FEDERALNI ZBIRNi CENTER IN NJEGOV PRISPEVEK K DOPOLNITVI FONDOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
Eva Kodrič-Dačić
Oddano: 27,03.2000 - Sprejeto: 19.09.2000
Izvirni znanstveni članek UDK 025.22 : 027,54(497.12)
Izvleček
Prenos knjižnic iz razpuščenih avstrijskih samostanov konec 18. stoletja v javne univerzitetne in licejske knjižnice je vzpodbudil razmah in razvoj teh knjižnic, med njimi tudi razvoj ljubljanske licejske knjižnice. S podobnim fenomenom so se srečale slovenske knjižnice neposredno po drugi svetovni vojni, ko je okrog 400.000 knjig, večinoma iz zaseženih zasebnih knjižnic, našlo svoje novo mesto v javnih knjižnicah -velik del prav v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ohranjeni dokumenti kažejo, da je knjižni referat Federalnega zbirnega centra, ki je urejal prenos tega gradiva, poskušal vnesti red v stihijo povojnega časa in je s svojimi prizadevanji prispeval k ohranitvi knjižnega gradiva.
Ključne besede: Federalni zbirni center, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, zasebne knjižnice, knjižnični fondi, Slovenija, zgodovina
Original scientific article UDC 025.22:027.54(497.12)
Abstract
The transfer of library collections from the disbanded Austrian monasteries to lyceum and university libraries at the end of 18lh century stimulated the development of these libraries and also the development of the Ljubljana Lyceum Library, Similar phenomena happened shortly after World War II, when some 400.000 books, mostly from con-
KODRIČ-DAČIĆ, Eva: The Federal Collection Center and its contribution in building the library collection of the National and University Library. Knjižnica, Ljubljana, 44(2000)4, 51-63
fiscated private libraries, ended up in state libraries - a number of them in The National and University Library. The preserved documents prove that The Book Office of the Federal Collection Center, which was executing the transfer and distribution of library material, tried to put some sense of order into the elemental forces of the post war period and its endeavours contributed io the preservation of this library material.
Key words; National and University Library Ljubljana, private libraries, Slovenia, history
1 Uvod
Veliki družbeni prelomi, ki jim je bila priča Evropa v zadnjih stoletjih, so s prerazporeditvijo družbene moči in premoženja pripomogli k razvoju javnih knjižnic. Francoska in oktobrska revolucija sta vanje naplavili knjižnice svojih ideoloških sovražnikov: bogatega plemstva in cerkve ter buržoazije. V avstrijskem cesarstvu so bile knjižnice samostanov, ki jih je z dekretom v osemdesetih letih 18. stoletja razpustil Jožef II., prav tako izročene javnim univerzitetnim in iicejskim knjižnicam. Licejska knjižnica v Ljubljani je prejela iz kranjskih samostanov preko 10.000 knjig, kar je bilo za takratne razmere izjemno visoko število. Sam obseg fonda in natančna navodila Dvorne študijske komisije o izboru in ravnanju s prevzetim gradivom,so pripomogli k ureditvi knjižnice in so pospešili njen razvoj. Ob skromnem dotoku gradiva, ki ga je bila knjižnica deležna še celo prvo polovico 19. stoletja, bi namreč potrebovala za pridobitev omenjenega Števila knjig skoraj celo stoletje.
S koncem druge svetovne vojne in novo, socialistično oblastjo se je v Narodno in univerzitetno knjižnico začel stekati tok gradiva, ki ga tako po obsegu kot po namenu lahko primerjamo s prevzemom samostanskih knjižnic. Kakor v času jožefinskih reform, je bilo tudi zdaj poskrbljeno za legalno razlastitev, prevzem in organizacijo prenosa zaseženih knjižnic. Za zadnji dve nalogi sta bila pristojna Oddelek za upravo ljudskega imetja pri Predsedstvu vlade LRS ter Federalni zbirni center (v nadaljevanju FZC) pri Ministrstvu za prosveto LRS, pri čemer je bila naloga zadnjega prav zbiranje, čuvanje in razdeljevanje knjig in drugih kulturno zgodovinskih in umetniških predmetov, ki so postali državna last.
Pričevanja o knjigah, ki so jih z lopatami metali skozi okna ljubljanskih stanovanj in jih na vozovih vozili v papirne mline v Vevče, ter o branjevkah, ki so na ljubljanski tržnici zavijale zelenjavo v liste starih kodeksov, gotovo temeljijo na resničnih dogodkih.Vendar pa so oblasti skušale omejevati stihijo in z zaseženim knjižnim fondom tudi gospodarno ravnati. Tega ne dokazujejo le predpisi, ki so že pred koncem vojne urejali usodo kulturno-zgodovinskih
in umetniških predmetov, ki so postali državna last, temveč tudi arhivsko gradivo, ki dokumentira delo Federalnega zbirnega centra in njegovega knjižnega referata.
