik občinskega odbora SZDL odhaja na študij, je plenum izvolil za novega predsednika VLADA ER-JAVSKA. — P.
Seja občinske skupščine
v Kranju so v zaključni fazi. Med drugim sedaj pokrivajo tribuno
RADOVLJICA, 26. junija - V petek popoldne bo v 'Radovljici seja obeh zborov občinske skupščine. Na seji bodo imenovali člane svetov in opravili nekatera druga imenovanja ter razpravljali in sklepali o pooblastilu za gradnjo tovorne žičnice na Komno (zanj prosi PD Ljubljana-matica), o poroštveni izjavi za TD Posavec; b potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1962 in o poročilu o giban'u gospodarstva za razdobje januar—maj. — S.
0 petmesečnem gibanju gospodarstva
V petek, dne 28. Junija, se bodo sešll na drugo redno sejo odborniki okrajne skupščine Ljubljana. To bo pravzaprav delovna seja novega predstavniškega telesa po konstituiranju, saj bo okrajna skupščina na tej seji razpravljala tudi o gibanju gospodarstva v okraju Ljubljana v obdobju januar-maj. Predvideva se, da bo v zvezi s poročilom o gibanju gospodarstva in razpravo na seji sami okrajna skupščina sprejela določene sklope za na-daljno usmerjanje razvoja gospodarstva na področju okraja.
Na petkovi seji okrajne skupščine naj bi odborniki po razpravi predvidoma potrdili tudi investicijski program nove bolnišnice v LJubljani ter v zve?! z gradnjo bolnišnice tudi odločbo o razlastitvi nekaterih zgradb v splošno korist.
Ker je občina Radovljica zaprosila okrajno skupščino, da naj ji ta izda poroštveno izjavo o najetju investicijskega posojila za gradnjo nekaterih turističnih ob-
jektov, bo tudi o tej zadevi raz-pravljala in sprejela ustrezen sklep okrajna skupščina na petkovi seji.
Na petkovi seji bo okrajna Skupščina izvolila tudi potrebne svete in imenovala odbor za Izdelavo sedemletnega gospodarskega in družbenega razvoja okraja Ljubljana. — P.
Delegaeiia iz Kranja v Savoni
KRANJ, 25. junija — Včera',. je odpotovala v italijansko mesto Savona delegacija občinskega komiteja ZIC Kranj. Vodi jo sekre-sar IVO KRC, v nje! pa itH ta MARTIN KOSIR in SMILJA GO-STISA. S tem obiskom kranjska delegacija vraća lanskoletni obisk partijske delegacije iz tega mesta v Kranju. V času enotedenskega obiska bo delegacija gost federacije KP Itali'e v Savoni. Obisk sodi v sklop običajnega sodelovanja med organizacijama. — S. M.
Trgovina v prvih petih mesecih
Družbena posestva prodajajo vedno več
Primerjava lanskih cen s cenami v maju — Trgovine niso vedno dobro založene — Za 10 odstotkov višji promet
% Samo v mesecu maju so trgovine na drobno v ljubljanskem
# okraju prodale za 9 milijard 590 milijonov dinarjev blaga, kar 0 je za dobro desetino več kot leto poprej. Ker so v primerjavi
# z majem 1962 cene narasle za 5,4 odstokov so na večjo vred-
# nost prometa enako vplivale višje eene in večja prodaja.
Iz primerjave povprečnih cen v lanskem letu na Gorenjskem S cenami v letošnjem maju je razvidno, da so se razen gradbenega materiala, ki Je v povprečju nekoliko cenejši In tobačnih Izdelkov, katerih cene se niso menjale, vse skupine prodajnega blaga podražile, še vedno prednjačijo sezonske vrtnine (s 190 odst. višjimi cenami), precej za njimi je povprečna cena vrtnin (42 odstotkov višja). Medtem ko so živila na splošno za 12,8 odstotkov dražja, so se izdelki iz žit podražili za 16 odst.. sadje za 32,5 odst., sveže meso za 14,3 odst., maščobe za 9 odst., obutev za 8,3 odst., pohištvo za 6 odst., tekstil za 1,5 odst., obrtne storitve za 5,7 odst. itd.
V tem času se je močno Izboljšala preskrba s sadjem ln zelenjavo. Primanjkovalo Je uvoznih artiklov: začimb, prave kave, riža, rozin, razen tega pa tudi olivnega olja in nekaterih vrst ribjih konserv.
Zaradi večjih izvoznih obveznosti proizvajavcev je bila trgovina slabo založena ali nekajkrat celo nezaložena s pločevino, ležajl in 7. vsemi vrstami izdelkov barvne metalurgije. Še vedno je primanjkovalo žarnic, televizijskih sprejemnikov, kablov in žic. Med artikli, po katerih je veliko povpraševanje, zafoženost z njimi pa slaba, so tudi igrače, glasbeni instrumenti (zaradi omejitve uvoza), opečni izdelki, apno, cement (povečana gradbena dejavnost in nepravočasna dobava zaradi pomanjkanja železniških vagonov), oljnati laki, litopon, mini j, vse vrste suhih barv itd.
Odkup kmetijskih pridelkov se je v primerjavi z majem v lanskem letu povečal za 8,3 odstotke. Družbena posestva so povečala prodajo za 42 odstotkov, saj so prav v letošnjem letu močno dvignila proizvodnjo. Predvsem razpolagajo z večjimi količinami živine za izvoz. Odkup pri zasebnih kmetijskih proizvajavclh se je za 3 odstotke znižal. Na to vpliva slabša ponudba živine, pa tudi manjša ponudba mleka. Ponudba starega krompirja je še vedno precej močna in prekaša povpraševanje. — S.
TE DNI PO SVETU
• NOVA IZRAELSKA VLADA
V Tel Avlvu so objavili listo nove koalicijske izraelske vlade z novim premierom in ministrom Obrambe Levijem Eškolom na ćelu.
• KENNEDVJEV OBISK
V ZAHODNI NEMČIJI
Ameriški  predsednik Kcnncdv, ki jc od nedelje na obisku v Zahodni Nemčiji se jc dvakrat seri s kanclerjem Adenauei jem in jj imel z njim dolge razgovore, roj sebni poudarek ameriško-nemških I lazgovoro;  je dal prihod amerl-l skega   veleposlanika   i/. Moskve. Razgovori so potekali t »duhu treznosti .
• ENAKO SPOŠTOVANJE VSEH NARODOV
Novi poglavar rimske cerkve je sprejel veleposlanike in diplomatske predstavnike, ki so akreditirani v Vatikanu. V govoru, ki ga je Imel ob tej priložnosti papež Pavel VI jc znova opozoril na vzgled papeža Janeza in še posebej na enciklo »Mir na zemlji«.
• SPET CRNE KOZE
V Stockholmu so zabeležili nov primer obolenja, /a katerega sumijo, da so Crne kože. Od maja meseca je V leni mestu obolelo za črnimi ko/aini 23 oseb, od katerih so 4 umrl/.
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki
V pravi afriški pripeki Je prispe! na uradni obisk v našo državo državnik najstarejše afriške države VVilliam Tubman. Predsednik Liberije s tem obiskom vrača obisk pivdsednika Tita v Liberiji pred več kot dvema letoma, ko je bil na popotovanju skozi številne afriške dežele.
Liberija je ena izmed najmanjših afriških držav, ki je dobila svojo samostojnost med prvimi državami Afrike. Rojstna letnica njene neodvisnosti pade v 1.1847, ko je bila Evropa v kotlu splošnega političnega vrenja. Ta za afriško razsežnost zelo majhna država meri okoli 111.370 kvadratni!; kilometrov in leži na zahodni obali Afrike v neposredni sosešči-n' Slonokoščene obale, Gvineje in Siera Leone. Računajo, da Ima Liberija okoli dva milijona prebi-vavcev, med njimi pa Je samo 10.000 belcev.
Liberija Je po dosegi neodvisnosti zaprla vsa vrata do sveta. Po-
sledica takšnega zapiranja pred svetom je bila, da je Liberija ves čas zadržala samostojnost. Ostala
pa je nerazvita in samostojna. Za-
vesa, ki so jo okoli Liberije zgradili pred tujim vplivom se jc začela trgati leta 1926, ko ta mala afriška država ni mogla več prenašati finančnih težav. V tem letu je dobila ameriška gumarska industrija precejšnje koncesije na liberijskih plantažah za odobreno posojilo, ki Je Liberijo rešilo gospodarske stiske. Toda ves čas do druge svetovne vojne Liberija i/, obroča zaostalosti  in siromaštva
nI mogla napraviti odločnega koraka naprej, šele v vojnih letih, ko je na celo države prišel doseljence VVllham Tubman so se razmere začele urejevati in Liberija je zabeleži!.! blglftjšl gospodarski napredek. Republika, ki jc celo stoletje životarila na tujih dolgovih in posojilih se je začela gospodarsko razvijali. Tubman je bil prvi liberijski voditelj, ki je raz-vozljal liberijska nasprotja. Liberije! so bili razdeljeni bolj kot katerakoli večnarodnostna afriška država. Največja nasprotja so bila seveda med priseljenci in domačini, ki niso radi sprejemali novih priseljencev — črncev. Več let so bila huda nasprotja, ki so jih reševal! z orožjem v roki in nikoli priseljencem ni uspelo vdreti v notranjost dežele. Tudi danes so med obalnimi področji in notranjostjo velike razlike v jeziku In običajih. Obalni predeli so se hitreje razvijali in ob obali so nastala večja pristanišča in mesta,
Ljudje in dogodki • Ljudje ln < ^
notranjost pa je medtem živela rasla v
naprej po svojih običajih in ple- ton. .
menskih zakonih. ,     ,,,-;u>,p  In naravjV
Vremenske   priUM  111 ..v(,(),r"
Stranka »pravih liberalcev«,  ki pogoji za kmetijsko 1T°yrcijini>
jo  vodi  predsednik  Tubman   je so v Liberiji zelo Ugodni.
zastavila vse sile, da bi ta notra- zemljišča  pokrivajo t'^''^^^
nja nasprotja premostila. Zakon- gozdovi,  kjer  rastejo  <'<_^,
sko neenakopravnost je zamenjala drevesa. Zaradi nerazviti« P ^ ^
doba popolne enakosti pred zako- nih zvez, pomanjkanja ce
nom in sodišjem. Odziv na Tub- urejenega  odkupa  P"jf®L£jj tr
manove reforme je bil ugoden. V različnih področjih pac s ^QUV
liberijski parlament je prišlo več liko pridelkov, kolikor J ^
predstavnikov iz notranjosti, kar bijo za lastno prehrano. ^
je bil prvi pogoj za dosego nacio- vesticije   v   Liberiji ce
r.alne enotnosti. 150 milijonov dolarjev.    ^ ^ra.
Sčasoma so tudi liberijsko go-
so najeti v glavnem,
Ind"'
t>zne s.- nomske vezanosti zunanj« r kol
3, ki so obračala bolj proti An,er! Ljbc
izvozni Afriki. V zadnjih letih pa J ri
.... _it_ _______ji-  t„A\ v tej s"
B°* d ili   neobhodno potrebno
spodarstvo  postavili  povsem  na str||o  VjJČ ]et se Je zarad. e
drugo osnovo. Osnovne izvozne si- nomske vezanosti zunanja P0' rovinc za predelavo v gumo, predstavljale poglavitni
predmet   so   sčasoma   zamenjali rija napravila tudi v
tudi z bolj pestrejšo Izvozno listo, krepek preobrat.
Našli so precej bogate zaloge že- * imc liberijskega Prc kličejo
lezne rude. Računajo, da bo pro- Tubmana,  s  katerim Sa
izvodnja železa do leta  1970 na- doma v Liberiji.
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki % Ljudje in dogodki % Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Ljudje indo^
# KONGRES 2ENA V MOSKVI
V kongresnem dvorcu v Moskvi so odprli svetovni kongres žena.
Četrta seja občinske skupščine
Kranj — Juti i bo v Kranju /i' Četrta   seja   občinske skupščine.
močjo občine Kranj. Predvideno ie. naj bi se razvijala predvsem
NESREČE
* TRI MILIJONE ŠKODE
V nedeljo ob 7.20 jc na cesti IV. reda Bled—Poljska trčil v obcestno drevo in se nato prevrni) traktor brez registracije, last kmetijske zadruge Jelovica« (voznik Janko Repe). Ko je voznik peljal proti Foljšiei. se ;e nenadoma odlomilo že prej nalomljeno vetro-bransko steklo in ga udarilo po čelu. Voznik je izgubil oblast nad VOZilOin in dobil lažje telesne poškodbe. Pri nesreči jc nastalo za okrog 3 milijone dinarjev škode.
