st. ioo MfflMNBMimimmin—» V Mu, v Posam« Uevflka 20 cent. Letnik XLIX j,UJ§. i£\£«ii£I fiondeVKK. vssk dan sjutr*| ^llkcga St. 20, 1. nadstropje Dopisi cu} se fUma se ne sprejeaiato ioU>pUt se os vn *rlon Oerbec. — L asintte tiskarna Ud* za mete: L 7.—, ' < secs L 19.60, ft lnotemrtvo mesečno o nr vtt — TdefM Un fc I* ssr^AaSi — te celo tato L Mulo upesrs flt 11-07. DINOST M0k v Trate la okolld po 30 cent — Oflui se računajo v M faotoos (73 mm.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 ceat zahvale, pnslaalra la vabila po L 1.—» oglasi denarnih zavodov po L 2. — Mali oglasi po 20 ceat beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, la reklamacije se pošiljajo iaključno uprav4 Edinosti, v Trsta, allca nk Prao&ttca AaUkega Met. 90, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave U-57. Nauki delavskega gibanja na Češkem Nekako pred tremi desetletji so začeli tudi med tržaškim Slovenstvom odmevati prvi glasovi delavskega gibanja na razredni podlagi, BiH so to glasovi takorekoč iz ribeli tega gibanja. Prvi glasniki njegovi so bili sicer ljudje velike volje I Ali ta ni bila v nikakem pravem razmerju z njihovo sposobnostjo in potrebnim razumevanjem neizbežnih predpogojev in predpostav za uspešnost vsakega javnega gibanja. Sami nespretni diletanti na polju proletarskega gibanja, niso znali pridobivati uovih pristašev za ideje, ki jih sami niso razumeli v njihovem bistvu. Uspehi so bili malenkostni, odziv med slovenskimi delavskimi masami skrčen v najmanjšo mero. Pozneje so prišli sposobnejši ljudje, ki so se nekoliko poglobili v bistvo tega gibanja in si ustvarili neki koncept o nalogah in ciljih njegovih. Ali — tudi ti niso uspeli. To pa zato ne, ker jim niso bile znane resnice, ki jih ugotavlja čehoslovaški soci-jalistični poslanec Stivin v «Prager Pres-Hoteli so izsiliti takorekoč od danes do jutri, kar se je dalo doseči le polagoma in z vztrajnim, smotrenim in previdnim delom. Socijalist Stivin označa kot enega glavnih pogojev za zdravo delavsko gibanje vzgojevalno delo. Moderno delavsko gibanje se mor i — tako pravi — zanašati le ; a organizirane, zavedne in dobro vzgojene pristaše. Tedanji voditelji socijalistične-ga gibanja so pa popolnoma zanemarjali vzgojno stran in so ^ oteli pridobivati le z ogabno demagogijo: s uujskanjem in zasrar ir.ovanjem vsega, kar jim je bilo na potu. Tako raslepljeni so bili v svoji zagriženo-/i, da so rohneli na svojih sestankih — pred par ducati poslušalcev —, da v par mesecih mora izginiti tista « cunja » (menili m naš list) z vsem «narodnjaštvom» vrecL Ia poleg tega so šli v svoji zmoti tako daleč" da so se žaljivo dotikali tudi verskega čuta. Za narodno zavest, za narodni čut so traeli le t ^sedo zasmeha. To se je bridko »aAšče*'aI^ xiad njimi. Ali — izpametovalo jih ni. Me eto da bi se bili bližali cilju, so se odklaijevali od njega. Odbijali so slovenske delavske mase, mesto da bi jih pridobivali! Čeprav so bile te mase stanovsko zavedne in so čile dobro razpoložene za delavsko gcr>«.nje. Toda tudi narodno zavedne so bile. Zasmehovanje narodnega čuta in na-strem*,anj jih je le globoko žalilo. Tfelio se je v našem narodnem delavcu vadno bolj razvijalo ostro nasprotstvo proti ^cijalizmu in njegovim glasnikom. Prišlo Je tako daleč, da je za narodno zavednega delavca ime «socijalist» postalo — žaljivka. To razpoloženje je prihajalo Ca sto do viharnega izraza na javnin shodih« cc K prišlo do prerekanja med narodnimi vocčKelji in socijalističnimi govorniki. Ko je *tak tak govornik zaključil svojo polemiko, Vi ji je sledil odgovor z narodne strani, je