Članek temelji na arhivskem gradivu, ki ga hranita Arhiv Slovenije in arhiv Narodne in univerzitetne knjižnice. Čeprav je gradivo le fragmentarno, se da iz njega razbrati način in obseg dela knjižnega referata, število prevzetih knjig in knjižnic, v posameznih primerih pa je mogoče celo rekonstruirati posamezne knjižnice. Dokumenti knjižnega referata pokrivajo obdobje od poletja 1945 do poletja 1947, ko je, sodeč po konzultiranih virih, referat prenehal z delom, preostalo knjižno gradivo pa je prevzela Narodna in univerzitetna knjižnica.
2 Federalni zbirni center
Federalni zbirni centri so bili v na novo nastalih jugoslovanskih republikah organizirani šele poleti 1945. Njihovo delovanje in organizacija je bila predpisana z Navodili za ustanavljanje in poslovanje zbirnih centrov, ki jih je izdalo Ministrstvo za prosveto DFJ 31. julija 1945.
Zakonsko osnovo zanje je predstavljal že leta 1944 sprejeti Zakon o zbiranju, čuvanju in razdeljevanju knjig in drugih kulturno znanstvenih in umetniških predmetov, ki so postali državna last po odloku Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije1. Ta je predpisal, da Prosvetno ministrstvo Demokratske federativne Jugoslavije skrbi za zbiranje, čuvanje in razdeljevanje knjig, arhivskih in muzejskih predmetov, umetniških slik in kipov, znanstvenih zbirk, muzikalij in vseh drugih predmetov zgodovinskega, znanstvenega ali umetniškega značaja, ki so postali državna last po odloku Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, z 21. novembra 1944, o prehodu sovražnikove imovine v državno last, o Državni upravi nad imovino odsotnih oseb in o sekvestru nad imovino, ki so okupatorske oblasti nasilno odtujile.
Slovenska oblast je organizacijo centrov uredila šele septembra leta 1945 z Uredbo Ministrstva za prosveto o ustanovitvi zbirnih centrov za kulturno zgodovinske predmete2. Poleg osrednjega Federalnega zbirnega centra za kulturnozgodovinske predmete pri Ministrstvu za prosveto v Ljubljani so bili ustanovljeni še okrožni centri v Mariboru, Celju in Novem mestu, V okviru centrov so delovali specializirani referati: umetniško-muzejski, knjižni, arhivski, muzikalni in splošni. Predsedniku FZC, ki ga je imenoval minister za prosveto,
1	Uradni Ust DF], 1945, št. 36.
2	Uradni list LRS, 1945, št. 33.
so bili pri delu v pomoč referenti za umetnost, znanost in glasbo iz oddelka za kulturo pri Ministrstvu za prosveto ter vodja Zavoda za varstvo spomenikov. Kot posvetovalni organ pa je bil vodstvu v pomoč posvetovalni odbor, ki so ga sestavljali načelnik za ljudsko prosveto v ministrstvu za prosveto, ravnatelj DZS, predsednik komisije za ugotovitev škode na kulturno-zgodovinskih predmetih ter ravnatelji narodnega muzeja, univerzitetne knjižnice, narodne galerije, znanstvenega inšituta ter centralnega arhiva,
Poslovodeči tajnik centra je postal Coro Skodlar3, referent za knjige pa Bogo Pregelj4. Skladišče za umetniške predmete je biJo v Cukrarni, knjižni referat pa je našel svoj prostor v časopisni čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice.
Predmeti, ki naj bi jih zaradi njihove kultur no-zgodovinske vrednosti zbirali Federalni zbirni centri5, so točno opredeljeni že v zakonskih predpisih: to so bile umetnine, glasbeni inštrumenti, pohištvo, narodopisni predmeti, zbirke vseh vrst, različni modeli, starinske igrače, bogoslužni predmeti ter »kar bi še bilo muzejskega pomena«. Od knjižničnega gradiva je center zbiral brez izjem vse knjige, brošure, časopise, časnike in letake, notno gradivo, zemljevide, zemljepisne mape, grafične mape pa tudi rokopise in korespondence, če so bile važne za zgodovino, znanost ali umetnost. Samo knjige, na primer, naj bi centri zaradi lažje nadaljnje usmeritve delili po strokah kar v 31 podskupin.
Kljub temu je pri zbiranju gradiva prihajalo do kompetenčnih sporov med FZC in Oddelkom za upravo ljudskega imetja pri Predsedstvu vlade LRS, saj je bilo v praksi težko izločiti predmete z muzejsko vrednostjo od ostalih dragocenosti. Tako je Oddelek za upravo ljudskega premoženja z druge strani izdajal ljudskim odborom navodila in okrožnice, v katerih je posegal v kompetence FZC. Tako so bili na primer zastopniki okrožnih in mestnih poverjeništev za narodno imovino obveščeni, da »Zbirni centri (:) niso upravičeni zbirati razne klavirje, kristalne in porcelanaste predmete, pohištva, tudi če so v posebnem slogu (bidermayer, barok), če ti predmeti res ne predstavljajo spominske vrednosti in so važni za muzeje.
Tudi preproge, čeprav so dragocene, služijo reprezentanci in bi le težko predstavljale spominsko rariteto«.6
3	Čoro (Franc) Škodlar (1902-3996).' Slikar, restaurator, časnikar, od leta 1946 do leta 1948 vodja FZC.