• NENADOMA CEZ CESTO
V nedeljo ob II. uri se je pred železniško postajo v Lescah zaletel
Odbornikom so razposlali obse/- naslednja naselja: (Kranj z ob-ne obrazložitve važnejših zadev, robnimi naselji) Naklo. Šenčur, o katerih bodo morali sklepati.      Cerklje, CJoln i k. Preddvor in Zg.
Med  drugim  bodo  razpravljali ; Jezersko, o predlogu, da se iz kovinarsko- !    Med važnejše /adevc sodi skle-elektrotcbničnega šolskega centra > panje  o  zagotovitvi  sredstev za v   Kranju   izloči   organizacijska j dograditev bolnice za ginckologi-
| enota tehnična šola za strojno in jo in porodništvo v Kranju in o elektrotehnično stroko ter sc soudeležbi pri rinansiranju grad-vključi  v šolski center  iskra V j nje kliničnih bolnic v Ljubljani,
I Kranju. Kovinarski - elcktrotelr nični šolski center naj bi po reorganizaciji posloval pod imenom Poklicna šola kovinarske in dekli o stroke. Obravnavali bodo začasni statut Gorenjskega muzeja Kranj in sklepali o določitvi Osrednje knjižnice občine Kranj za matično knjižnico. Precej zanimanja bo verjetno deležna razprava o urbanističnem vplivnem območju in o rokih za izdelavo urbanističnih   projektov   za ob-
Ob 70-letnei rasivskega drušiva
Jože Stanonik novi predsednik ObK ZMS
ŠKOFJA LOKA — Na nedavnem plenumu občinskega komiteja ZMS Skorja Loka je bil Izvoljen za novega predsednika ObK ZMS škofja Loka JO?.E STANONIK, ker dosedanji odhaja na študij.
Med drugim pa so na tem plenumu obravnavali gradivo V. plenuma CK ZKJ in analizirali minule volitve glede na udeležbo mladih. V tem pogledu so bili doseženi dobri rezultat! — tako v predvolilni aktivnosti kakor na samih volitvah v občinsko skupščino in v republiški In zvezni zbor. Pri tem je treba poudariti, da na področju škofjeloške komune no neuradnih nodatkili ni volilo 71 mla-dmcev. V tem številu so zajeti mladinci, ki služIjo vojaški rok,
i Neizkoriščene zmogljivosti v gospodarstvu
Tovariši, ki so sodelovali v razpravi, so govorili o uspehih v gospodarstvu in o možnostih, ki še niso Izkoriščene, o potrebni razmejitvi obdavčitev zasebnih kme-tovavcev, o vlogi mladih proizva-javcev v gospodarjenju in o drugem.
/borov m nekatere udboU'repUbli-misije. Za predsednik« ^ Škega zbora je bil izv°'^pold Remškar, gospodarskega Krese, kulturno - prosvetne^
Tavčar, socialno - =rdraV
orgam
stvene*8
dr. Ruža Šegedin M  ' ^cvar
sko
ttPr
političnega JancZ    „ s Republiški zbor je izV°! uStali nih odborov in 3 komiMJ ' \fa
zbori pa po I sijo.
>dboi"
Razen tegu je repubU** ^ Ko jc Janko  Smole govoril  o, izvolil 10 poslancev v .£jscdn''iy
Prva letošnja poletna
nekaj takih, ki so sc že odselili, Mojstrana — Gasivsko društvo  kar pa leti na že ugotovljeno popra/nuje   letos   svojo  70-lctnico;   manjkljivost volilnih imen''ov.
osrednjo počastitev visokega jubileja so priredili v nedeljo. Ze na večer pred praznikom je bila (kult.-umetniško društvo Dovje) v kino dvorani na Dovjem ZCio uspela kulturna prireditev. — Na njej so v recitaeijski obliki pri-
- St. s.
Vzgledna šolska rarstava
t ornim kolesom KT-H 398 v Eliza beto Tola, ki je pred njim nenadoma prečkala cesto. Z zlomljeno nogo in pretresom možganov so
jo prepeljali \ jeseniško holnis-nieo.
Istega dne, neka./ minul pred 15. uro. se je V Lescah pred hišo št.6 zaletel osebni avtomobil KR 42-49 (Marcel Furlan) v kolesarja Janka Blejca, ki jo nenadoma pripeljal /. dvorišča na cesto. Pri trčenju je bil kolesar lažje telesna poškodovan, na vo/.ilih pa > škode za 100 tisoč dinarjev.
# V 18-METRSKI PREPAD
V |.o..edeljek ob pol enih ponoči je V Tržiču motorist Albin Valjavee (KR 15-138) s sopotnikom Francem kaplerjcm trčil v betonski steber obcestne ograje, pri čem 9ta padla v 18 metrov globok pr tad in obležala pa Kolodvorski cesti. Valjavee je pripekal m cesto /. veseličnega prostora in se pa levo stran umaknil skupini pešcev, pri nesreči pa si je /tomil desno nogo. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
« TESNO SRECAVANJE
V ponedeljek ob 16. uri sla na cesti Kran[ — škofja Loka v vasi Sveti Duh trčila tovorni avtomobil KR IUHS s prikolico 13-02 KR. I voznik Marjan Kolniear) in tovorni avtomobil GO 19-92 (Franc Kozorog). Pri sreeavanju na hlačam žavOJU ie /aradi zaviranja /neslo pHkoliCO \ kabino nasproti Vozečega kamiona. Materialne škode je za okrog milijon dinarjev.
KRANJ, 25. junija — Danes dru kazali vse pomernbncise doeodke     ,, , ,. e
in predvsem uspehe mojstran- poWne so v so1' »Luajana Selja-skegfl gasivskc(!ti društva. Skrbno k;" v StražtŠču odprli šolsko izdelan program pa sta donolnje-  ra/stavo.  ki   je  tako  po vsebini
Ylla '^VilV^ Pevski.zborJn  kol ludi po razsežnosti edinstve-domaca  folklorna  skupina.    Za       _ n      . . ....
izveden  program  so bili       na Goren,skem. Izdelke, ki so
nastopajoči  -deležni   lepega   pri   |in   učenci   naredili   pri učnih
priprav  na  letošnje  alpinistične v      , ,.     - , 1 .  .     ., ,__^,    ... ., '
.     /.nanja. V ncdelio /jutraj je bil j predmetih, v raznih krožkih in
na železniški postaji sprejem ga-
neizkoriščenih možnostih v pod
seveda pa fe v tem števliu tudi i Jet^lh> le deJa,> da imamo mnoga
podjetja, kjer so proizvodne zmogljivosti izkoriščene komaj do j Predsednika polovice ln v katerih delajo le v eni izmeni. Obširno se je dotaknil tudi vprašanja strokovnih služb v podjetjih. Navajal je podatke, po katerih ima več kot tretjina podjetij med zaposlenimi manj kot en odstotek delavcev z člnovlč, Slavko visoko in višjo izobrazbo.
skupščine SFRJ P^g, Z» in elane i/vršnega sveta ^
jen VIKTOR^ „ za elane pa JANKO SM
no   Zupančič, Boris
x i, illZ Ludvik Gabrovšek,
Kotnik, Vladimir Kadunc,
Vikt°r
nesreča v jjorah
Jesenice,   25. junija —
Topli
nas državljan Mirko Zupan / mo-  dnevi pred nedeljo so zvabili al-| dobr*0
piniste-ekstremiste,   ki   so sredi
odprave na tuje — v Tatrc, Kavkaz in Centralne Alpe — v i stene Triglava. \: nedeljo. 23. te-1 ga meseca, se je* več alpinističnih navez odpravilo tudi v najtežje smeri v Planici, Martuljku, ; Krnici in Vratih. V svoje i/ho-diščne locke so se do večera vrnile vse naveze, ra/en dveh, ki sta plezali v severno steno Trav - i nika. Zaradi nastopa slabega vre- | mena sta navezi računali na bivakiranje v steni, vendar ie alpiniste v zahtevni Asehenbrenner-jevi steni doletela nesreča. Vodja prve naveze — Branko Pretnar, 20, iz Ljubljane, ki jc lani kot prvi Slovenec preplezal steni- Mat terhorna. je nespretno zabil klin, ki se je pri premagovanju zadnjih vzponov izpulil. Preti nCr je padel ter pri tem dobil lažj je poškodbe na glavi, po rokah in kolenu. V Tamarju so sprejeli signale iz stene /e ob 21.25. Obvestili so gorske i eševavce iž Rateč, Kranjske gore, Jesenic in Kranja, ki so se včeraj v zgodnjih jutranjih urah odpravili reševat. Zaradi slabega vremena in goste megle so v stik s ponesrečencem prišli sele v poznih popoldanskih   urah. Ponesrečencu
v okviru svoje pionirske proiz-sivskih društev s področja jese- | vocjnc niške komune  in  tudi nekaterih
izven komune in »oslov, to jc predstavnikov občinske, okrajne in republiške gasivske zveze. S postaje so krenili v povorki, ki je bila za Mojstrano pravcata parada, pred gasivski dom v Mojstrani. Na trgu pred obnovljenim »asivskim domom v Mojstrani je bila osrednja proslava, ki se jc je udeležilo tudi i/redno število prebivavcev Mojstrane in Dovjc-ga. Pozdravnim besedam je sledil spominski govor z opisom 70-letnega delovanja društva in požrtvovalnega dela mojstranskih gasivcev pri gašenju požarov, pri reševanju, pri gradnji in adaptaciji gasivskega doma, pri strokovnem izpopolnjevanju članstva pa tudi doprinosa, ki so ga da li gasivci i/. Mojstrane med narodnoosvobodilno borbo. Po govoru so na povsem obnovljenem gasivskem domu, ki spada med najsodobnejše iu moderno opremljene, od krili spominsko ploščo šestim gasivcem, ki so žrtvovali svoja življenja med NOV kot borci, talci ozir. interniranci in nato lazvili nov društveni pra-
so nudih prvo pomoč, medlem ko i        PiasJavi je sledila mokra ga so ostal, trije alpinisti Franc su-| su ;kvaja>       vf(u ])ote)a )>Trj šteršič, 25, Jranc štupnik, 18, m  yiav   pa prosta /abava ? vmesni Kazimir Drašlar, 22. Izstopili ./ | ,ni  kuiturnimi  točkami'. Zaslu/ stene m se že včeraj preko Vršiča vrnili v Tamar. Ponesrečenca so reševaci spravili na Vršič, od koder ga bodo verjetno se pred večerom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — P. U.
2 Izvolili so nove organe
Na popoldanskih ločenih sejah zborov so' poslanci izvolili predsednike in podpredsednike svojih
Furlan- ^ (?,
Gaspari ln Riko Jem*' f*
bil 1^°"
nika skupščine jc
ter Zorko, za predsed»»J Z^c
nega   sodišča   Vladimi' 0
.„      bil na u„ s0
medtem  ko je
v n^'
mesto (predsednik vi i°1   ^ f. dišča SRS) imenovan škur. — St. S.
Vreme
VREMENSKA SLIKA
Ob jugozahodnih vetrovih šc vedno dotekajo sorazmerno tople in vlažna zračne gmote, ki povzročajo nestalno vreme. Atlantske frontalne motnje SO zajele Britanijo ter se pomikajo proti severovzhodu.
NAPOVED VREMENA ZA DANES IN JUTRI
Danes bo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme, predvsem / popoldanskem in večernem času je muc pričakovali krajevne plohe ali nevihte. Dopoldne bo sicer se delno sončno v notranjosti Slovenije, medtem ko bo v Primorju pretežno sončno vreme. Zjutraj bo 00 kotlinah m., gla. Najnižje nočne temperature bodo med 10 in 15 stopinjami, v Primorju 20; dnevne temperature pa med 20 in 25 stopinj v Primorju ;a 29 stopinj Celzija. Jul rt pa jc možno večje poslabšanje vicinetia v vsej Sloveniji in nekoJiksna ohladitev zraka, kar pa bo le prehodnega značaja.
VREME V TORŠK OB 13. URI
Ljubljana /mei no oblačno. 23 stopinj; Lesce-Bled pretežna oblačno, nevihta. 20 stopinj, zračni pritisk 1010 milibarov, pritisk rtihlo Pad; ■ Jczsrsko preteŽh.6 dblatfttO, nevihta. 21 stopinj inKreda-
rica pretežno pb'r.čno, o : rqstJ0 22 km na uro.
ij Celzija, piha severovzhodnik s hi-
zadruge so razstavili v vseh prostorih v pritličju in prvem nadstropju osrednjega dela šolske stavbe.