tiHve dne zaorila iz ust delavcev po dvorani narodna, peoeml Socijalist Stivin pripisuj* zmago demokratičnega s^ijaHzma — ne le na Čeho-slovaikem, marveč po vsej Evropi — dejstvu, da zna računati s podanimi razmerami in močmi, ki so t borbi! Tega niso znali in niso hoteK sloveeiski voditelji sc ci jaiietičnega gibanja v naših krajih. Narodno čustvo je bilo živ ogenj vt duši slovenskega delavca. S tem podanim dejstvom niso hoteli računati in so ga marveč zasmehovali. Pa Še neko drugo temeljito lekcijo daje Stivin tem nekdanjim socijalističnkn glasnikom. Ugotavlja namreč, da je konsolidacija delavskega gibanja v čehoslovaški republiki znak napredujoče notranje konsolidacije republike. Z drugo besedo: delavsko gibanje fe tudi ▼ službi domovine! To ugotovitev konkretizira Stivin 8 stavkom, kjer pravi, da se je to gibanje povrnilo k parlamentarnemu sodelovanju z drugimi strankami To je: delavsko gibanje se je postavilo v okvir narodne vkupnosti. Pa ne aano v parlamentu, ampak tudi na vladi sodelujejo sedaj — skupno s zastopati.! drugih narodnih strank — glavarji delavskega gibanja v čehoslovaški republiki. Služijo napredku naroda in svojim koristim delavstva! Dejstvo je, da morda v nobeni drugi državi v Evropi ni parlament toliko "toril na polju socijalnih reform, kakor ravno na Češkem. To je sad sodelo-rauja voditeljev delavstva v parlamentu in ir vla/*i. Češki socijalisti se čutijo kot sestaven ćei naroda in sodelujejo pri vsem, kar t skupno narodni skupnosti. Ne zasmehujejo čuta in ne propovedujejo brezdomo-vinstva, kakor so delali to nekdanji voditelji socijalizma v naših krajih. Ljubijo svoj narod m zvesti so svoji domovini. S to ljubeznijo in to zvestobo se je delavsko gibanje konsolidiralo in si je demokratični socijalizem zopet prisvojil vodilno pozicijo v delavskem gibanju. Tem svojim smernicam so ostali njegovi voditelji — kako naglasa Stivin — zvesti tudi v času najhujšega komunističnega navala. In — zmagali so! Razumeli so — govorimo zopet s Stivinom — «koliko vzgojno vrednost imajo demokratične naprave za nastopajoči socijalizem*. Demokvatični socijalizem je zmagal nad romantičnim revolucijonizmom. Delavstvo se odvrača od boljševizma in prenehalo je kolebanje med Moskvo in Londonom. Tako ugotavlja Stivin. S tem pa gotovo noče izražati kakega nasprotstva proti sovjetski Rusiji, marveč le odklanja nje dosedanje metoda, ki pa jih danas očitno, četudi še plaho ia previdno, zapušča tudi ista sovjetska Rusija sama. Dana razmera in potrebe resničnega življenja jo silijo v to. Posebno pa grenko izkustvo, da so se nje računi z veliko socijalno revolucijo ▼ vsej Evropi izjalovili. Je pač zgodovinska resnica, da morejo revolucije pač dati pobude za velike politične in socijalne preobrazbe, izvršiti Jih pa ne morejo z mesta. Kar je hotela revolucija, mora potem postopno dosegati — evolucija z. modrim upoštevanjem razmer. Zlasti sedanji politični položaj v Italiji zahteva od voditeljev delavskega gibanja največjo modrost in tridnoet To na) d zapomnijo tisti naši previd____ (udje, ki m na zadnjih volitvah oddali tvoje glasove komunistični listi z nadami, ki se ne morejo uresničiti Pa naj so že storili to zavestno — s svojo duševnostjo, k& so jo prinesli s seboj s ruske fronte — ali pa nezavestno, vsled agitacije. Sledilo bo razočaranje. Pa tudi vsa naša narodna skupnost je dobila zdrav pook is izvajanj Sti vinovih. Nobena stranka naj ae ne postavlja izven narodnega življenja, marvefc naj v okviru narodna skupnosti skuša uveljavljati svoje ideje in cilje. Stranka, ki ne razume te zapovedi, žaga vejo, na