4	Bogo Pregelj (1906-1970): Prevajalec, publicist in knjižničar. Od leta 1959 profesor na Pedagoški akademiji, kjer je uvedel in vodil študij bibliotekarstva. V letih 1946-1948 je bil vodja knjižnega referata FZC.
5	Seznam predmetov, ki spadajo v območje zbirnega centra. A NUK, Nepopisan Fond NUK.
6	Dopis Ministrstva za prosveto Predsedstvu vlade LRS, z dne 18.12.1946, ARS, 231 Ministrstvo za prosveto 1945-1952, Tehnična enota št. 55.
Spori glede prevzema premoženja so bili dovolj pogosti, da se je Ministrstvo za prosveto še decembra 1946 obrnilo na Predsedstvo vlade LRS z izčrpnim pojasnilom o zakonskih osnovah za delo FZC7.
3 Knjižni referat Federalnega zbirnega centra
Knjižni referat je imel svoje prostore v današnjem Časopisnem skladišču in v časopisni čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Tu je, kakor lahko sklepamo iz ohranjenih dokumentov, zbiral konfiscirane knjižnice vojnih zločincev in narodnih sovražnikov, knjige, ki so bile last nemške države in njenih državljanov ter oseb nemške narodnosti, knjižnice odsotnih oseb in knjižnice, ki so jih zaplenile že okupatorske oblasti in ki so bile pod sekvestrom , vse do leta 1948, ko so knjige prenesli v drugo skladišče, čitalnico pa opremili za njen prvotni namen.
Natančnejši pogled v delo referata se nam odkrije v Pregljevih poročilih o deiu iz druge polovice leta 1946 ter iz nekaj ohranjenih poročil zbirnih centrov v Kranju in v Novem mestu:
Oktobra leta 1945 je bil imenovan za referenta za knjižnice Bogo Pregelj, ki mu je do januarja 1946 pomagala Nina Skodlar. Referat je prevzemal knjige na terenu, jih vpisoval, razvrščal in oddajal ustanovam. Pri tem je moral poskrbeti tudi za ohranitev knjižnic, ki so imele s ku I turno-zgo do vinskega stališča izjemno vrednost. Treba jih je bilo popisati, da bi jih bilo mogoče, v primeru, da si je njihove knjige razdelilo več ustanov, ponovno rekonstruirati.3
Dotok gradiva je bil zelo velik. V enem izmed neda tiranih poročil o delu FZC je zapisan podatek, naj bi center zbral preko 400.000 izvodov9, v poročilu za leto 1946 pa je samo za to leto naveden podatek 144.400 prevzetih knjig in ocena, da je na terenu evidentiranih še 110.000 knjig10. Zato so bili v referatu ves čas študentje, ki so pomagali pri razvrščanju gradiva. Tako Pregelj poroča,
7	Dopis Ministrska za prosveto Predsedstvu vlade LRS, z dne 18.12.1946, ARS, 231 Ministrstvo za prosveto 1945-1952, Tehnična enota št. 55.
8	Pregled dela na Federalnem zbirnem centru Slovenije (nedatirano). ARS, 231 Ministrstvo za prosveto 1945-1952, Tehnična enota št. 89.
9	Poročilo o delu FZC ( nedatirano ). ARS, 231 Ministrstvo za prosveto 1945-1952, Tehnična enota št. 89: "Kako pomembno in veliko delo je opravil FZC dokazuje število zbranih knjig, ki dosega preko 400.000 izvodov, med temi nekatera dragocena dela," Da je številka res visoka, dokazuje primerjava s fondom NUK, kije bil ob selitvi u Plečnikovo zgradbo ocenjen na 335.000 zvezkov.
10	Poročilo u dosedanjem delu knjižnega referata FZC, z dne 17, decembra 1946. ANUK, Nepopisan fond NUK FZC.
da mu je junija leta 1946 pri razvrščanju (knjige so v referatu razvrščali kar v 40 strokovnih skupin) pomagalo 18 študentov srednje tehnične šole in univerze povprečno po pet ur dnevno, kasneje pa, ko so pri delu redno pomagali le še trije študentje po tri ure dnevno, je Pregelj ocenil, da bodo pri tem številu delavcev za razvrščanje knjig potrebovali še dva meseca11.
Eden glavnih problemov, na katerega je poleg pomanjkanja delavcev neprestano opozarjal referent, je bilo pomanjkanje prevoznih sredstev, saj je bila nevarnost, da bodo knjižnice, predvsem tiste, ki jih hranijo na podeželju, raznesli posamezniki ali druge organizacije, pristojne za prevzem imetja12. Dokumenti iz let 1945 in 1946 dokazujejo, da je imel FZC probleme z uveljavljanjem svojih kompetenc, pri čemer je prihajalo do konfliktov z drugimi organi oblasti13. V nedatiranem poročilu o delu FZC je zapisano:"Pri knjigah so se vršile velike zlorabe. N.pr. Cankar je bil kompleten samo v dveh primerih, čeprav vedo, da bi jih moralo biti vsaj 16 kompletnih. Smajdova knjižnica po katalogu izkazuje 2.700 knjig, dobili pa so jih samo 147. Ta knjižnica je bila v Trdinovi ulici. Stanovanje je imela OZNA. Pri Sarabonu so dobili samo ovitke knjig od Hrama, Modre ptice. Akademske založbe, knjig pa ni (Zaloška cesta 1). Stanovanje je tudi imela OZNA"14.