Prvi namen prirediteljev razstave je prikazati tehnično vzgojo učencev in poklicno usmerjanje. Posebnost razstave je v tem, da pri njej sodelujejo tekstilni šolski center, šolski center tovarne Iskra in šolski center tovarne Sava. Ti so uredili tudi svoje razstavne prostore. S tako obliko sodelovanja z industrijo doslej še ni poskusila nobena gorenjska šola. — S.
Za izredno dejavnost oddih na morju
Na osnovni šoli »Tone Cufar« na Jesenicah je pokazal v letošnjem šolskem letu izredno dejavnost pa tudi doslej največje uspehe šolski pevski zbor, ki je izvedel nekaj nastopov (obenem s pevskim zborom šole »Prežihov Voranc«) in ki ga uspešno vodi Polde Mejač. V spodbudo za nadaljnje delo sc je ravnateljstvo šole odločilo nagraditi mlade pevec z oddihom na morju. Skupno s pevovodjo in še nekaterimi pedagoškimi delavci je odpotovala v nedeljo zjutraj skupina 60mla-šobčevem bajerju pri Lescah, II. I dih pevcev na enotedenski oddih Zlet najmlajših Članov Zveze ta- v Novi d> kjer ima Društvo bornlkov Slovenije. Zlet je otvo- .
ril stareSina tabora tov. Franjo ! ^teljev ^dine Jesenice ure-Klojčnlk. V imenu Zveze tabor-1 Jen svoj kamping. Verjetno učen-nlkov je govoril predsednik tov. cem po taki nagradi za delo ne SergeJ Vošnjak, ki Je poudaril | bo žal številnih ur> ki so jih žrt.
:ZT;X r£«^o&S^ ** « —W celotni skupščine Radovljica tov. Franc | koncertni program izven rednega
Jere. V 120 šotorih Je nastanjenih pouka. Nedvomno bodo tudi na stanovanjska gradnja na Jesenicah se nadaljuje. N» ^ ^
stanovanjski blok v gradnji na Plavžu, kakrSnU* J
nitn gasivcem iz Mojstrane so izročili na proslavi spominske diplome, za aktivno delovanje v ga-sivsLvu. UT.
II. ZLET MEDVEDKOV IN ČEBELIC
Včeraj popoldne se je pričel ob
skoro 500 udeležencev^ Zleta kise ( navdu$iii poslušavce
bodo   pomerili   v   taborniškem' znanju in raznih spretnosti.
I našo lepo pesmijo. — U.
v tem delavskem naselju. Stari in novi časi
Vse dni v tednu iihaja
dnevnik
DELO
# vesti z vašega področ ja   «   politični in gospodarski dogodki
• sobotna priloga - program radia in televi-
zije, NAJDIHOJCA • brezplačni pravni nasveti •  ob torkih družinska stran
Iz naših komun
----:--
■ggSlPJSgJg mladine v tržiški občini
Več zanimanja za gostinsko stroko
^'^U z zaposlovanjem mladine ne bo
brfci"^" Več učn,h mest kot kandidatov — Ali oilo pametno v Tržiču ustanoviti srednjo šolo?
b koncu šolskega leta se zavodi za zaposlovanje delavcev sre-
• u    2 netto'i"to svojevrstnim problemom, kako zaposliti oziroma
• bomeriti V Poklice ml«dino, ki končuje obvezno Šolanje. Da
• skozieSPOraZUma: * tCm' vpra*an^" se seveda zavodi ukvarjajo q ^     VSe *eto' vendar pa Je prav gotovo, da je treba največ
• Neka!61"'11 Prilnerov re**ev*ul Prav ob zaključku šolskega leta.
• d   8      zavo^" imajo pri zaposlovanju mladih kopico težav, n,80d pa t! Problemi niso tako pereči.
Med
Potne h ZaVOtle' kl z zaposlitvijo mladine letos ne bodo imeli hvcev ***ilh težav' »Pada tudi tržiški zavod za zaposlovanje denarnih PrVS U8°tov*tev' ^ J° Je mogoče povzeti iz sicer su-Je namr gP°^at^OV- ^a tržiškem zavodu za zaposlovanje delavcev Butno 7 pri;lav'Jenih 75 prostih, učnih mest, medtem ko je tre-<Jincj ^ edenih le 25. Pri tem pa seveda niso upoštevani tisti mlačen^ S° SC °^"oc^n' da se bodo poklicno usposobili v Iskrinem <kj$tvo2VZ°'3ra^eVan^e' ^ tem pa anaMZe spct potrjujejo že znano ga spioj^ .JC Za "katere poklice zelo malo zanimanja oziroma da ** zaposl"1 ^C<* talC* po*c-ice sPa<*a P*3 Podatkih tržiškega zavoda iz prejjn°Vai^e (,e^avcev tucu poklic zidarja in tesarja. Statistika vali *et kaže na splošno, da so se mladi zelo radi navduše-
a Pokli
Proti •» avtor«ehanika. Vendar pa se letos v tržiški občini to PreseneTa^ak°Van'U tako pcrece Pojavilo. Hhrati pa nekoliko tudi dejst ~~ prcseneca namreč v primerjavi s prejšnjimi leti — *a deloJStV°' ^a Se ^e 'etos vec n1'3^'0 odločilo, da se bo usposobilo mik n H g0stinstvu. ?.e takoj naj omenimo, da je ta pozitiven pre-skim leto 01,10 Poledica sistematičnega dela že med samim šol-tudi ta Ttl'i"co 8o pristojni bolj kot običajno prikazovali mladim Čilo Zj *C' ^ot ea"en izmed vzrokov, da se je pet mladih odlo-odSli tudi      nalakarja, eden za poklic kuharja in da bodo trije
Piaih^     V g°st'nsteo - gospodinjsko šolo, kar je za razmeroma a teri t r\ *
jttfcu 0/jro       ' Precej, je treba pripisati tudi dejstvu, da se v Tr-
Pia\,]j t        v VseJ tržiški občini zadnje časa vse bolj pogosto raz-
ta|VSIU( 0>||!,".I/:,UI 'n bkiali § tem tudi o gostinstvu. Nedvomno je
in zagpto • mlacu'1 za delo v gostinstvu eden izmed obetov
•fu<jj0X1'' l'a bo turizem v tem predelu dobil pravo mesto.
obvr-,«.  7A °"c rn,adincc, ki so se odločili, da se bodo po končani 2,11 šoli ♦ i
zanje .t... 3 zaPfsIi!l, ni problema. Tržiška podjetja imajo
Več,
Kljub nestalnemu vremenu je na Bledu veliko gostov, zlasti prehodnih, ki si želijo na hltrico ogledati ta kraj
O delu Združenja borcev NOV v radovljiški komuni
dovolj SaJ po
Prostih delovnih mest: ali bolje povedano, celo pre-
n' d°volf^ P°da<km tržiškega zavoda za zaposlovanje delavcev sploh ^PoslJig pant''datov *a zaposlitev. Mogoče bi delovne organizacije P°javi tudi    tU<'* 'Z kra^ev ":zvcn občine, vendar pa se hkrati s tem 7u^    ' vPJa^anje stroškov glede prevoza na delo in podobno.
^""niva je
1'idi statistika in razmišljanja o tistih absolventih
*1 želijo nadaljevati šolanje v eni izmed srednjih
><*. T::!',801
dkih j,- i
Va'o S«i ar "4 m 28 i/med njih se je odločilo, da bo nadaljc-
fla latiu »imnaziji. Prav v zvezi s tem pa nekateri menijo,
a"Ko n icir
*Paio •   , '     p'l° določene težave. V samem Tržiču namreč ni-
,KJ > l"Clm t' 1 y
žili ^ a.. 11 •'ol in zato je nujno, da se bodo morali ti dijaki vo-Ccjšnjj^j' V ^r;,|,J ali pa v Ljubljano. Vse to pa jc povezano s prednje stroJk°^' 23 l'ste' ^l sc ^oc'° vozili, je namreč pereče vpra-n'a> Pa w °V prcvoza' za one, ki pa bodo stanovali v kraju šola-^d-cli,,; • mpletni oskrbni stroški. Pristojni občinski organi sicer
to v tori
•Palo
,° riaJPot;ebnejšim dijakom določeno pomoč, vendar pa
že a ti       Problema še vedno ne reši zadovoljivo. Zato neka-aa'j časa
•ziried
razmišljajo, aH ne bi kazalo v Tržiču ustanoviti srednjih Sol. Seveda na bi bila s tem v zvezi vsaka pre-
Hnaliyjj...
aPJe, ki L, odločitev prenagljena, nedvomno pa je to vpra-
bi
8a kazalo vsestransko in podrobno proučiti. — P.
Nova spominska obeležja
Občinski odbor Združenja bor-  otvoritev    na Lipanci cev NOV Radovljica se je v letos-   šele v jesenskih mesecih, njem delovnem obdobju krepko     Za dan borca, 4. julij, bodo v lotil  dela  zlasti  glede  spomeni-   radovljiški     komuni pripravili škega varstva. Program so spre-  množičen pohod na Voliško pla-jell že na letni Skupščini, kasneje j nino, pobudo so prevzele krajev-pa so ga še dopolnili. Tako pri-  ne organizacije, sindikati ln mla-pravlja  komisija za  spomeniško   dina. Pričakujejo, da bo ta dan dejavnost   odkritje    spominskih i iz radovljiškega, blejskega in bo-plošč v Nomenju, Stari Fužhr,  hinjskega predela, krenilo na Vo-Bohinjski  Bistrici, Lescah in v Begunjah. V Stripniku pri škof H Loki pa bodo 6. septembra odkrili spomenik narodnemu hern ju Jakobu Bernardu.
V teku so tudi priprave za postavitev spominskega obeležja na Lipanci, saj prav letos 2. julija mineva 20 let od te znamenite bitke. Zaradi nekaterih težav bo
Večja aktivnost komisij
dice kakih 4 do 5 tisoč ljudi.
Poseben iniciativni odbor je že sestavil načrt /a pohod in za udeležbo na proslavi v Cerknem.
f/ radovljiškega območja bo odšla tjakaj enota VDV in Cankai->v bataljon, ki ga bo vodil Tonček Dcžman. Sodelovala bo tudi večja enota predvojaške vtgoje. Pohod bo traial dva dni, vmes pa bodo udeleženci izvedli taktične vaje.
V tem času pri nravi [a jo pri ob-čkiskem odboru ZB letovanje prve
skupine otrok v VrnjaČki Banji. Tjakaj bodo šli 1. julija za 14 dni, stanovali bodo pri družinah članov ZB nekdanjih internirancev. verjetno 'ako; za našo izmeno pa bo prišla v Radovljico skupina otrok iz Vrn jačke Banje. Za člane Zveze borcev se je pričelo tudi počitniško letovanje. Občinski odbor ima namreč v Novem gradu v najemu J 3 vikend hišice z 12 ležišči.
Ob praznovanju dneva borca bodo organizacije ZB razdelile odll- ' kovanja 922 nekdanjim borcem in aktivistom. — J. B. I
\a kratkem valu
9 RADOVLJICA — V rt dovljiški komuni sc le pri pravljajo na sestavljanje sedemletnega načrta o razvoju kullurno-prosvetnega živi jenja v občini in na prihodnje naloge kulturno - prosvetnih institucij, Svobod in prosvetnih društev, delavske univerze itd. V ta namen so se sešli :;mi predsedstva sveta Svobod ter sveta za presveto in kulturo. Zcdinili so se, kako bodo zbrali gradivo o dosedanjem raz 1 voju in pot/ebah, da hoda tako lahko sestavili tebton In stvaren program ra prihodnje.
9 BLED - -Na Bledu jc pravkar zaključila s šolanjem prva skupina sJušafeJjev večerne ekonomske šole. Večina absolventov jc po triletnem rednem šolanju uspešno opravila zaključne izpite. V kratkem bodo opravili zaključne izpite tudi absolventi večerni tehnične šole za lesno stroko Slušatelji ekonomske šole so po končanem študjju odšli na večdnevno ekskurzijo v (Jrei-jo. Ker se kažejo potrebe po nadaljnjem šolanju kadrov v gospodarstvu, so se pri delavski univerzi odločili, da bodo odprli dva nova oddelka, in sicer strojnega in za lesno stroko. Po načrtu bosta Oba oddelka delovala pod upravo tehnične štednje šole v Ljub ljani. v
• BLED — Odred tabornikov »Jezerski biseri« je izdal prvo številko svojega glasila. Posvečena je večinoma drugemu srečanju tabornikov, 6b-iavlja pa tudi kratek pregled taborniškega gibanja in dela taborniške organizacije, program dela za drugo polletje 1963 in ilusl racije.