kateri sedi tudi — ona sama! Prtit dobi nalog za sestara volilne vlade Radikali in samostojni demokrati nastopijo skupno pri volitvah BEOGRAD, 25. (Izv.) Na današnji konferenci pri min. predsedniku Pašiču je bilo sklenjeno, da bodo radikali nastopili pri volitvah povsod, koder bo treba, skupno s samostojnimi demokrati Na podlagi že sklenjenega sporazuma s Pribičevićem, morajo pustiti radikali demokratom proste roko na Hrvatskem. Madžarska stranka je sklenila, da nastopi pri volitvah samostojno. Toda dose čena delegat amsterdamskih strokovnih organizacij Sassenbach in narodni poslanec Divac iz Beograda. Zborovalci so napolnili veliko dvorano Mestnega doma do zadnjega kotička. Poslušalci so stali celo na hodnikih. Strokovni tajnik Franc Sveieak je otvoril shod. Uvodoma je omenil, da se čuj®, da so prišli nekateri s teaa namenom na shod, da bi - povzročili nemire in onemogočili shod. Dalje - Svetek s svojim govorom ni prišel, kajti nav-komunisti pod vodstvom dr. Lemeža, (Bianchi, Gnanta, GtcukM, Dino Rocco in Scnlok), ki bo pripravila načrte za pre-oanoiro pravilnika poslanske zbornice. Nato je bilo zaesdanje zaključeno. Prihodnje zasedanje ss bo pričelo 12. junija. ttusoHillevo wtwnj€ n Sitimi RIM, 25. Ministrski predsednik Mussoli-ni si je napravil za potovanje po Siciliji naslednji načrt: Dne 4. maja odhod iz Formie po morju, 5. maja prihod v Paler-mo, kjer ostane do 7. maja, nakar odpotuje v Mar salo, kamor prispe 8. maja. Dne 9. maja prispe v Empedocle, odkoder odpotuje v avtomobilu v Girgenii, še istega dne se povrne v Empedocle, odkoder odpotuje v Catanio. Dne li. se odpelje v Cahagirone, odtod pa v novo mesto Mus-solinia im Siracuso, odkoder se bo vrnil dne 14. maja v Focmio. Novo mesto na Siciliji RIM, 25. Mussolini bo odšel prve dni maja na Sicilijo, kjer se bo ofe tej priliki položil temeljni kamen za novo mesto, ki se bo imenovalo po njem Mussolinia. Kongres za pravna vprašanja zrakoplovstva zaključen RIM, 25. Na zadnji seji Vir mednarodnega kongresa za pravna vprašanja zrakoplovstva se je vršila zelo živahna rzprava o načrtu glede režima zrakoplovov v monemstva. Nato Proglasitev Izvoljenih poslancev V četrtek zvečer ob 15. uri se je sestala osrednja volilna komisija v Rimu ter še isti večer proglasila izvolitev poslancev na posameznih kandidatskih listah. Na fašistov* sld večinski listi je bilo proglašenih za izvoljene 355 poslancev, torej eden man) nego je bilo postavljenih kandidatov. Vsled smrti bivšega poslanca De Nava je namreč fal. lista izgubila en mandat, ki je pripadel manjšinskim listam, in sicer je pripadel ta mandat komunistični listi V volilnem okrožju Calabria-Basiiicata. Med vprašanji, ki jih je morala rešiti osrednja volilna komisija pred proglasitvijo izvoljenih poslancev, se je nahajalo tolmačenje čl. 82. volilnega reda, ki se tiče, kakor smo že ponovno poročali, načina porazdelitve mandatov med posamezne manjšinske kandidatske liste. Spor, aH naj se upoštevajo samo tiste liste, ki so dosegle količnik, ati tudi tiste, ki ga niso dosegle, je rešila osrednja volilna komisija v tem smislu, da morajo priti v poštev tudi ostajaki tistih list, ki dajo pri prvi delitvi izid 0... Na podlagi takega tolmačenja omenjenega člena volilnega reda je proglasila osrednja volilna komisija za izvoljene sledeče kandidate posameznih manjšinskih list: 1. Fašistovska manjšinska lista: Sarroc-ehi, Denegani, Aldi-Mai, Trigona, GarđiolH, Amicucci, Anto- daj* je* že obljubilo radikalom podporo 25 roči ko«umsti po4 vc^vom ^ ^emeza, kongres razpravSjal o poročilu italijanskega j Netti, Spinelli, Raschi. občin, v