Knjižni referent je vodil evidenco o prevzetih knjižnicah v Knjigi prevzetih in inventiranih knjig in knjižnic. V knjigi je zabeleženih kar 329 prevzemov knjižnic oziroma pošiljk knjig. Datumom prevzema sicer manjkajo letnice, vendar lahko na osnovi drugih dokumentov sklepamo, da je popis nastajal od junija 1945 do druge polovice leta 1947 (zadnji datirani prevzem nosi datum 31.VIL).
Prvih 42 knjižnic s tega seznama je bilo popisanih (kasneje še 5), o Čemer nam pričajo v posebni rubriki zabeležene inventarne številke knjig, v posebnih
11	Pregled dela na Federalnem zbirnem cenim Slovenije (nedatirano). ARS, 231 Ministrstvo za prosveta 1945-1952, Tehnična enota št,89: 'Delo je ogromno. Knjigje cele gore. So najraznovrstnejše, sortirajo jih v 40 grup: znanstvene stroke, vojaške, fizkulturne, šolske itd... V vsako grupo odbrane knjige, kar seda,kompletirajo in javljajo institucijam, da jih vzamejo v svojo oskrbo. Knjige dajejo samo številčno, točen popis pa pošljejo institucije naknadno FZC.
Del knjigje pripravljen za prodajo in jih spravljajo v promet, ostale pa za papirnico (glej računski pregledi). Do sedaj so v 4 tednih uredili ca 50.000 knjig. Trenutno pomagata dva študenta, ki dobita mesečno po 800 din nagrade."
12	Poročilo za delovno dobo od 8.-21.11.1946, z dne 22. nov. 1946. ANUK, Nepopisan fond NUK FZC: "Zunanjih prevozov ni bilo, ker je vozilo še vedno pokvarjeno. Nujno pa je, da dobimo na razpolago kakšno prevozno sredstvo, ker obstoji nevarnost za knjige deponirane v podeželju (predvsem v Slivnici), da bodo raznesene. Obveščeni s?no bili dalje, da so v Mengšu spravljene knjige 5 vreč za krompir klasikov v nemščini. Prepeljane so bile tja z Bleda, kjer so bile v nevarnosti, da bodo raznesene."
33 Kompetenčni spor med Oddelkom za upravo ljudskega imetja pri predsedstvu vlade LRS in FZC, dopis z dne 18.12.1946. ARS, 231 Ministrstvo za prosveto 1945-1952, Tehnična enota št. 55.
14 Pregled dela na Federalnem zbirnem centru Slovenije (nedatirano). ARS, 231 Ministrstvo za prosveto 1945-1952, Tehnična enota št. 89.
inventarnih zapisnikih15. Tako je referat vsaj v začetku sledil predpisu, da je treba pri prevzemu knjig narediti zapisnik, vendar je bil kasneje dotok knjižnega gradiva tako velik, delovnih moči pa tako malo, da so popisi knjižnic sčasoma izostali.
Od popisanih knjižnic izstopa po svojem obsegu knjižnica Tineta Debeljaka, ki je bila ob prevzemu avgusta 1945 ocenjena na 3.369 enot, inventarni popis pa kaže na skoraj 5.000 del16. Poleg Debeljakove knjižnice izstopa od v letu 1945 prevzetih knjižnic po svojem obsegu še knjižnica H. Swobode (1.451 knjig), knjižnica z gradu Habach (3.500 knjig), knjižnica Codellijev (4.000 knjig), knjižnica D. Mantuanija (4.000 knjig) in knjižnica Pavla Masiča (1,500 knjig).
V	letu 1946 je Federalni zbirni center od obsežnejših zbirk prevzel knjižnico Gojmirja Kreka (5.000 knjig), Rajka Ložarja (2.400 knjig), Avgusta Volka (1.500 knjig), Pride Leonard (1.000 knjig), Hudovernikovo knjižnico (1,000 knjig), dve kranjski knjižnici (1.600 in 5.000 knjig), knjižnico G. Hartnerja iz Lendave (5.000 knjig), knjižnico VVurzbachov s Krumperka (2.500 knjig), knjižnico dr. Turka (1.500 knjig), s Ptuja Dornavsko knjižnico (1.500 knjig), knjižnico Jožeta Jagodica (1.500 knjig), knjižnico Instituta Narodne osvoboditve (INO) (14.000 knjig), Lenarčičevo knjižnico (10.000 knjig), knjižnico Franca Erjavca (2.100 knjig), Jurija Verovška (3.000 knjig), knjižnico Nemške akademije (1.200 knjig), od Mestnega ljudskega odbora (MLO) pa 7,000 knjig.
Izmed prevzetih knjižnic je biia posebno dragocena Lenarčičeva knjižnica z Verda, v kateri je bilo po poročilu Boga Preglja veliko raritet, med njimi adligat Herberstein o vega potovanja v Moskvo, več in kun a bul, zbirka plakatov in letakov iz marčne revolucije ter pomarčne dobe v Avstriji. Vsa pomembnejša dela iz knjižnice je prevzela Narodna in univerzitetna knjižnica17.