Kader moramo vzgajati smotrno
Občinski komite ZMS v Tržiču je zadnje čase ugotovil, da je treba delo posameznih komisij poživiti. S tem v zvezi je za posamezne  komisije že  sprejel  kon- |    Na nedavni seji organizacijsko* kretne  zadolžitve.  Tako   ie  ka< j kadrovske   komisije   pri občin-drovsko   komisijo   zadolžil,   naj j sketn komiteju  ZMS Radovljica j pripravi  natančen   seznam  vseh   se je razvila živahna razprava o I mladincev.  Prav volilni  imeniki i vzgoji in usmerjanju kadra, so namreč pokazali, da je šc pre- i    zh samo poročilo komisije na- j cej mladih nepovezanih v mladin-j vaja več napak v dosedanji ka-j ske  aktive.  Občinski  komite  jej drpvski  politiki.  Premalo pozor-j nadalje sprejel tudi sklep, da bo1 nosti se i- doslej posvečalo rasti j proučil možnosti, da bi v centru i mladinskega kadra. Najčešča na- i ustanovili tri nove mladinske ak- > rfajka ie bila prenagel vzpon mla- I tive. Ti novi aktivi naj bi bili ak-  dih aktivistov in nato naglo stag- I tiv družbenih  služb, aktiv obrt- ; niranie. Vse zahtevnejše naloge,; nih delavcev in aktiv trgovinskih   ki   jih  postavlja naglica razvoja in gostinskih delavcev. Aktive bo-1 nafleg« družbenega življenja pred
Za letošnji praznit Bleda
Pred dnevi sc je sešel krajevni odbor SZDL Bled z namenom, da se pogovori o praznovanju letošnjega krajevnega praznika na Bledu. Praznovanje se bo pričelo 17. julija, prireditve pa se bodo vrstile do 22. Po slavnostni seji mestnega odbora 17. julija bo Slovenski okle! izvajal koncert domačih in umetnih pesmi. Pomembnejša prireditev bo tudi nastop folklornega zbora Lučnica iz Bratislave. Ta prireditev slovaških narodnih pesmi in plesov bo na sporedu 18. julija. Za zaključek praznovanja bodo 22. julija pripravili kot vsako sezono ognjemet pod imenom »BLEJSKA NOČ«.
V času praznovanja bodo tudi športna tekmovanja med organizacijama rezervnih oficirjev Bled in Gorje. V festivalni dvorani bp v tem času razstavljal svola dela akademski slikar Miha Maleš. B.
do ustanovili, če se bo pokazalo, da bi bili ti tudi številčno dovolj močni.
Nadalje je občinski komite v Tržiču zadolžil komisijo za gospodarstvo in družbeno uprav'janje, da ukrene vse potrebno za normalen potek tekmovanja za pove- osemletkah. Hkrati pa naj čanje produktivnosti. — I.
Aliž« veste. ...
tirni«.* jft V ,ržlškl obč5ni v Poslcnih mesecin ™t vseh za-"a, i,1cd. 53 odstotkov že-^Secih I'11 ko se v Poletnih
znatn0  L     Poletl se namreč sk'h d.iPOV*ča  d°tok sezon-... S VCCV V gradbeništvo.
^edsednik;0 ,Se včera* sestaU "Kl Krajevnih organi-
zacij SZDL s področja občine in na svojem sestanku podrobno obravnavali analizo letošnjih volitev.
... da je preteklo leto znašal promet trgovine na drobno v tržiški občini 1.481 milijonov dinarjev. Od tega je bilo plačano z gotovino )in regresom 1.163 milijonov dinarjev, 7. bariranimi čeki in potrošniškimi posojili 42 milijo-
nov dinarjev in z virmani 276 milijonov dinarjev.
... da je bilo preteklo leto v tržiški občini 632 motornih vozil in prikolic, od tega do bra polovica motornih koles in dobra tretjina osebnih avtomobilov.
... da se bo letos udeležilo /vezne mladinske akcije iz tr-žiške občine pet mladincev.
organizacijo ZMS, terja kvalitet nejši in sposobnejši vodilni ka-dei*. /alo se bo potrebno tega problema resno lotiti. Komisija jc menila, da je v prihodnje nujno treba posvetiti več pozornosti mladincem    in    mladinkam , na
bi se
sklopu  organizacijsko - kadroval ske   komisije   formirala skupina I ljudi, ki bi skrbela za to problematiko.   Skunina  bi  v glavnem i skrbela za idejno-ideolosko vzgojo  mladih,  obenem  pa  bi člane I plenuma  in  komisij seznanjala z ; najvažnejšo  problematiko doma in'po svetu, 0-:rbeln  /a material iti jim tolmačila nejasnosti.
Doslikii-.l se ' pojavlja t,ndi -usmerjanje mladih v drdge brgsi-nizneife. S tem problemom se organizacije ZMS Š« niso tolikokrat srečale, vendar je razprava osvetlila drugo stran, in to je — tesnejše sodelovanje z ostalimi I kadrovskimi komisijami. — M. A.
Za svoje poslovanje pripravlja KZ zmogljivostjo dO 15 ton
v Naklem posebno tehtnico z
^delio
So v      * i v
**wan uri Tržiču slovesno Izročfli svoiemu namenu novo asfaltirano športno igrišče za rokomet in košarko, kl ga obdaja atletska steza. Na sliki vidimo prizor z akademije ob otvoritvi
Iz naših kor
Porast vnovčene realizacije — Težave pri izvozu — Posledice zime se še čutijo — Nesmotrno zadrževanje denarja
Nekako pred mesecem dni, ko smo poročali o gospodarskih dosežkih gospodarskih organizacij prvega tromesečja v škofjeloški komuni ,smo ugotovili, da so bili le-ti še nezadovoljivi. V marcu in aprilu pa se je stanje močno izboljšalo, tako da se je vnovčena realizacija v povprečju že zelo približala planu.
V prvih štirih mesecih letos je realizacija znašala 7070 milijona dinarjev aH 31 odstotkov letnega plana, to pa je za 16,3 odstotka več kakor preteklo leto v Istem obdobju. Med posameznimi panogami so dosegli boljše rezultate od občinskega povprečja grad benlštvo, gostinstvo, trgovina in obrt, malenkostno pa zaostaja industrija, transport in kmetijstvo. Za večino tistih podjetij ki v štirih mesecih niso izpolnila plana, pa velja opravičilo, da je še čutiti izpad v prvih dveh mesecih zaradi zime.
Industrija, ki je ob koncu meseca aprila beležila le 30,9 odst. vnovčene realizacije po planu, je v maju beležila 1290 milijonov dinarjev in dosegla z 42,2 odst. planirano dinamiko. Skupna industrijska proizvodnja pa je glede na lansko leto večja za 23,1 odst., realizacija pa celo za 44 odstot-
Ob Savi Dolinki
© Na Jesenicah bodo vzgajali tudi varivce, ki jih je doslej vzgajal zavod za varjenje v Ljubljani. Železarski izobraževalni zavod se je odločil tudi za tovrstno vzgajanje žele-zarjev in je s prvim tečajem, ki jc bil od 24. aprila do 10. junija povsem uspel. Zastopnik zavoda za varjenje, ki je prisostvoval zaključnim izpitom, se je prepričal <> solidnem praktičnem in teoretičnem obvladanju predpisane snovi. Izmed 20 kandidatov je opravilo izpile uspešno 17. Glede na doseženi uspeh bo Železarna Jesenice odslej po potrebi sama vzgajala varivce. # V ŽELEZARNI še nadalje razpravljajo o uvajanju 42-ur-nega delovnega tedna. Medtem ko so martinarjl na nedavnem sestanku analizirali dvomesečno poizkusno obratovanje na 4 Izmene in ponovno ugotovili, da je potrebno z novim načinom obratovanja nuditi martinarjem ob enakem zaslužku dva prosta dneva po šestih delovnih dneh in izdelati še več jekla, je razpravljal delovni kolektiv plinskih generatorjev o uvedbi 42-urnega tedna s 1. avgustom. Na navedene in podobne razprave je izdal CDS ekonomskim enotam priporočilo, naj o uvajanju 42-urnega delovnega časa še razpravljajo ln proučujejo možnosti. Le-te pa morajo biti ekonomsko tako utemeljene, da s skrajšanim delovnim časom ne bo zmanjšana proizvodnja ln seveda tudi dohodek ne.
0 Na Jesenicah je vrsta mladih »književnikov«, ki sodelujejo pri izdajanju šolskih revij. Tako so učenci osnovne šole »Prežihov Voranc« izdali za zaključek šolskega leta peto številko svoje revije Mladi samorastniki, ki prekaša vse dosedanje, tako po obsegu kot tudi po vsebini. Razen posameznih sestavkov zasluži vse priznanje mladi Milan Gunde, ki je narisal vse ilustracije v reviji.
0 V Gozd Martuljku so pripravili učenci tamošnje osn. šole za zaključek šolskega leta lepo razstavo. Na razstavi (odprli so jo v nedeljo) razstavljajo učenci šolske izdelke, izdelke tehničnega pouka in modelarskega krožka. Čeprav so v Gozd Martuljku le štirje razredi osnovne šole, prenekateri izdelki sodijo v višje razrede, kar daje lepo priznanje učnemu osebju in vodji krožka.
0 V Žirovnici bodo prihodnje dni praznovali svoj krajevni praznik, V počastitev praznika bodo priredili v soboto zvečer v domu Partizana v Žirovnici proslavo, katere drugi del bo obsegal koncert kombi nOga zbora Svobode Jc-geni< ■ Razen sobotne bodo priredili tudi spominsko pro-••' ,in izvedli vce tekmovanj.
kov. Plan je presegla le Gorenjska predilnica, medtem ko so primerne rezultate dosegli tudi Odeja, LTH, MLIP Cešnjica in Jelovica, zelo pa so zaostali Marmor, Iskra-Žclezniki in Šešir. V Iskri sicer v maju ugotavljajo porast zalog, gotovih izdelkov. V Marmorju zagotavljajo, da bodo izpad nadomestili do septembra, medtem ko je vzrok za šešir — sezona, zakaj večji del proizvodnje je tik pred dovr.šitvijo.
Izvoz je v zaostanku za več kot mesec dni. Le Gorenjska predilnica s 45 odstotki in MLIP Cešnjica s 44,1 odstotka izpolnitve plana sta se približali dinamiki, medtem ko ostali izvozniki niso dosegli še niti lanskoletnih rezultatov. Nedvomno je eden največjih problemov restrikcija pri uvozu določenega reprodukcijskega materiala (na splošno je oskrba z njim vedno boljša), ki ga naši pro-izvajavci še ne proizvajajo dovolj ali pa bi bila nabava domačega materiala vezana na predolge dobavne roke, kar moti že sklenjene izvozne obveznosti, težave pa nastopajo tudi zaradi neizpolnjevanja kooperantskih obveznosti.
Pri tem pa je treba poudariti, da pomanjkanje deviznih sredstev za uvoženi material čutijo zlasti kolektivi tistih podjetij, ki sama neposredno še ne izvažajo, ampak s svojo proizvodnjo le posredno omogočajo izvoz. To je zopet glas i več za povečanje izvoza, hkrati pa opozorilo na reševanje problemov, kako stimulirati posredne izvoznike v obdobju večjega pomanjkanja deviz.
Vnovčena realizacija in proizvodnja je bila ustvarjena s skoraj enakimi obratnimi sredstvi, kot so
Izkušnje naših kolektivov
Potem je prišlo do združitve in treba je bilo določiti program  dela  novega podjetja.
Veliki obeti malega kolektiva
V sodelovanju z ostalo kovinsko industrijo je mali kolektiv Kovinsko obrtnega podjetja v Kranju po hudih težavah našel svoje mesto in si zagotovil lepe perspektive
KOVINSKO OBRTNO PODJETJE V KRANJU je mlado. Občinski ljudski odbor je novembra lani potrdil njegovo ustanovitev — nastalo Je Iz dveh prejšnjih obrtnih delavnic — »Instalaterstva« in »Ključavničarstva«. Hkrati pa je to podjetje mlado tudi po starostnem sestavu samega kolektiva. Od skupno 84 zaposlenih je štiriintrideset takih, ki sodijo med mladino. To se je namreč pokazalo pred kratkim na sestanku njihove mladinske organizacije.