katerih prevladuje madžarski Marcela fcHčSm Cidi so delegata Luzzattija glede zavarovanja. Itali-| nelH, De Simone, Niguesta, Serena, Sipari, živelj. s^i^^kJici-Čenm izziva?! Naj tovori Sassen- i« Giannini je stavil predlog, naj se vsled j Schirone, Guaccero, Ceci, Vlada je uverjena da dobi Pašič dne *e2ivela trc^ iatemac*wiaTll Nastalo je pomanjkljivosti organične celote načrta raz-2 maja mandat za sestavo vlade. Opozicija pravcaio hmooeko vpf^e. Komunisti katerih P«va odloži za prihoda* konfire®. Predlog pa se nadeja, da se bodo še nadaljevala L bik) ^ Mvu>6mmirefika večina, so za- t* bil sprejet. Na danski s«* je bda na dnev-posvetovanja krone. ' htevali. naj ss vali pxed~ nameščencu x:k i- cifrala <>ociialisti&na stranka sociialističneMa konsuma Jurčiču ranjeno gla- se bo vršH v Bruaejju. čih letakov je sklicala Socijalistička stranka socijalističnega ------------. * a ~ in Strokovna komisija iz Šelenburgove ulice vo. Dobil je med pretepom precej Jelke poza včeraj zvečer ob 7. uri v Mestnem domu škodbe na glavi. Tudi nekai drugih le bilo javen shod. Kot poročevalca sta bila o zna- ranjenih. Svetek je odnesel zdravo leoto. Ml.lofteakl ffllA» I dogovoru s kraljevino SHS je bil pusčen MIlMStrSKI svet 'naReld ^ivemer, lri naj bi utfadil pot za sklenil odložiti splošne občinske volitve uvedbo civilne uprave na novem ozemlju. Imenovanje prvega prefekta za kvaraersko Ker ss sedaj lahko smatra ta izjemna pokrajino j uprava za nepotrebno, je ministrski svet RIM, 25. Na svoji današnji seji je mini-1 odobril načrt za odlok-zakon, ki določa, sirski ivet odobril na predlog mimstra. Fe- da seima s i. ^^vati za k^rner-derzonija načrt za ustanovitev 2 libijskih sko pokrapno 3^k^t«^boiz^sval legij fašistovske miUce. Na ta način se je nsdoge, ki ^prepuščajo prefalrtom zako- f v* I ___"nr — — I« Al •• ti fašistovska milica končnoveljavno vključila v kr. kolonijalne čete v Libiji Nato je ministrski svet razpravljal o od-gedkvi splošnih občinskih volitev. Zadnja redna in splošna obnovitev občinskih sv-tev se je namreč izvriila septembra in ck-tebra meseca leta 1920 in bi se tedaj marale v smislu člena 279 občinskega ia pokrajinskega zakona vršiti prihodnie splošne občinske volitve še v tekočem letu. Ministrski svet je proučil vzroke, ki govorijo za uporabo člena 115 kr. ukaza od 30. decembra 1923 štsv. 2839, ter prišel do zaključka, da je v sedanjem položaju odgo-dkev splošnih občinskih volitev skrajno priporočljhra. V resnici je država komaj izšla iz enega volilnega boja in bila bi Ledaj neprimerna ponovitev tega boja v tako kratkem roku. Treba je pri tem tudi upoštevati, da je bilo od zadnjih splošnih občinskih volitev sem v teh štirih letih obnovljenih oziroma se ima obnoviti vsled izrednega upravljanja več kot polovica vseh občinskih svetov, in sicer 4,742 od 9,156 občin kraljevine, da, v nekaterih pokrajinah so bili na ta način obnovljeni vsi občinski sveti, tako da pač ne obstoja nujna potreba za skorajšen razpis novih občinskih volitev. Odložitev teh volitev je tembolj umestna tudi z o žirom na predloge za podelitev upravne volilne pravice ženskam, ki bi se ne mogle udeležiti prihodnjih občinskih volitev, ako se bi te vršile že v tekočem letu. Z o žirom na te razloge je ministrski svet odobril načrt za ukaz za odgoditev splošnih volitev na prihodnje leto, katere se tako ne bodo mogle vršiti pred 31. maja 1925, t. j. po reviziji volilnih imenikov. Kar se tiče pokrajinskih svetov, od katerih je bilo 54 v zadnjem četrtletju izrednim potom obnovljenih, je treba upoštevati omenjeni člen 115 kr. ukaza od 20. decembra 