V	letu 1947 so prevzeli še knjižnico Windischgraetzov iz Konjic in iz Slovenske Bistrice (2.100 knjig), Woschnaggovo knjižnico iz Šoštanja (1.700 knjig), knjižnico Schönbornov iz Slivnice (1.000 knjig), Attemsov iz Slovenske Bistrice (2.000 knjig) ter knjižnico in arhiv Schollmayer-jev z gradu Snežnik.
Poleg zasebnih knjižnic je Knjižni referat FZC prevzemal knjižnice ukinjenih društev in knjižno zapuščino nemških institucij: SS-Lazaret (3.100 knjig),
15	Ohranjene so štiri inventarne knjige prevzetih knjižnic (l Inventarna knjiga zaplenjenih knjig deponiranih v UB, in v. št. 1-7.231), Inventurni zapisnik H. Inv.št. 7.341-15.0S5, Inventarni zapisnik IV.lnv.št. 23.591-26.023 in zvezek s popisanimi knjigami od inv.št.29.960-32.888). Vsaj tretji zvezek je torej izgubljen ali založen.
16	Knjižnico najdemo popisano? inventarnih popisih na treh mestih (inv.št. 6.285-7.281, 9.286-10.787 in 15.300-17.671. Zal je ni mogoče v celoti rekonstruirati, saj manjka inventarna knjiga, v kateri so knjige iz Debeljakove knjižnice popisane na Signatur ah od 15.300 do 17.671.
17	Poročilo za delovno dobo od 8.-21.11.1946, z dne 22. nov. 1946. ANU K, Nepopisan fond NUK, FZC.
Nemška akademija (1.200 knjig). Veliko gradiva pa je prevzel iz različnih skladišč - iz skladišča FZC v Kranju (11.000 knjig), iz različnih skladišč Oddelka za upravljanje z narodno imovino, največ pa iz Okrožnega zbirnega centra (verjetno FZC) v Mariboru, od koder je v več pošiljkah prispelo preko 70.000 knjig in revij), tako da pravi izvor gradiva ni jasen. Med njimi so bile tudi knjižnice, ki so jih lastnikom zasegli že Nemci, ter take, ki so jih Univerzitetni knjižnici zapustili lastniki (knjižnica Gregorija Kreka, knjižnica Toma Zupana, ki jo je že pred vojno umrli lastnik v svoji oporoki namenil licejski knjižnici18, ter knjige, ki so jih njihovi novi lastniki preprosto hoteli zavreči.
Referent iz Novega mesta je tako decembra 1945 poročal, da je FZC prevzel knjige iz imovine odsotnih oseb, katerih premoženje je bilo odvzeto s sodniškimi odločbami, 1.000 knjig bivše sokolske knjižnice in 500 knjig okrožnega sodišča v Novem mestu, ki so jih hoteli zavreči. Sporoča tudi, da ima v evidenci še 1.400 knjig bivšega gimnazijskega ravnatelja Dolenca, ki je zaprt v Ljubljani, vendar Narodna imovina o njem nima nobenega odloka. Knjige je zato referent shranil v novomeški gimnazijski knjižnici19.
4 Knjižni referat in oddaja knjig
Naloga knjižnega referata FZC je bila, da je zbrane knjige prevzemal in razvrščal, nato oddajal, odprodajal ali usmerjal v mline, če je šlo za »plažo« (to je za knjige brez vrednosti) in za knjige s propagandno vsebino.
Ker ob veliki količini knjig ni bilo natančnih navodil, kam z njimi, je zbirni center predlagal, naj se iz gradiva ustanovi strokovna knjižnica pri tajništvu prosvetnih delavcev20. Vendar je prevladalo mnenje, da bodo slovenske knjige
IS Petnajsto poročilo pooblaščenca za Gorenjsko, z dne l.sept.1945. ARS, 231 Ministrstvo za prosveto 1945-1952, Tehnična enota Št. 89.
19	Dopis Okrožnega zbirnega centra Novo mesto FZC v Ljubljani, z dne 9.12.1945. ANUK, Nepopisan fond NUK FZC.
20	O problematiki obdelave knjig lahko beremo tudi v zapisniku seje FZC v novembru 1946.
Med navzočimi sta bila tudi knjižni referent Bogo Pregelj in pomožna knjižnična referentka Nina Skodlar, ki poročata: "Ker boNUKv dogledneni času časopisno dvorano spet uredila za svoje namene, znkarje že naročila potrebno pohištvo, bo to dvorano treba čim-prej izprazniti in dobiti nove prostore za sortiranje knjig. Knjižni referent ne more vršiti sortiranja takrat, kadar ima delo n a terenu, zato je nujno potrebno, da se mu dodeli pomočnik, ki bo v njegovi odsotnosti opravljal interno delo. Tov. referent ima stalno zaposlenih troje dijakov, ki mu pomagajo pri sortiranju, vendar pa sortiranje magaciniranih knjig ne bo mogel izvršiti prej kot v dveh mesecih. Delo bi izvršil v teku enega meseca, ako bi imel ekipo 10 pomočnikov, ki bi bila stalna in bi mu dnevno pomagala kake tri do štiri tire. Da bi si pridobil to ekipo, se je obrnil na sindikat prosvetnega ministrstva in to že dvakrat, toda brezuspešno. Potemtakem bo sortiranje magaciniranih knjig končano šele koncem januarja.