Vendar tu ne gre za to.
Gre za  zanimiv  sklep  te     _,.,. ___________
organizacije, o katerem vsi delavci govorijo z zadovoljstvom — da bo namreč vsak član mladinske organizacije opravil 30 ur brezplačnega dela za razširitev tovarne.
Mnogo je bilo »vročih« sestankov, ki so se včasih zavlekli do poznega večera. Na sestankih komunistov in sindikalne organizacije so bile razne odločujoče razprave. Upravni od bor in delavski svet sta bila nova, slabe izkušnje so člane teh organov prisilile na skrajno opreznost in logično pusti-
Podjetje je namreč sedaj razdrobljeno na tri ločene obrate, kar hudo obremenjuje režijske stroške. Zalo bodo skušali do jeseni spraviti vse pod eno streho. Njihova dejavnost jim tudi omogoča, da bodo velik del poslov (razen udarstva) opravili sami. Sklen mladinske organizacije pa je zanimiv po pripravljenosti posameznikov, da sodelujejo nri reševanju skupnih težav. Lani — pa še pred nekaj meseci — so delavci tega kolektiva malodušno poizvedovali za druge službe in verjetno ne bi bil nihče pripravljen žrtvovali ure za podjetje, ker v njem ni videl prihodnosti.
Podjetji sta lani zašli v velike težave. Večjih naročil ni bilo. Zmanjkovalo je dela. Iskali so in vrtali, toda razna potovanja so še povečala režijske stroške in zmanjševala dohodek. »Ključavničarstvo« je imelo ob koncu leta na skladih samo 720.000 dinarjev.
tt*1*TM   t«   TntVTTP lw
le tudi določeno nezaupanj« do stvari.
Danes pa je tam vse drugače. Delavci so zadovoljni. Naročil imajo prek glave in perspektive so sc odprle v vsej jasnosti in' gotovosti. Ob tem pa je vrednost proizvodnje vsak mesec večja in večja, m kar je najvažnejše — osebni dohodki so višji — seveda v skladu s produktivnostjo m rastom podjetja kot celote.
Izhod iz težav so našli v sodelovanju z ostalimi podjetji kovinske stroke v Kranju. T° sodelovanje pravzaprav še ni dobilo prave osnove In je »ej Ie v začetni obliki. Vodilni ljudje Kovinskega obrtnega podjetja, Puškame, Kovinarja in Remonta se večkrat sestajajo. Glavna naloga Je JMJ pravilno razdeliti In uskladi" delo. V enem izmed teh podjetij so ugotovili, da je b«10 ozko grlo proizvodnje na nekaterih strojih — kljub obratovanju dan in noč, v drugem podjetju pa so prav taki stroji delali s polovično zmogij'-vostjo in v enem primeru celo stali, ker »ni bilo dela«. Taje ln podobne ugotovitve so dajale smernice pri naporih sodelovanje.
Dosedanje sodelovanje se J V glavnem uresničilo v te . da je mali kolektiv Kovinsko obrtnega    podjetja spozna svojo vlogo v uslužnostni oz roma dopolnilni dejavnosti sklopu   ostalih industrijsku podjetij te stroke. Ob tem.V so še vzklile nekatere zarflis o konkretnih oblikah nadau^ njega sodelovanja. Zato Je pripravah poseben predlog P ^ slovnika tega sodelovanja, katerem bodo razpravljali » sklepali   samoupravni or*a imenovanih kolektivov.
Kovinsko obrtno podjetje sicer izdeluje razne ograj za vrtove in balkone, večja naročila za nove me v Zabnici in Cerkljah' trenutno je prevzelo vei obveznost za tovarno »»
. Ljubljani, v pa imajo prenosljive m nene garaže za avtorno FIAT 600. v      , ,0
nedavnih težav P
ima far-
S strojem, pesem
kl so ga sami izdelali, je žaganje cevi prava
Toda ..
se v glavnem izkopali s delovanjem z drugimi P° jetji v Kranju. — K.
Priprave na enodnevna letovanja
KRANJ — Društvo prijateljev mladine Primskovo—Klane je že nekaj preteklih poletij z velikim uspehom pripravljalo enodnevna letovanja za otroke, ki ostajajo med počitnicami doma. Enodnevna letovanja so tudi letos v de-njimi razpolagale gospodarske I lovnem programu društva. Na svo-
na
organizacije lani, kar kaže ugodnejše obračanje kapitala
Ob koncu bi še omenili, da po podatkih službe družbenega knjigovodstva stanje izločenih sredstev gospodarskih organizacij presega v 700 milijonov. Pri vsem tem pa investicijska potrošnja v osnovna sredstva v prvih 4 mesecih znaša le 145 milijonov, kar kaže na nesmotrno zadrževanje denarja, ki bi se lahko uporabil za razširjeno reprodukcijo, obenem pa vpliva na izvršitev plana investicijskih vlaganj za letošnje leto.
_ — St. S.
Zanimivo predavanje
JEZERSKO — V minulem tednu je Planinsko društvo Jezersko organiziralo zanimivo predavanje »PO NAŠIH IN TUJIH GORAH«, ki je bilo spremljano z barvnimi slikami. Predaval je član gorske reševalne postaje iz Kranja ROMAN HERLEC. Za predavanje je bilo veliko zanimanje tudi za ne-planince, saj je bila dvorana Ko-rotana nabito polna poslušavcev. Izrazili so željo, naj bi bilo podobnih predavanj še več, predvsem pa v zimskem času. — R.
ji zadnji seji so se člani odbora domenili, da bodo v tem poletju organizacijo enodnevnih letovanj bolj povezovali s tamkajšnjim vrtcem. Letovanje bo tako zajelo več otrok, lažje pa bo tudi s spremljevavci. Letovanja sicer pripravijo kar posamezni člani odbora, ki skuhajo tudi hrano in pazijo na otroke.
Kot kraja letovanja bodo obdržali šobčev bajar in Soro. Prispevek staršev bo tudi letos minimalen — 100 dinarjev za hrano in varstvo prek celega dne.  — S.
Še enkrat na temo — ali smo na kranjskih ulicah varni
Kranj — Huda prometna nesreča, ki jo je 3. junija letos povzročil šofer kombija v Prešernovi ulici, še vedno vznemirja Kranjčane, čeprav je bilo izvedenih nekaj varnostnih ukrepov. Postavljeni so znaki o dovoljeni hitrosti vožnje (20 km na uro), iz Poštne ulice na Titov trg je po-
stavljen nov znak STOP itd. Za red na kranjskih ulicah je torej bolj poskrbljeno, kljub temu pa se še vedno najdejo vozniki motornih vozil, ki ne pazijo na postavljene znake in še naprej drvijo po ulicah.
Tokrat bi radi opozorili na 12. in 13. člen uredbe o prometu na javnih cestah, ki med drugim določata, da se mora na javnih cestah voziti previdno in s hitrostjo, ki ustreza tehnični sposobnosti vozila, stanju ceste ln prometa. Skozi naseljene kraje pa je treba hitrost še celo zmanjšati, in če okoliščine zahtevajo, tudi ustaviti vozilo. Tudi če nt prometnih znakov o omejitvi hitrosti, se morajo vozniki prilagoditi vsem zgoraj naštetim pogojem na cesti, če bodo vozniki in seveda tudi pešci upoštevali prometna pravila, bomo tudi na kranjskih ulicah lahko varni.
R. C.
Spet nov rekord proge
Beograd — Minulo soboto, dne 22. junija, je Zveza društev golobov pismonoš Jugoslavije organizirala v počastitev dneva borca, množičen spust golobov pismonoš iz Beograda. Sodelovali so golobi vseh večjih centrov iz Jugoslavije, med njimi tudi golobi
z Gorenjskega. Naj omenimo, da so golobi kranjskega kluba »Kurir« dosegli nov omembe vreden uspeh. Dva goloba (last Suchvja) sta dosegla nov rekord. Progo v dolžini 570 km sta preletela v 7 urah in 52 minutah. Kontrolna obročka pa sta bila komisiji oddana v 8 urah po odletu iz Beograda. Na drugo mesto se je uvrstil golob Albina Šilarja s časom 8 ur in 15 minut, na tretje mesto pa goloba (last Venclja Šilarja) s časom 8 ur in 50 minut (oba doma iz Zgornjega Bitnja pri Kranju). Dosedanji rekord proge Beograd-Kranj jc bil postavljen lani s časom 8 ur in 17 minut.
Golobi iz Jugoslavije bodo tekmovali tudi na daljinskih relacijah-za pokal evropskih/ prvakov in v pripravah za nastop na X. olimpiadi 1. 1965 v Londonu. Rj
Prešernov pevski zb°r na Jezerskem c
JEZERSKO — Minulo nC^°W je na Jezerskem mudil pev    .„ S
»Franceta Prešerna« iz
KranJ3'
so-
svojim pestrim programom deloval na zaključnih P""! erSko. 10. krajevnega praznika' J^v0&
predvsem   pri   razvitju P^ije krajevne   invalidske orga Preddvor—Kokra—Jezersko,- r
ki *lU
je kumoval delovni ^0^eK'' ne »Sava« iz Kranja in Pr< rtj7.a-skupnega grobišča padlm j^Jni nov. Za zaključek pa Je 7 ]<on-uspehom izvedel samostoj ^ ^
cert v dvorani »Korotana«-^^, jim pestrim programom n ^ je partizanskih in umetnih JP*
navdušil več sto POSlusa^"" nad zerjani so bili s programoi vse zadovoljni. — R- -
Z uveljavljanjem novega delovnega časa v Jeseniški Železarni se tam spreminja celotno Življenje. Na sliki: Ne več ob 14. url, marveč ob 13.30. Seveda pa za varnost prometa na cesti še niso našli rešitve
GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER pri tovarni gumijevih izdelkov »SAVA« v Kranj«
vabi k sodelovanju
strokovne delavce, kl se zanimajo za nove
oblike «n jredno
izobra-
metode Izobraževanja strokovnih kadrov in za neposr ^ povezanost med proizvodno In Izobraževalno dejavn pri vzgoji novega strokovnega kadra: ' a) 1 instruktor za organizacijo strokovnega
zevanja b) 1 predavatelj c) 1 vzgojitelj
* 'ania °D"
Ad a) — Organizacija strokovnega izobrazeva r 0\. sega različne oblike strokovnega usposabljanja in 17'^cfa-njevanja delavcev podjetja: šole, seminarji, tečaji« vanja in drugo v ali izven podjetja.
šola
Pogoj:  zaključena višja ali srednja s>tro^°vna,vanje (tehniška,- ekonomska,  pedagoška ipd.)  in PoZ. organizacije in metodike strokovnega izobraževanj
ti clovensk1
Ad b) — Predavatelj za matematiko ali za 31 mar-jezik poučuje v strokovnih šolah centra: poklicna S gC ska šola in srednja tehniška gumarska šola. Pnpr tudi ustanovitev višje tehniške gumarske šole. ^
Pogoj: profesor ali predmetni učitelj za Pre matematike ali za slovenski Jezik.
Ad c) — Vzgojitelji delajo v mladinskem domuc«^^ kjer živijo mladi poklicni delavci, ki obiskujejo P kega šolo centra. Vzgojitelj je potreben za vodstvo pecug dela v domu. ŠQ,a
Pogoj: zaključena višja ali srednja str0^?^npraksC
(po možnosti pedagoška ali sorodna) in nekaj ie
v stroki. •
Osebni
Možnost vključitve je takoj ali po d.og°VOJUdkoV s°" dohodek ureja pravilnik o delitvi osebnih o"11" jm-delavcev centra. Samska stanovanja so na razpo     ' cnte
žinska pa bo mogoče pridobiti v letu 1964. -
pošti c stro
vabimo, da nas osebno obiščejo ali po prošnjo z življenjepisom in opisom dosedanj prakse.
Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest.
GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI C KRANJ, Gregorčičeva »
pošljej0 kovne
mali
mali oglasi
objave
Vodarn takoj vseljivo hišo z roapodarskim poslopjem in vr-
ii,,. "7" Vsc v dobrem stanju — v lžlI>i Bleda. Ponudbe poslati v "»»sm oddelek pod »Ugodno«
2386
en u     1 klavo v osmem mese-" br^osti. Kranj. Jezerska c. 26, ^skovo 2387
odam večjo otroško postelji « športni voziček. Jankovič, Begunjska 6 2388 todam vespo za 60.000 din.