1923. štev. 2839, kateri sicer predvideva vzpostavitev vseh pokrajinskih svetov na podlagi novih pokrajinskih okrožij, pri tem pa odreja, da se imajo ro4d, tekom katerih se morajo obnoviti pokrajinski sveti, določiti s posebnim kr. ukazom. Nato je ministrski svet razpravljal o končnoveljavni ustanovitvi kvarnerske pokrajine m imenovanju novega prefekta. Po ni kraljevine. Ker pa je bel vključen v novo pokrajino del ozemlja istrske pokrajine, kjer so že v veljavi upravni zakoni kraljevine, so bila novemu prefektu podeljena tudi izredna pooblastila bivšega guvernerja, da bo tako zagotovljena ?rganrita enota pokrajine ter omogočeno v isti. izvajanje obeh obstoječih zakonodaj. Za novega prefekta je bil imenovan luMn. Michele Sorge, sedanji vioeprefekt beneške pokrajine, kateri bo moral izvršiti vse v njegov delokrog spadajoče priprave za izvršitev dogovorov s kraljevina SHS in za postopno uvajanje italijanske zakonodaje na novem ozemlju. Sklenjena je bala tudi raztegnitev nekaterih italijanskih zakonov 'na reško ozemlje. Posebni načrt za odlok vsebuje nekatere spremembe k sedanji razdelitvi vojaških okrožij tržaškega armadnega zbora, katere so se lžica zftic za potrebne po aneksiji Reke. Ministrski svet je končno sprejel nove določbe sa vzdrževanje igralnic v zdraviliščih in na letoviščih ter prekinil nato svojo sejo. Prihodnja seja se bo vršila v sredo, 30. t. m. Veliki fašistovski svet TTiitinii iljenjs Sesskft lagal un siiih skupin Zaključek usedanja RIM, 25. Veliki fašistovski svet je končno rešil vprašanje, ki se že dolgo časa vleče v fašistovskih vrstah, t. j. vprašanje, ali morejo izvoljeni poslanci zavzemati istočasno kako vodilno mesto v stranki Po sklepu fašistovakega sveta se bodo izvoljeni poslanci aoeraH odpovedati mestom v stranki, ki jih bodo ratedH drugi fašisti. Na ta način bo bržkone marsikateremu, ki si je želel kakega stolca, ustreženo. Nasprotno pa bo nevarnost kake nepokorščine vodstvu stranke preeef zmanjšana; kajti poslanci ne bodo raspolagali več direktno z organizirano maso. Da se izpolnijo izpraznjena mesta ▼ stranki, je veliki svet sklenil, da se bodo vrtiH dne 18. t. m. pokrajinski kongrerf, ki bodo izvolili nove voditelje. Dalje bo fašistovski svet pozval pokrajinske mu, da pričnejo takoj ustanavljanjem ženski^ fašistovskih skupin. Imenovana je bik komisija 3 poslancev Br. lr. 0 gani u nfsp MM v Društvo narodov BERLIN, 25. Državni kancler dr. Marx je imel v Sigmaringenu, kjer js prebil s svojo družino velikonočne praznike, govor na a&orovanju tamošnje stranke centra. Govoril je najprej o zunanji politiki. Izrazil je mnenje, da je sicer misel Društva narodov sama na sebi prav krščanska, da je pa to Društvo v svoji sedanji obliki le orodje Francije, kateremu ne moremo ponuditi svoje roke. Da nismo do danes še vstopili v Društvo narodov, ima svoj vzrok v tem, da se nismo mogli podvreči pogojem, ki so se nam stavili za to. Zahteva se od nas priznanje versailleske mirovne pogodbe in današnjih' državnih mej. Nikoli ne bomo mogli pritrditi ločitvi pranemških ozemelj v Š lezi ji in v saarski kotlini od njihove matere domovine, ne moremo trpeti poljskega prehoda na našem ozemlju. Zsreztik! pristna io predton Izvedencev PARIZ, 25. Francoska, belgijska in angleška vlada so danes vsaka zase odgovorile reparaećjaki komisiji, da sprejemajo poročilo izvedencev kot podlago za nadaljnje razpravljanje o vprašanju vojnih odškodnin. Belgijski odgovor obsega samo dve strani. Bruseljska vlada je izjavila tudi, da se bo o izvršitvi novega načrta, v kolikor se ta tiče Belgije, posvetovala z zavezniškimi