koristnejše tam, kjer jih najbolj primanjkuje, zato jih je dal na voljo primorskim knjižnicam. V ta namen je sestavljal posebne spiske knjig za Primorsko. Domenjeno je bilo celo, da bodo knj ige za Primorsko A in B cono prevzeli v Ajdovščini, kjer jih bodo sorazmerno in po potrebah razdelili. Zal med pregledanim arhivskim gradivom ni dokumentov o tem, da je bil načrt uresničen.
Pri prevzemu knjig iz FZC so imele prednost državne ustanove, ki so predmete iz zbirnega centra prejemale zastonj. Ob koncu leta 1946 je referent poročal, da ustanove redno prihajajo in pregledujejo razvrščene knjige. Za vse prevzete knjige so izstavile začasni reverz, kasneje pa so bile dolžne sestaviti inventarni zapisnik in kartotečni avtorski katalog. Pregelj pripominja, da najtočneje izpolnjuje svoje obveznosti NUK21. V poročilu knjižnega referata decembra 1946 zasledimo podatek, da je knjižni referat oddal različnim ustanovam 57.957 knjig22.
Med ohranjenimi dokumenti o prevzemu gradiva iz FZC so seznami gradiva, ki so jih prevzele Knjižnica Ministrstva za industrijo, Šentjakobska knjižnica, Muzejska knjižnica, Slovanska knjižnica, Knjižnica pravne fakultete, Ministrstvo za delo, Verska komisija, teološka fakulteta {vsaj v Času, ko je še bila del ljubljanske univerze) in druge ustanove. Od posameznikov pa je ohranjenih le nekaj prevzemnih seznamov".
Del knjig je knjižni referat odprodal: sprva kar neposredno predstavnikom ustanov, ki so se zglasili v skladišču, kasneje pa preko antikvarne prodaje v DZS. Tako poroča Pregelj novembra 1946 o 2.100 knjigah (nemško in prevodno nemško leposlovje), ki so jih dali v antikvarno prodajo DZS ter o pošiljki mladinske literature v tujih jezikih, ki jo prav tako pripravljajo za prodajo.
Na podeželju je še kakih sto tisoč zavarovanih in nepopisanih knjig; te bi bilo treba prepeljati v Ljubljano. Za prevoz in sortiranje navedenih knjig bi se uporabilo kakih 200 dni. To delo bi se moglo izvršiti v določenem času le, ako bi bil primeren prostor in ako bi imel na razpolago vozilo ter pomočnike. Z oziram na veliko pomanjkanje knjig pri krajevnih in okrajnih knjižnicah, zlasti pa na Primorskem, bi ne bilo pravilno, ako bi se iz zaseženih knjig osjiounto knjižnica pri sindikalni podružnici ministrstva za prosveto, zlasti še ker je v Ljubljani dovolj knjižnic. Ako bi hotel one knjige, ki so določene za predelavo v papirnici oddajati po kosih, kakor določuje odločba ministrstva, bi uporabil neprimerno več časa, kot pa če bi se oddajale po teži. Radi tega tov. referent predlaga - z ozirom na pomanjkanje delovnih sil-da se izposljuje dovoljenje, da se knjige smejo oddajati po teži. Predlog se soglasno sprejme." Zapisnik seje Federalnega zbirnega centra pri Ministrstvu za prosveto, ki se je vršilo dne 22. novembra 1946. ARS, 231 Ministrstvo za prosveto 1945-1952, Tehnična enota št. 89.
21	Poročilo o delu knjižnega referenta za dobo od 15.9.-7.11.1946, z dne 8,11.1946. ANUK Nepopisan fond NUK, FZC.
22	Glej Poročilo o dosedanjem delu knjižnega referata FZC, z dne 17. decembra 1946. ANUK, Nepopisan fond NUK, FZC.
23	Glej Seznam knjig posojenih tovarišu podpredsedniku Kardelju iz zaplenjene knjižnice "Veličan Volk" in Seznam knjig, ki jih je prevzel tov. Stanovnik 10.1.1946, ANUK, Nepopisani fond NUK.
Plažo in propagandna dela so izločali saj je bila namenjena v papirnico. Vendar pa se je zatikalo tudi pri tem, saj je ministrstvo sprva zahtevalo točno število zvezkov oddanih v papirnico, FZCpasiježelelizposlovati dovoljenje za oddajo knjig po teži.
Če so popisi prejetih knjig knjižnega referata nepopolni, pa so zelo natančno vodeni seznami gradiva, ki jih je FZC oddajal Narodni in univerzitetni knjižnici, V njih so popisane vse knjige, ki jih je prevzela v letih 1946 in 1947.