2389 - kom-
d mešanjc in grabljenje
°*aa   ter .i___
puhal-
ir 235 2390 NSU PRIMO 150 ccm
Planina 38 *°d«n vprežni stroj
ler slamoreznico """»n. šenču
dodani
^» stanju. Rok Jekovec, Z,8anJ- vas ii, Krizo 2391
Poce
hen0Cni Prodam Zelo dobro ohra-Maico iT****   motorno koI°
Čun Cm letnik ,957- v ra" 6Jr3'2amem ^di moped. Sen-
upan' Duplje 86
japonske slušalko. 2393
kupi
SloKvUvlm ,aVt° FIAT 1100 B- Na-°glasnem oddelku 2394
ostalo
Ali vam delujejo želodec, jetra, žolč, črevesje? Ce ne, jih uredite z rogaško »Donat« vodo. Zahte vajte jo v svoji trgovini, te pa jo dobijo v grosističnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgo vini »Loka«, Škofja Loka in pod jetju »Vino Gorenjka«, Jesenice
RAZPIS
VODOVOD  Jesenice — JE
SENICE Sp. Plavž 6 a sprejme v šolskem letu 1963/64 v uk 6 vajencev, ki imajo veselje do vodovodno inštalaterskega poklica.
Vabimo tudi učence stanujoče izven Jesenic-
Interesenti naj se zglasijo v upravi podjetja VODOVOD JESENICE v četrtek, 27. 6. 1963, ob 7. uri (Plavški travnik).
Pogoji: .
1. z uspehom dokončana osemletna osn. šola,
2. starost do 17 let,
3. telesna in duševna sposobnost.
Pogoji šolanja so isti kot za učence poklicne industrijske šole pri Železarni Jesenice, praktično delo pa bodo po opravljenem obveznem programu šole opravljali pri VODOVODU JESENICE.
tržni pregled
V KRANJU
c^Ster ;Kresne noči* ta
^elavce;8a seima rabit Javce ,|a, , < natakarje, proda-čarjc ^ad°leda, točajc, blagajni-likatev, l!iavc poSI»ile "Pravi De-
Fantu V1'3"' 2358 Vanje 2 nud,m hrano in stano-
tija Kr.a PornoC na kmetiji. Ma-
ŽiŠče ' Ha,'n^rieva 1, Stra-
Krompir novi 60 do 80 din, čebula 80 do 100 din, solata 60 do 80 din, špinača 120 do 150 din, vec- j češnje 80 do 120 din, hruške 120 do 130 din, breskve 220 do 240 din, med 700 din, solata 160 do 200 din, surovo maslo 900 din, kumare 150 din, fižol v stročju 80 do 130 din, grah 80 do 100 din za kg, borovnice 150 do 160 din, jagode 250 do 300 din, jagode 170 do 2395 j 180 din, kaša 160 din, ješprenj 120
Veslaški troboj zahodna Nemčija Avstrija -Jugoslavija
ce
prostort°  *^ttvko  z»   trgovske j din, koruzna moka 65 din, ajdova Pi-eše,.,^', 1     P,anika-   Kranj, moka 160 din, proso 80 din, pše-tšei       3 2396 I niča 65 din za liter; kokoši 600
»Karo« e i . 0vcJak z imenom do 1000 din, piščanci 450 do 600 »Sink«.' k .aVUi    V    slaščičarno  dinarjev, jajca 30 do 35 din.
Javili    ,,      , vv.v
M    \ slaščičarno
Od Ko"a,li. 2397
,z«ublia Vnar?a do  špika sem
"^<a WT Prosim' pro-
vrniti vratarju špika 2398
»^ollrk »Prejme
a« Ljubljana - Moste vlaien    28 °brat mineralnih
^RJaca JJsenlcah t ,     črnega kotla
ahkO tudi K
slitev. "»onorarna zapo-
PonuciD   Rw%> . obrata      8pr*J*ma vodstvo »I20Hrkaw mineraIn»li vlaken va Cesua<< Jesenice, Prešcrno-
Gibanje prebivavstva
V TRŽIČU
Poročili so se: han Kolar, šofer in Anastazija Jakupčevič, pre-sivavka; Franc Stanjko, mizar in Jožeta Lušte, delavka: .losip Pc-trinec, čevljar in Marija Jekovec, tkavka; Otto Kdstenbcrger, strojni tehnik in Jožica Sedaj, otroška negovavka.
Rodita se je: Marjetka Kozmič, Umrh' so: Valentin Arncž, delavec, Mihaela Dobrin, upokojenko, Franc Golmajer, upokojence
Telci?, »n tisk
Ž*?0*1 faču«* CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 • Sl odrov  Prl NB v Kranju 607-11-1-135 — Telefoni: glavni ured
redni k
»    ' °dgOVn    i    *° V Kran
JJrocninj u™ "rednik 21-90, uredništvo In uprava 2190 - Letna ••"•ma it Maša 1308 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, »tevilka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev
Vsako leto (razen v olimpijskem) se med seboj pomerijo najboljši veslači iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Letos bo omenjeni troboj veslaških reprezentanc na Bledu v soboto 29. t. m., popoldne. Največ uspeha do sedaj so imeli Nemci, potem Jugoslovani in najmanj Avstrijci. Na zadnjem troboju, ki je bil v Passauu v Zali. Nemčiji, so po trdih borbah presenetljivo zmagali Jugoslovani pred Zahodnimi Nemci. Vedeti pa je treba, da zadnja leta zahodni Nemci niso pošiljali na ta troboj svoje najboljše ekipe, temveč drugo ali celo tretjo ekipo. Vsekakor bodo hoteli Zahodni Nemci ponovno osvojiti prvo mesto na sobotnem troboju, zato so tokrat prijavili tudi nekatere najboljše ekipe: celo tiste, kl so lani na prvem svetovnem prvenstvu v veslanju osvojile zlate medalje!
In kako so Jugoslovani pripravljeni za to tekmovanje? Po letošnjih tekmovanjih in tudi po izbirni regati minulo soboto pa je videti, da so najboljše ekipe četverec s krmarjem in četverec brez krmarja iz zagrebške Mladosti ter osmerec z Bleda. Tc tri ekipe letos še niso bile premaga-' nc in tudi rezultati, ki jih dosegajo na tekmovanjih, so dokaj i solidni. Na izbirnem tekmovanju ; je še najboljšo pripravljenost pokazal prav blejski osmerec, ki je dosegel tudi najboljši čas — 6,02 minuti. Ce bi ta ekipa mogla na skupnem treningu, ki je sedaj na Bledu, popraviti ta čas vsaj za nekaj sekund, bi imela realne možnosti, da sc uvrsti vsaj na drugo mesto. Vedeli je pa tudi treba, da so Blejci letos prvič v državni reprezentanci in da še nikoli niso veslali v tako budi konkurenci. Zato je tudi vprašanje, kako se bodo znašli. Tudi četverec s krmarjem in četverec brez krmarja bi se lahko še so-lidneje uvrstila, medtem ko v manjših disciplinah, to je v dvo-jicih, skifu, in double scullu, ne moremo pričakovati boljše uvrstitve naših veslačev. — P. K.
Priprave na otvoritev stadiona
Kranj — Ob letošnjem občinskem prazniku (1. avgusta) bodo na Rupi izročili svojemu namenu nov stadion s sodobnimi športnimi napravami. Priprave na otvoritev so v polnem teku in lih vodi kar sedem komisij — tehnična, gospodarsko-linančna, sta-novanjsko-prehrambena, gradbena, prometna, zdravstvena in propagandna.
Otvoritev stadiona bo v nedeljo, 28. julija, medtem ko se bodo številni domači in litji športniki zbrali v Kranju že dan poprej, športna četa JLA, ki bo 1. in 2. avgusta sodelovala na ar-madnem prvenstvu v mnogoboju, pa bo v Kranj prišla že 8. julija. V tednu športnih prireditev ob otvoritvi stadiona bodo Imeli Kranjčani ln ljubitelji .športa iz drugih krajev priložnost videti troje atletskih tekmovanj, vaje na orodju, odbojkarski, košarkarski in teniški turnir, dve nogometni tekmi, vaterpolsko srečanje In plavalni eetveroboj, razen tega pa še vojaški mnogoboj in številne kulturne prireditve. Zaključek manifestacije telesne kulture bo v nedeljo, 4. avgusta.
2.
šport
Kranjski kanuisti v Italiji
Kranjska kanuista Turna (zadaj) in Ocepek med slalomom
Na reki Passario v Merami (Italija) je bilo pred desetimi dnevi mednarodno veslaško tekmovanje na divjih vodah, ki so se ga razen domačinov udeležili tekmovavci Iz Zahodne Nemčije, Avstrije, Švice, Francije, Jugoslavije in Italije. To vsakoletno tekmovanje neuradno imenujejo »zahodnoevropsko prvenstvo na divjih vodah«. Jugoslavijo sta v Me-ranu zastopala dva kanuja (C-2) iz Kranja (Tuma-Ocepek in Bežck-Polenec) ter en kanu
in dva kajaka (F-l) iz ljubljanskega brodarskega društva. Medtem ko sta bila Kranjčana BEZEK in POLE NEC uspešnejša v spustu (zasedla sta 14. mesto), pa sta TUMA in OCEPEK v slalomu osvojila odlično 6. mesto, kar je doslej največji uspeh članov kranjskega brodarskega društva. Ljubljančana Vojno-vič in Prelovšek sta v kanuju prišla na cilj deveta (slalom) oziroma trinajsta (spust). — Ker je Kranjčanom na trenin-
gu počil plastični kanu, je v preostalem lesenem en par vozil le spust, drugi pa sla lom.
Proga za slalom je bila dolga 500 metrov — III. in IV.
težavnostne stopnje -        in je
imela 29 vratic, kar je za veslaške pojme zelo veliko. Tako zahtevne proge vozijo le še na svetovnih prvenstvih. Spust so morali organizatorji prestaviti na lažji del. ker je na treningu na prvotni progi prišlo do hujših nesreč. — T.
Blejski veslači se skupno z ostalimi rcprezentantl pripravljajo na lobotni mednarodni troboj Zahodna Nemčija — Avstrija — Jugoslavija. Ker nimajo vsi veslači čez dan prostega časa, se» posadka osmerca vadi tudi v štirisedežnem čolnu
Smučarji v kopalkah
Jezersko — V nedeljo so na Jezerskem praznovali krajevni praznik. Ob tej priložnosti je tamkajšnji smučarski klub organiziral na plazu za Češko kočo meddruštveno tekmovu nje v slalomu. V lepem sonc nem vremenu in ob idealnih snežnih razmerah so člani in mladinci tekmovali na 450 metrov dolgi progi s 150 metri višinske razlike in 42 vratci. Zmagala sta Ljubo Rakovič (Triglav) in Janez Košir (Jc zersko). Kot zanimivost naj povemo, da so zaradi vročine nekateri tekmovavci, med nji mi tudi zniagovavec v članski konkurenci, vozili kar v ko palnih hlačkah.
Rezultati — člani: 1. Rako vič (Triglav) 1:29,0, 2. Maks Košir 1:32.8, 3. F ran t ar (oba Jezersko) 1:34,2 itd.; mladinci: !. J. Košir (Jezersko) I minuta 35,8. 2. A. Gartnci (SelCa) 1:39,6, 3. Miha Košir (Jezersko) 1:55,5. — 7.
Strelci za kip »Borca«
ŠKOFJA LOKA — Že dlje časa sc strelci strelskih družin škofjeloške komune, strelske ekipe. ZROJ. sindikalnih podružnic, ZB in mladinskih aktivov pripravljajo na tradicionalno strelsko tekmovanje v počastitev 4. julija — DAN BORCA — za prehodni kip »BORCA«. Organizator letošnjega tekmovanja, ki bo v nedeljo, 30'. junija, ob 9. uri v kino dvorani I na Trati je strelska družina »Ko-I pačevina« s Trate, ki je lansko leto osvojila prehodni kip »BOR-CA..
Tekmovanje bo z zračne puško na razdaljo 10 metrov s 5 poslftts« nimi in 20 konkurenčnimi streli. Razen kipa, ki ga prejme prvak, bo prejelo pet na "boljših ekip in tudi posameznikov diplome, posamezniki pa šc praktična darila.