vladami. Za jutri se pričakuje še odgovor Italije. Praznovanje 1. maja na Spusken prepovedano MADRID, 25. Direktorij je sklenil, da ne dovoli običajnih delavskih manifestacij na 1. maja. _ Program za V. kongres komunistične intemacijon ale MOSKVA, 25. Program za peti kongres komunistične internacijonale, kateri se bo otvoril v Moskvi 5. julija 1924., je že določen. V prvi vrsti bo to zborovanje končnoveljavno potrdilo program svetovne komunistične internacijonale, kakor tudi pro-tfram posameznih sekcij. Razpravljalo se bo tudi o postopanju z o žirom na svetovni gospodarski položaj. Na kongresu se bo nadalje poročalo o dosedanjih uspehih pri postavljanju enotne proletarske fronte. Kakor je izjavil Zinovjev, mora komunistična internacijonaJa biti predvsem oprezna pred oportunizmom desničarjev, ker se po njegovem mnenju danes internacijonale giblje med dvema valoma svetovne revolucije. Prvi je že prešel, a drugi teh valov prihaja. To krizo preživljajo tudi ostale evropske države, predvsem Nemčija. Izvršilni odbor internacijonale je razdelil delo za kongres na sedem velikih sekcij: Rusijo, Nemčijo, Italijo, Bolgarijo, Anglijo, Združene države S. A. in Japonsko. Med vprašanji, ki se bodo pretresala na plenumu, je na prvem mestu narodno vprašanje, potem pride vprašanje strok, organizacij in njihovih odnotajsv napram kmst-skema prebivalstva. Kongres se bo bavil tudi s kmetslno internacijonalo, ki stremi sa ločitvijo poljedelcev vse Evrope od veleposestniških sreda* ter deluje za priključitev najširših plasti kmetskega lrnd-stva k komunistični internacijocali. Pretresalo se bo tndi vprašanje odnolajev komunistične stranke napram razumništvu, vprašanje propagande in organizacije komunistične omladine. Peti kongres komunistične internacijonale bo stal pod geslom: «Brez lunina ▼ duhu leninizma». Canelli, Ven- trella, Racheli. 2. Lista z znakom kadeča se Etna: Lom-bardo Pellegrino. 3. Lista z znakom državna zastava in savojski grb: Pezzullo, Barattolo, Palma. 4. Lista z znakom vzhajajoče solnce z geslom: Svoboda in socijalizem (unitarci)* Turati (v 2 okrožjih), Matteotti (v dveh okrožjih), Casalini, Buozzi, Morgari, Ca-nepa, Rosss, Treves, Bellotti, Caldara, Gonzales, Todeschini, Cosattini, Prampo-lim, Agnini, Mazzoni, Modigliani, Baldesi, Bacconi, Lopardi, Labriola, Priolo. 5. Lista s ščitom in križem in geslom «Libertas» (popolari): Bertone, Marcanci-ni, Buratti, Boggiano-Pico, Cappa, Baran-zini, Bresciani, Grandi, Achille, ^acini, Longinotti, Mauri, Merizzi, Montini, Brenči, De Gasperi, Merlin, Capra, Carbonari, Galli, Guarienti, Uberti, Fantomi, Gillardo-ni, Micheli, Milani, Braschi, Corini, Gron-chi, Marchini, Tupini, Cingolani, Di Fau-sto, Rodind, fcosco-Lucarelli, Anile, Alda-sio, Larosa, Termini, Delicata. 6. Lista z znakom žepna ura: Rubilli, Manfredi, Mongio, To si. 7. Lista z znakom baklja s začetnicama D. S. (demokratični socijalei): Persico, Al-banese, Tripepi, Colonna di Cesar6, Fa-randa, Fulci, Guarino-Amella, Lomontef Nasi, Restivo. 8. Lista z znakom peterožarna zvezda na črnem (ustavna opozicija): Presutti (v 2 okr), Amendola, Bencivenga, Bracco, Lombardi, Mole, Berlaguer. 9. Lista z znakom tehtnica: Graziano. 10. Usta z znakom lopata z bršljano-vim vencem (republikanci): Bergamo Gui-do, Facchinetti, Macrelli, Bergamo Mario, Chiesa, Morella, Conti. 11. Lista z znakom lipova vejica m planika (Slovani in Nemci): Wilfan, Besednjak, Tinal, Sternbach. 12. Lista z znakom konj: D'Ambrogio, Giulfrida, Macchi, La Loggia, Saitta. 13. Lista z znakom žareča zvezda nad orlom (faš. disidenti): Forni. 