5 NUK: prevzem gradiva iz FZC in vključevanje gradiva v zbirke
Takoj po osvoboditvi, že v maju 1945 - torej pred ustanovitvijo FZC, so bile nekatere pomembnejše knjižnice že deponirane v Narodni in univerzitetni knjižnici. Tako je 15, maja prevzela knjižnico dr, Vladimirja Kanteta, ki je svojo knjižnico volil NUK, s pripombo, da gre le za 533 od 5.200 knjig, 16. maja nemški del knjižnice dr. Henrika Swobode, bivšega ravnatelja Nemške akademije, 17. maja je prevzela knjižnico SS-lazareta v Mladiki in prvi del knjižnice Reneja Podhorskega, osebnega tajnika generala Rupnika ter člana obnovitvene komisije univerzitetne knjižnice, 18. in 19. maja knjižnico dr. Valentina Meršola, 22. in 23. maja je prevzela Codellijevo knjižnico s precejšnjo množino arhivalij in z delom zbirke starih zemljevidov, s knjižnimi omarami in policami vred, 24. maja še nekaj medicinskih priročnikov in nepopolnih medicinskih revij iz SS-Sanitätsamta in SS-Lazareta, ter 29. maja knjižnico D. Mantuanija, sina bivšega direktorja Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Josipa Mantuanija21. Te knjižnice je kasneje formalno prevzel knjižni referat FZC, saj so vpisane v njegovo inventarno knjigo prevzetih knjižnic.
Prvi seznami gradiva, ki ga je knjižnica prejela iz skladišča FZC, se začnejo s 1. junijem 1946, in se brez prekinitev vrstijo vse do 28, marca 1947. Knjižnica je na 126 seznamih, kijih je izdelovala tako rekoč dnevno, prevzela skoraj 40.000 del (točna Številka 39.595). Izvor del na teh seznamih ni označen, tako da ni mogoče ugotoviti, iz katerih knjižnic izhajajo.
Na podlagi sporadičnih opomb v letnih poročili iz časa po drugi svetovni vojni lahko sklepamo, da je gradivo knjižnega referata FZC, potem ko je bilo časopisna čitalnica spet vrnjena svojemu namenu inje referat prenehal z delom, prevzela Narodna in univerzitetna knjižnica. Že v poročilu NUK za leto 1947
24 Seznam knjižnic, kijih je NUKprejela v obdobju od 9. maja 1945 do 29, maja 1945 v last oziroma v depot, z dne 29. maja 1945. AN LIK, Nepopisan fond NUK, FZC.
beremo, da ima knjižnica gotovo nad 100.000 nepregledanih knjig iz FZC in iz drugih darov, da pa jih ne more obdelati, saj ji manjka ustreznega prostora, polic in osebja25. V poročilu knjižnice za leto 1949 izvemo še, da so »izmed ogromnih zalog FZC, narodne imovine in drugih starih fondov (smo) ločili slovenika (knjige) ter jih spravili v posebno skladišče, tako da se bo sistematično lahko pregledalo, kaj ostane doma, kaj se lahko odstopi«26. Gradivo iz fondov Narodne imovine pa je v knjižnico pritekalo še leta po vojni; tako je leta 1950 knjižnica zabeležila prevzem kar 22.000 knjižnih enot iz tega vira.
Narodna in univerzitetna knjižnica je vključila v svoje fonde velik del teh knjig. V posebnih inventarnih knjigah z oznako FZC, ki jih je knjižnica vodila vse od leta 1951 do leta 1976 je vpisanih 32.586 knjižnih enot. Največ knjig, kar 29.172, je bilo vključenih v fond v letih 1951-1953. Prav na račun gradiva iz FZC (ter obveznega izvoda) je dotok v knjižnico prerasel vse do takrat znane številke, saj se giblje med 20.000 in 30.000 knjig letno, torej nad mejo 20.000 knjig, ki jo je knjižnica presegla le še nekajkrat do konca dvajsetega stoletja. Točno število knjig te provenience pa bi le težko ocenili, saj je knjižnica knjige s provenienco FZC vključevala že v inventarne knjige darov od leta 1946 do 1950 in po letu 1977 vse do danes.
Med knjigami iz FZC, ki jih je knjižnica vključevala v svoje fonde, je bila na prvem mestu slovenika (leta 1951, na primer, so od 12.224 inventariziranih enot iz FZC kar 9.703 enote slovenike), knjige, ki so nedomestile v požaru leta 1944 požgana dela, obvezni izvod, ki ga je knjižnica prejemala med obema vojnama ter pomembnejša tuja dela. Z leti je postala knjižnica vedno bolj selektivna pri vključevanju tega gradiva.