Prijateljski nogomet
PARTIZAN (Begunje) :
SVOBODA (Mošnje) 2:5 (2:3)
^^OR GOLOSOVSKI
^elitii verjeti
Sn'Sk> NaDi«at?u^e'° 2 m°i'm službenim potovanjem Sc v vojnt moral da,iži ČIar»ek o domoljubih -2» V Pribelslr? borili proti okupatorjem. Jj d°vinskca- U Sem ostil1 dva tedna- Seznanil sem sc i uslužbenci mL PreživeU, mu/c;Ja' oblastnega partijskega arhiva, z maloštevil-tOf)     Vrnitvi    JJ.de^e^enci in Z družinami padlih ilegalcev.
sPheo okr* ?skvo sem nameraval napisati daljšo reportažo, w. ^dgOVo    °hščin sc nisem mogel takoj lotiti posla.
Oskrbel       lx'Uu uredništva lista je zvedel za moje težave in w.)>DopUst->    P(Jlni^ za dom oddiha v Jalti, n ,leten in ko S1 lA"'"^il
Drćve* ijuaT:sten-Zcla
v mesto Pri-ilegalcih, ki
mi je dejal. »Poskrbi, da bo oddih je konec oktobra in v tem času tamkaj
°Jirn reč
S<rnfe nebom,UJJme Je
ha
dan
ropol m- Zdelo
mojeg
se ie.
plipekajočim soncem in temno sida smo sredi poletja. V Moskvi je nani-
za odhoda pi v ič snežilo . . .
ki ie stal sredi gostega parka na mestnem robu.
prazen. Dobil sem prazno sobo in zato ta-
^Hsl0C,diha
k kalnemu stroju...
*filPtonttei! 1941' lc,a "vze,i mesto Pribelsk. je bila tamkaj °rga • 8a meatn lodo,'UDna organizacija na čelu s sekretarjem riala«n-2aciJ° so n korniteia Partije Georgijem Lagutenkom. V to dela Zato- da ^topi,i komunisti, ki so ostali v sovražnem zaledju da Vska ta lolsV orKani/ir',,i podtalno delo in odporniško gibanje, Dret0 ŽDežali i ^ niIadina in bivši vojni ujetniki, ki jim je uspelo, ftJa ireke in skl 3?lŠIrfn taborišč- Rodoljubi so razstrelili most ?res v- k* *Pet t t ČC tODniškega streliva in sabotirali prizadeva-,e"li mCcj n^;ekel pogon v metalurškem zavodu, ki so ga naši pa bi močno potrebovali njegove
^dpn. 1 med nrvTT    P«8on v Qelke. »mikom, Nemci
V mestu je bik) ustanovljena ludi ilegalna tiskarna, ki je v-ak dan tiskala časnik. Junija 1942 jc agentom politične policije uspelo, da so odkrili sled podtalne organizacije. Zaprli so sekretarja mestnega komiteja in njegove tovariše.
Aretirali so tudi Ljudmilo /ajkovsko, članico štaba organiza cijc. Pred začetkom vojne jc predavala nemščino v srednji šoli. Po napotilu mestnega komiteja komsomola jc ostala v mestu. Bila je lepo dekle, hladnokrvno in neustrašno. Vodja organizacije Gcorgii Lagutenko ji jc brezmejno zaupal. Toda Ljudmila Zajkovska je kasneje postala izdajavka. Po aretaciji jc izdala gestapovcem četvorico tovarišev, ki so bili še svobodni in so se ukvarjali t diverzant skim delom. Ti so bili: Ostap Timčuk, Scmjon Gajevoj, Vasilij Ga-luška in Taras Mihaljcvič. Ljudmila Zajkovska je izdala njihova imena, zatem so jih aretirali in čez nekaj dni so jih obesili. Fašisti so kmalu ustrelili Georgija Lagulcnka in druge aretirane člane or ganizacijc. Med njimi ni bila Ljudmila Zajkovska. Izginila je. Vse kaže, da so jo Nemci izpustili i/, zapora v znamenje priznanja za pomoč, ki jim jo je nudila pri odkritju organizacije in njenem uničenju...
Ko je bil Pribelsk osvobojen, so nase oblasti dobile arhiv nemške tajne politične policije. V zmešnjavi med umikom jim ni uspe lo, da bi uničili arhiv. V arhivu so našli izjave Ljudmile Zajkovske in zapisnike njenih zaslišanj. Rotila je Nemce, naj jo pustijo pri življenju in zato je izdala Timčuka, Gajevoja, Galuško in M i halj e-viča, pa dejala Nemcem, da je bila četvorica v članstvu podtalne organizacije, da so bili diverzanti, ki so razstrelili železniški most, ki je vodil čez reko.
Tako so v mestu zvedeli za njeno izdajstvo ...
Spet sem natipkal članek in ga poslal V Moskvo pa shranil le dvojnik. Moj dopust se je pravzaprav šele pričenjal. Toda, kot nalašč, se je vreme poslabšalo: deset dni je lilo ko iz skala. Strahotno sem.se dolgočasil in sklenil sem se odpovedati dopustu.
Odšel sem, da bi kupil letalsko vozovnico. Takoj sem želel odleteli v Moskvo.
Toda razume sc, da niso imeli vozovnic za letalo, ki naj bi odletelo naslednji dan.
Kupil sem vozovnico za letalo, ki naj bi odletelo 6. novembra zvečer.
Naslednje jutro je spet posijalo sonce.
Na obalo so vodile strme kamnite stopnice, ki so bik tako obruseuc, da sc je zdelo, kot da jih je nekdo ološčil. Sel sem mimo kioska, kjer .so prodajali jedi in pijače, si sezul čevlje in /. užitkom postavil stopala v pesek.
Tako sem dolgo stal. Gledal sem morje, n|cgovc zelene, sinje in srebrne odtenke, valove, ki so se zlivali k obali in sc vračali tja, od koder so prišli.
Nisem bil sam. Na večjem okroglem kamnu ie sedela dekle v modri kopalni obleki, naslanjala brado na skrčena ramena in zamišljeno gledala v daljavo. Vzhodnjaško lice jc bilo zagorelo, oči in obrvi je imela čl nc, lasje slamnate barve pa so bili kodravi in lahki kol perje. Svetla barva las jc pomenila jasno nasprotje juž-njaškim potezam v obrazu.
Slekcl sem obleko, se zaletel In skočil v morje. Mraz mi jc skorajda vzel sapo. Voda je bila ledena. Kakor krogla sem sc zaletel proti obali. Dekle se ie nasmehnila. Imela je bele in pravilne, če tudi dokaj majhne zobe.
»Vodica ni slaba,« *cm sramežljivo zamrmral.
Dekle je vstala s kamna in pričela zvijati lase. Opravek ni bil lahak. Bujni in mehki lasje so sc razsipali, uhajali med prsti, padali na čelo in se niso dali ukrotiti. Vendar je neznanemu dekletu uspelo, da je ukrotila svoje neubogljive lase, jih na tilniku povezala v blesteč, težak čop, jih spela z lasnicami, sc previdno pokrila z gumasto plavalno čepico in stopila v vodo.
Bil sem uničen. Pred tremi leti so me na takultcti za časnikarstvo imeli za dobrega plavava, zda i pa sem se prestrašil hladne vode. Stisnil sem zobe, znova skočil v morje in junaško vzdržal, dokler dekle ni stopila i/, vode.
Dekle sploh ni opazilo, kakšno junaštvo sem storil v njeno čast. še opazila me ni, čeprav sem bil v njem neposredni bližini. Zlagoma si je oblekla modro obleko, se sklonila, obula sandale na bosa stopala in počasi odšla proti stopnicam. Imela je dolge, lepe noge, porasle s komaj opaznimi rumenimi dlačicami. Hodila je lahno in zdelo se je, da sc sploh ne dotika tal.
Ves večer sem mislil nanjo. Zjutraj, čim se jc zdanilo, sem odšel na obalo. Toda vreme se je spet skazilo. Pripluli so oblaki in padal jc ogaben dežek.
•JL,AJB
Tudi takšni smo, a ne bi smeli biti
Lahko zapišem, da se vrata, ki odoirajo na[živahnejšo turistično poletno sezono tudi na Gorenjskem, že odpirajo. Avtomobilski promet po vijugastih in zakrpanih gorenjskih asfaltnih cestah je za to dovolj jasen dokaz. Število domačih izletnikov — predvsem pa avtomobilov 7. najrazličnejšimi tujimi registrskimi tablicami — je iz dneva v dan več. Ccz nekaj dni se bomo znašli V pTHVCro turističnem vrtiljaku, ki pa verjetno ne bo prav nič drugačen, kot je bil lanski, saj bodo ta vrtiljak poganjali isti ljudje, ki se bodo z njim tudi vozili. Kljub temu pa bi rad nanizal nekaj sličic, ki so na žalost /e vedno preveč vsakdanje, in se ponavljajo iz leta v leto, z njimi M srečujemo že danes, ko se pravi poletni vrvež Še niti ni začel.
NA VLAKU
Šolsko leto ie pri kraju. Za dobro  ali  slabo spričevalo mora biti nagrada. JaSBO, na šolski izleti Z vlakom seveda. Prevoz je cenejši.
Da bo 7abavncjc, da bo druščina večja in da »tovarišem« in »to-varišicam« ne bo odgovornost zaradi otrok »predolgočasna«, gre na izlet največkrat kar po več razredov skupaj.
Vlak pripelje na kolodvor. Otroci so nestrpni, saj zaradi potovalne mrzlice že čez noč skoraj niso utegnili zatisniti oči.
Vlak se še ni ustavil, vendar ie nastal na kolodvoru ob vagonih pravi »cirkus«. Otroci skačejo v redne potniške vagone, da bi si
bila velika skupina, vendar je zavzela ves vagon, ki ni bil rezerviran. Z njimi so bile tudi tri učitel jice.
Nekaj potnikov jc bilo prislie nih, da so se zrinili \ isti varon. ker so bili ostali še boli natrpani Stali  so, otroci pa so  sedeli . . .
Končno, saj je tako razumljivo — otroci so bili utrujeni. Imeli so že od Ljubljane dolgo pot.
Na naslednji postaji je vstopila mlajša žena, ki bo očitno kmalu postala mati. Toda tudi zanjo ni
bilo prostora. Učiteljice so vide le novo potnico, vendar se zanjo niso zmenile. In otroci? Malce čudno so gledali, kot bi vsak ho tel nekaj reči (k sreči se vsaj to ni zgodilo!) in brezobzirno klene tali ter se nemirno presedali po klopeh . . .
NA AVTOBUSU ....
Prvi dan: Potnik je trkal na vrata avtobusa, ki je že zapuščal avtobusno postajo. Sprevodnik in šoler trkanja nista takoj slišala in avtobus je bil že na cesti. Toda zamudnik jc vztrajal in še kar tekel, kot da mu doma gori.
Uspel je. Avtobus se je usta vil, čez dobrih deset metrov pa se je moral še enkrat.
»Ne vem, kaj je s temi urami,« je komaj izrekel zamudnik in že je zapiskala piščalka prometnega miličnika.
»Vsaj vi bi morali vedeti, da tukaj ne smete ustavljati.«
Kako se je zadeva končala, ne vem, očitno pa si jc šofer zaradi dobre volje nakopal neprijetnosti.
Drugi dan: Isti potnik tokrat ni zamudil. Usedel se je v avtobus in čakal. Po voznem redu bi moral avtobus že odpeljati, toda Šoferja in sprevodnika še od ni koder.
»Ta je pa lepa. Hudič naj vzame takšen promet.«
Cez nekaj minut je vstopil za mazan šofer, ki mu je kapljalo z obraza. Hitel je, da bi odpravil manjšo okvaro. Oprostil se je potnikom: Oprostite, nekaj mi je nagaia'o, pa je bilo bolje, da sen sedaj popravil, kot da bi obstali na cesti.«
Toda naš vrli potnik ie imel spet na jeziku svojega -hudiča«: »A, zjutraj .preden ste li na pol, pa niste utegnili pregledali vozila. Hudič naj vzame takšen promet .«
NA CESTI ...
Tresk . . .   bum,   bum.   — In oprostile: adijb izlet.
Karambol skoraj  na rav-     »»t «r p/vc-rtii^fT ni cesti. Dva kozarčka žganja sta    irv v ^U»IIČ>«~U
dala dovolj predrznosti — češ, saj , Razposajena družb« domačinov zjutraj zaradi prometne milice ni iz znanega.turističnega gorenjske-nevamosti — za hitro vožnjo in ga kraja se |e vrnila z izleta in junaško prehitevanje, ki pa se je , si poželela nekoliko okrepčila v
. 1 ...»    v ...
zagotovili prostor tudi za svoje sošolce (železnica ne utegne vedno z rezervacijami ustreči vsem). Med njimi sc prerivajo tudi redni potniki ,ki se hudujejo nad takšno vzgojo najmlajših.