14. Lista z znako»m klasje in geslom «Da noi» (kmetska stranka): Prunatto, Scotti, Insabato, Roanamni. 15. Lista z znakom angelj na ladji: De Grecis. 16. Lista z znakom Štirje zamorci (sar-dinski avtonomisti): Lussu, Mastino. 17. Lista z znakom državna zastava in savojski grb: Giolitti, Fazio, Soleri, PoggL 18. Lista z znakom srp, kladivo in klasje (komunisti): Graziadei (v 2 okr.), Bentuii, Maffi, Fortichiari, Repossi, Ripoldi, Borin, Gramschi, Gennari, Picelli, Srebrnič, Da-men, Molinelli, Volpi, Alfani Giorgio, Bullo, Losardo. 19. Lista z znakom državna zastava s kr. krono v »redi: D'Alessio Francesoo, D'Alessio Nicola. 20. Lista z znakom srp, kladivo in knjiga (maksimalisti): Romita, Amedeo Lazaa-ri, Campanini, Momigliano, Nosedn, Viotto, Conca, .Galeno, Gallani, Bacci, Fabbri, Grossi, Capocchi, Cavina, Del Bello, Cas-sinelli, Nobili, Lucci, Bovio, Mancini, Vella. Lista z znakom zvezda z žarki (Bonornl-jevi demokrati) in lista z znakom David s pračo (neodvisni) sta propadli. Ker se je osrednja volilna komisija odloČila za tolmačenje čl. 82. v smislu, kakor je bilo uvodoma povedano, dobimo Slovani le drva poslanca. Če pa bi se zakon tolmačil v smislu, da pridejo v poštev Is liste, ki so dosegle količnik, bi ss razdelila po« tLiiiJf« mesta med manjšinske liste našega volilnega okrožja takole: Slovani 4, popolari 2. komunisti 2. Republikanci in unitar* ci bi ne imeli v tem slušaju nobenega po* Zottuli ftnftft feležittktk tarif za čehoslorvaiko blago PRAGA, 25. Kakor poroda «Tariianzet» ger», je drlavna nemška železniška uprava uvedla znižano tarifo na svojih železnicah za čehoslovaško žHo, moko in drugo blago za nemška pristanišča in za nemško-ivK carske, nemško-avstrijske ter za poljskoM avstrijske obmejne postaje. Japonski narod protestira proti Ameriki TOKIO, 25. Tukaj in v Osaki se vrtfjo velika zborovanja v znak protesta profil ameriškemu zakonu, ki skoro popolnoma Sepoveduje priseljevanje Japoncev v fcružene države. Ministrski predsednik je baje izjavil, da je vlada prepričana, da bi proglas na ameriški narod gotovo zboifSal sedanji položaj. Japonsko propagandno udruženje za okrepitev Društva narodov m je obrnilo na ameriško javnost s pozi- vom, na) prepreči procmilgactjo protifapon-skega zakona. Medna rodaf dflaški PARIZ, M. Vteraj^ je bi! otvorim Parizu kongres medna ustanovil ene ski zastopniki, ki se ttdeJdijo kongresa« zasto- 20 18 narodrrfh ucfe-trženj, v katerih je vpisa-okoli 250,000 dijakov «z vseh dđav. fcon-gres bo sestavi! dnevni red z« zvezno zborovanje, ki se bo vrfHo v Varlavi meseca septembra tega leta. t DNEVNE VESTI Iz tržaškega ilvUenla Prož z nasllstvom I Pred nekoliko dnevi je priobčil «Popolo d'Italia* — glasilo sedanje vlade — že znani Članek, v katerem je zahteval, naj fašisti prenehajo z nasHstvi in naj prepustijo vladi, kd Ima. dovolj sredstev za to, da nastopa proti •sovražnikom države*, ako bo potrebno. *Der Landsmann» pripisuje temu članku veliko pomembnost. Ni dovolj — tako pripominja — da se nasilstva, storjena od neodgovornih ljudi, obsojajo, marveč jih je treba pre-prečati že od začetka. Izvajanje zakonov in naredb, bodi stvar tistih, ki so določeni v to od države, ne pa posameznikom, se z nasil-stvom postavljajo izven zakona. Tisti elementi, ki so jim nasilstva smoter za-se, bi se morali brezobzirno izključiti iz stranke. V članku vladnega glasila je tudi jasno izrečeno, da je treba odstraniti tudi tiste, ki so odgovorni in ki ne znajo preprečiti taka ^bestijalna nasilstva*. Istotako ne obsoja oni članek samo nasilstva z gorjačo, namreč tudi taka, ki zadevajo čustva, duševnost