Prvotnega lastnika knjig, ki so vpisane v inventarnih knjigah z oznako FZC, je danes skoraj nemogoče ugotoviti. Le pri redkih knjigah so zaznamki o njihovem izvoru (na primer iz križevniškega in jezuitskega samostana). Prav nič bolj zgovorna niso letna poročila knjižnice, iz katerih izvemo, da je rokopisni oddelek leta 1947 iz FZC prevzel dele zapuščin Anastazija Grüna ter dr. Henrika in dr. Etbina Coste. Pravi izvor teh knjig je zato moč ugotoviti le takrat, ko so
25	Z velikim dotokom pa se ni ubadala le slovenska nadonelka. Na prvem Kongresu bibliotekarjev FNRj leta 1949 v Ljubljani je bil povečan dolok gradiva izpostavljen kot hud problem: "Povečanje kupovne moči naših naučnih biblioteka donosi kao poslediai pojačani priliv knjiga; no knjige pristižu u još većim količinama iz raznih sabirnih centara, u kojima se nalaze većinom knjige zaplijenjene narodnim neprijateljima. Naše naučne biblioteke se naglo povećavaju, a i kvalitativno se obogaćuju, jer u masi knjiga, koje im pridolaze, imade vrlo vrijednog materijala.
Ne može se ovdje poreći činjenica, da biblioteke ne mogu na vrijeme obraditi velike mase knjiga, koje jim pristižu. Priliv je tolik, da knjige ne mogu u kratkom roku uči u sastav naših biblioteka i zbog toga ne mogu biti stavljene na upotrebu javnosti." Glej: Rojnić, Malko. O naučnim bibliotekama. Prvi kongres bibliotekara FNR], održan u Ljubljani 23.-25. septembra 1949, Beograd, 1950, str. 62.
26	Letno potoČilo o delu NUK 1949. SI, s.a.
vanje zapisana posvetila, exlibrisi ali druge oznake, iz katerih lahko razberemo lastnika knjige.
Neevidentirane knjige (knjige, ki jih je knjižnica prejela v akciji nadomeščanja knjižnega fonda po požaru leta 1944, knjige iz skladišča FZC, knjige iz skladišč narodne imovine), kijih je knjižnica prenesla v svoja skladišča, je še desetletja počasi vključevala v svoje fonde ali pa jih izločala in prodajala s posredovanjem Trubarjevega antikvariata. Veliko teh knjig je bilo uničenih v neurju v začetku sedemdesetih let, ki je odkrilo streho nad skladiščem v četrtem nadstropju. Neobdelani ostanki fonda FZC pa so ostali v knjižnici vse do danes.
6 Sklepne misli
Federalni zbirni center je odigral v povojnem času pozitivno vlogo pri ohranjanju knjig, saj je preprečil njihovo uničenje, s preusmerjanjem v javne ustanove pa omogočil njihovo koristno izrabo. Za Narodno in univerzitetno knjižnico je dotok gradiva iz fondov FZC pomenil pravi zagon v njenem razvoju. Podobno kakor pri licejki v osemdesetih letih 18. stoletja, ki je svojo kritično maso fonda dosegla šele s prevzemom knjižnic razpuščenih samostanov, prisilila oblasti v ureditev fonda in v končno ustanovitev ter odprtje knjižnice za javnost, tako je bil po drugi svetovni vojni izjemen dotok gradiva v knjižnico eden izmed razlogov za močno kadrovsko okrepitev knjižnice, s čimer so bile dane dejanske možnosti za njen razvoj.
Arhivsko gradivo, na osnovi katerega je nastal ta članek, pokriva predvsem delovanje osrednjega zbirnega centra v Ljubljani, tako da ostaja nejasna usoda knjig iz okrožnih zbirnih centrov v Celju, Novem mestu in Mariboru (če gradivo iz zadnjega ni bilo v celoti prepeljano v Ljubljano). Pričujoči članek torej le odstira vrata v prerazporeditev knjižnega fonda iz zasebnih v javne knjižnice, procesa, ki si gotovo zasluži še podrobnejših raziskav.
Viri in literatura
Arhiv Slovenije (ARS)
Fond Ministrstva za prosveto 231,1945-1952, Tehnične enote 40, 55, 89.
Arhiv NUK (ANUK)
Arhiv NUK po 1945, Mape Mil. Nepopisan fond NUK, FZC.
Knjiga prevzetih in inventiranih knjig in knjižnic. ANUK, Nepopisan fond NUK, FZC.
Inventarne knjige 1946-1977.
Letno poročilo NUK 1947-1950. 5.1., s.a.
Zakon o zbiranju, čuvanju in razdeljevanju knjig in drugih kulturno znanstvenih in umetniških predmetov, ki so postali državna last po odloku antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, z dne 21. novembra 1944. Uradni list DFJ, 1945, Št. 36.
Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije. Uradni list, 1945, št. 40, str, 345-348.
Pravilnik o prenosu poslov državne uprave narodnega imetja iz pristojnosti Industrijskega ministstvav pristojnost prosvetnega ministrstva Demokratske Federativne Jugoslavije. Uradni list, 31. julij 1945, št. 54, str. 485-486 Uredba o ustanovitvi zbiralnih centrov za kulturnozgodovinske predmete. Uradni list L, z dne 8.9.1945, št. 33.
Rojnič, Matko. O naučnim bibliotekama. V Prvi kongres bibliotekara FNRJ, održan u Ljubljani 23.-25. septembra 1949. Beograd, 1950, str. 62.
Eva Kodrič-Dačić je zaposlena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
kot vodja Državne matične službe za knjižničarstvo.
Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana.
Elektronski naslov: eva.kodric-dacic@nuk.uni-lj.si