Starejši možakar in neki učenec sta vstopila na isti postaji. Toda slednji je bil hitrejši — postal je »lastnik« kupeja. »Ne, ne. Je že zasedeno«, je odgovoril starejšemu možakarju, ko ga jc vprašal, če je še prosto.
In potem so v kupeju otroci kvartali, starejši potniki pa so stali na hodniku!
Toda to še ni vse. Skoraj neverjetno je, kar sem videl pred komaj tednom dni ...
Iz Ljubljane so se peljali šolski otroci na izlet na Gorenjsko. Ni
mm
končalo kaj klavrno. Namesto lepe nedelje ob Bohinjskem jezeru — v bolnišnico; zaradi alkohola in morda nesrečnega pridobivanja nekaj skromnih minut.
In po okrevanju: »Lepa reč. Le kdo pri nas sploh .še skrbi za ceste? Jama pri jami, saj nisi varen na njih.«
t) •Oprostite, kaj pa alkohol?«
Okrevancc: »Dva kozarčka? Smešno. Kolikokrat je bila merica večja, pa se mi ni nič pripetilo.«
4) škoda, vse kaže, da prva Iz-
5) kušnja ni bila dovoli, čeprav 9 je bi hudi ta eden Izmed ti-$ stih 5.767 voznikov v Slovcnl-# ji, ki so jim bila lani zaradi 0 vinjenosti odvzeta vozniška S) dovoljenja. I
domači gostilni. Precej gostov — zlasti tujcev — je bilo v njej in natakarji so imeli polne roke dela. Toda domačini ne bi bili domačini, če jim čakanje ne bi šlo v nos:
»Lepa reč! Vsak tujec je že več, kot pa smo mL«
# »Oprostite«, jim je odgovoril natakar, »kaj ne vidite, koliko imamo dela, vi pa ste prišli zadnji. Majčkeno, prosim, če potrpi-te.«
»Hvala za takšno postrežbo!« — Vsnili so in odšli.
Domačini očitno niso vedeli, kako bi jih kot tuje turiste sprejeli v Italiii, Avstriji, Franciji ali kateremkoli tujem turističnem kram. Prav gotovo bi bili oni tam med prvimi, če žc ne prvi, ki hi bili postrežem.
B I
■
I
I
Da, tudi takšni smo, kot pripovedujejo sličice. Podobnih primerov je še vse preveč. Vsak izmed njih, prvi ali zadnji in vsi ostali pa kvarijo podobo turistične Gorenjske. Vsega, kar jc narobe, ni vedno kriva železnica ali avtobusno podjetje ali cesta, ki jo je razdejala zadnja huda zima ali natakar ali turistični delavec, marsikdaj — ln to prav gotovo prevečkrat — so nezadovoljstva krivi sami turisti. Več zmernosti in več pravičnosti, pa bodo imeli marsikakšen dan lepši, kot so ga imeli doslej. Star pregovor pravi: »Kakor si boš postlal, tako boš spal.« Ta pregovor pa naj bi veljal tudi za izletnike in turiste: le njihova vljudnost in obzirnost jim lahko zagotovita res lep izlet aH počitnice. — B. P.
Kopavci so izkoristili lepo sončno nedeljo
Na Bledu največ tujih gostov
0 V nedeljo so bila kopališča o v Kranju, Tržiču, Radovlji-0 cl, na Bledu In na Jeseni-% cah vsa polna kopavcev, # precej Gorenjcev pa Je 0 prvo poletno nedeljo ln 9 skoraj 30 stopinj vročine S) izkoristilo za vikend ob 0 morju.
V poznanem kampingu ob Sobčcvem bajarju je bilo v nedeljo 3000 do 400(1 kopav-cev, povečini Ljubljančanov, Kranjčanov in Jeseničanov, veliko pa tudi tujcev. Letos so tamkajšnji kopavci mnogo bolj zadovoljni kot prejšnja leta, ko se je z dna bajarja dvigalo blato. To je letos lesko turistično društvo odpravilo na ta način, da je v vodo nasulo pesek, pomešan s po sebnim cementnim prahom. Kot so nam povedali v recepciji kampinga. ie letos ob Sob-čevem bajarju vsak dan več kot 15 prehodnih tujih turistov. Prevladujejo Skandinav-
ci, ki sc vračajo z morja. Med drugim pričakuje turistično društvo na svoj kamping pro stor oh bajarju slo francoskih tabornikov, ki bodo tam pre živeli del svojih počitnic v naši državi.
Na blejskem kopališču so v nedeljo zabeležili blizu 1500 kopavcev, ki so napolnili vseh 208 kabin in tričetrt omaric, medtem ko so si veslanja željni turisti izposodili 150 čolnov. Med kopavci so prevladovali domači turisti: najpo-gumnejši med njimi so vztrajali v vodi tudi čez 19. uro. Pri vhodu na kopališče so nam povedali, da so prejšnja leta kopavci že ob šesti uri zjutraj v več metrov dolgi vrsti čakali pred blagajno, letos pa so nekoliko bolj »nožni«, saj orihajajo na kopališče med sedmo in osmo uro, največ pa jih pride šele po kosilu.
V pisarni blejskega turističnega društva so nam postregli
7 zanimivimi statističnimi podatki o »stanju- turistov v tamkajšnjih hotelih. Tako smo zvedeli, da je bilo minuli mesec na Bledu največ turistov v ponedeljek, 20. maja, in sicer 1678. Med njimi je bilo 1412 domačih in 266 tujih gostov. Do zadnjega maja se je število tujih gostov povečalo že na 540. V soboto, 8. junija, je bilo v blejskih hotelih, počitniških domovih in privatnih turističnih sobah zc 2006 turistov (1024 domačih in %2 tujih). Zanimivo je, da so pred šestimi leti največ junijskih gostov na Bledu zabeležili na isti dan. Tedaj je tam bivalo 859 turistov, med njimi 659 domačih in 200 tujih. Kapaciteta v šestih hotelih, 14 počitniških domovih, 3 gostinskih obratih in v privatnih turističnih sobah znaša 2550 ležišč, vendar' so že lani julija in avgusta v nekaterih dneh presegli to številko za 300, ker so hoteli in počitniški domovi oddali tudi pomožna prenočišča. Skupaj s temi jih je na Bledu blizu 3000, kot kaže že sedaj, pa jih bo kaj kmalu treba oddati prav vse. Doslej se tudi še ni primerilo, ali pa zelo redko, da bi na Bledu prenočevalo več tujih kot domačih gostov. Zadnjih deset dni se je ia slika obrnila in so tuji gostje že v večini, razmerje pa se še stalno poveča va v njihovo korist. — ?..
• Tokrat za uvod majceno P jaTnilo in popravek. V Jj. dicah sem zapisal, da fa Pošlo valnica  >2iv,la<  na f£ cejšnje težave pri nabavljani
nih žitaric. Konkretno: Rol"'s,L. tlovalnica NI NAROČILA fd*+ go  tono  taksnega blaga pri centrali »Živila* v Kranju, *0»* pomotoma napisal, temveč p" jem dobavitelju  »Žitu* v *r%Bl Torej je grešni kozel ZlTO - 1*1 L/ANA, skladišče  Krah}, ' treh in več telefonskih naročij> vedno ne dostavi blaga jemavcem.  Fkspeditivnost pa
• Tule berem, kako "ckd°db^c'.
ločno graja odmetavanje gra ,(Z ga materiala z novega mos Kokro v Kranju. Ves ogorčen tr j. da soteska Kokre ni neka), * treba  zasuti. . .  Strinjam se, tudi mislim, da bo prizadeto rrj^ sko podjetje našlo za odlagame padnega gradbenega rnatena ni mernejši kraj. Da ne bo <*K začetki* hude krvi, bom P«« * ka zamolčal. . .
■ Lin K°
• Včeraj teder je *'{?•' m sem prišel na Trg revolucij
nju, sem našel pri podstava' ^ menika čuden »dodate*'- ^ vznožju je ležal Pi>an,ec,.,"lL0 <0 se bro se je menda počit!:', yerU0> okrog njega zbirali ljudic. n#. te mi, da je bila slika, kl " > ^
rajo spomenik . . .
■ i . u kratko
• Davi sem prejel tole
pisemce. - Dragi Bodici F „,r povej mi, po kateri cesti " ^ ^ laže dosegel stanovanjske & ' ^ vodovodnem stolpu. Prav:)n< ^ kar dve cesti, ki peljeta tja*ai, ^ kopani. Veš, jaz sem pa "tu* ^ v nogah. — Odgovor: ?eltmc'f pt bi si kmalu pozdravil n°Ze' n(Ttv bom slučajno odkril kakšno ^ kopano pot, ki pelje tiakah sporočil.
j       it ed""
• Pripovedujejo, da se, lo.
semafor, ki ga premore *"JJJJ poku, ondan spuntal. Pa Šc P>   . £t membno nalogo so mu za«t' i;C ti ne pokaže zelene /«<■''». $yziVitfi prideš skozi tesneč ozkih m ^j. ulic na Zgornji trg. no pa je, če na oven z.i hkrati zagori zelena luc — .„pol-prosto pot! Potem je 7-nlC, *e'ckn'-na. ln to se je menda i* zgodilo. Morda ne h> h. <tr0!toV' če bi semafor pregledali J ^fJ. njaki, da ne bi več priziga^ y-oZ-vilnih luči ob nepravem ca■ .'t„e-niki motornih vozil se vse e) ^fl, sejo, da je cesta iz naspro'^ prosta. Zato pa je semafor-lepa za robota, ki mu PT^ orlpei'e mi klobuk!* — on P* " 1
• Zelo rad bi pozna. V.^Ji [ ie  opremil križišče V' *   . jtfil»
Zelo rad bi poznal l**^ t /c opremil križišče v *%. $tf& prometnima tablama. ya J" križišča piše, da je do I Js kilometrov, na
drugi stran je do tja 19 kilometrov. /. trije kilometri pa le "d/. & ze, da bi jih takole tt*** pa bolj natanko frfm' ' /, ngot°' potem se prikopheš do u to
vitve: razlika so trne *" ftrefĆZ pa pomeni, da imajo «   y^ m's največje križišče na svet"- pj* tlim, da ni nikjer vecM malo poznamo svojo ozfo
n°! i Mih*
• Da je moj P"'a'C'.: ,0* danes živ, se ima zahval'"' ^ mu, da je podvodni » [0 sva bila na J^cnicahin^ )tv tako, da je mimogrede °* C(z no stranišče pri starem r Ufr>° nekaj minut se ,e ^JJ*#£. sem se ustrašil. V obrat JM _ jd ;, bi! posincl, da sem m^ fiit-zdaj ga bo zadušilo. -sem ga vprašal. >" >        . 0 *Kar ti zadrtu, < ve m ^ po,*  se je »ddahrvL'l^ str* marjenega  pa zaMda,Jel. nišča še nikoli nisem *"   * zr Pa je res tako  Sf)'W j, j£ Udarja daleč naokoli! TJW jfr za limit, ki hhko *d"" nje d!;e r
cvetka >z
išča v Podvinu .. •       _ vtn4»
Ustavil sem sc 0 ^"jj/ ? £ ■m takoj na začetku ta     u ft
• In ...    ->'cc ie sti'sča v Podvinu
' v
sem takoj na začetku drego. Vse'proste W»« ,i *0 5f' zerlirane t listki; "a ^„pat^. le stisnil nekam v « Zanimalo me K-/^' L. OP'1 tisti, ki so rezervirah m b* pa sem tole: Kadar so pr g r< zemsk, gostje, tedaj tO' 7i Jo** zervacijami romali z 17,1 ' Vid1'.' če goste pa ni
to pa je ^ turizem raa. „e r*
voju. ki ?a nedelu* "iei
zume. igttl?
y Ti^rat tem ""KS**" pisčanc
vrednosti!), ki P*
s ti!)   ki pa VI*'v> „/ tke*. 7*«dZko«<> ^ ma pa sem V do J se« Ko sem obiral kos     # # ■Ijal o našem tura** ^
Zadnja vroča nedelja Je spravila na kopališča In v hribe zelo veliku , ljudi. Motiv s kopališča v Tržiču, kjer je bilo nad 601 kopavcev)
pekel. Ko sem razmis____
sem gostinstvu. Končno^ tisto,   da živijo tov .. .
od lC
gost***
Pozdravlja  vat BQj)lC^