in kulturnort. Če fašizem odstrani tiste elemente, ki si usojajo oblast •krvnika*, potem se veliko lažje doseže mirno sodelovanje v blagor obeh narodov. Čas je, da se napravi konec nasilstvu tudi proti — iezikovno-kulturnim potrebam našega ljudstva. Kajti tudi to je nasilstvo, če se n. pr. zadirajo v priprostega kmeta, ko zahteva vozni listek v kak kraj, ki mu on ne ve italijanskega imena ... ! _ Sslsfta sreia za Tfipeiitasije is tire^o Tragičen samomor vojnega invalida. Pred kakimi 14 dnevi se fe nastanil v hotelu Rossi v »lici Trento št. 15 vojni invalid Josip Cam-panello, star 30 let, po poklicu poljedelec, rodom iz Sicilije. Prišel fe tušem, da bi našel kako službo. Mladenič je bil zelo malobeseden in vedno zamišljen. Predvčerajšnjim opoldne se je vrnil domov in od takrat ga ni bilo več n« spregled. Včeraj okoli 13. ure je nenadoma, zadonel v njegovi sobi strel iz samokresa. Pok je vzbudri pozornost sobarice, ki je pospravljala na hodniku; sluteč nesrečo je hitela obvestit lastnika hotela. Ta je nemudoma obvestil tele-fonično rešilno postajo, odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik z dvema postrežnikoma. Ker so bila vrata Campanellove sobe od znotraj zaklenjena, sta jih morala potrežnika vlomiti. Ko so navzočni končno stopili v sobo, se jim je nudil žalosten prizor. Campanello je ležal ves krvav nezavesten na postelji; ustreli! se je v usta in krogla mu je predrla glavo. Zdravnik je takoj uvidel, da je rana smrtno-ne varna, ker je bil ranjenec še pri življenju, ga je dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, k$er je pa kmalu potem izdihnil. Vzroki, ki so privedli nesrečnega mladeniča do obupnega koraka niso znani. Samokres in druge predmete, ki jih je zapustil samomorilec, so vzeli v varstvo orožniki iz postoje v ulici Tor S. Piero. Krvav pretep as jadrnici Mornar zabodel tovariša s nožem. Na jadrnici «Cioeiaccio», za-Uradni list «Gazzetta Ufficiale* od 22. t. m. sidranj oh pomola pod Skednjem, na katero je objavil kr. odlok-zakon od 31. januarja 1924, nakladajo les, sta se včeraj popoldne pri delu U. 472, s katerim se odobrava šolska uredba 5Prla mornarja Josip Tortora, star 25 let in za italijanski koloniji Tripolitanija in Cire-jf™ Kiviezzo, star 30 let, oba doma iz južne naika. {ltafiSe m spadajoča k posadki jadrnice. Mor- Cl. 1. te Šolske uredbe pravi: V Cirenaiki in i ij>očetka v šali drinj dragega dra- Tripolitaniji se lahko ustanavljate z cdlokom i žli» » zba^a, da ne znata deteti; zbadljivke ministrstva za kolonije in na podlagi mnenja \ P^^tale vedno ostrejše in kmalu je iz tamkajšnje vlade: i SaIe »aeial »repir. kateremu je sledil hud pre- a) šole po italijanskem vzorcu za vse dr- j lfP: Nenadoma te je ? Kivieezovi reki zabli-žavljane skii nož. Razjarjeni mornar £e zamahnil f no- b) arabske šole za libijske državljane mosli- 12eiKJ Profl. tovariša ter ga zabodel pod desno manske vere | Pazduho in v prsa. Konečno se je navaočnim čl. 3. določa: Za ureditev arabskih iol ozna- ; moruariem posreč3o ločiti pretepača. V tem čenih pod črko b) čl. 1, bodo veljale posebne fasu pnhrfen nekateri ffaančni stražniki, Šolske odredbe. \ t D™* a«ni J. p-c.J j J^ zdravnik rešilne postaja; prišadSi na lice se-j sta je ta dogaai. da je rana, ki >0 je imel Tor-I tora pod pazduho precej imama. Potem Lo Gentile-ja, je dejstvo, da se Arabcem dovolju-j mU ^Hjij™ ** ^aj prepeljati . . * 1 -t. . j v mestno be*i*a>co. K»a Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) Nadal|yje se Olga Mlekuš Anton Zevnik notar danes poročen« VKnjagera (Jegoalevlja) M. 4. I Bovec. 398 MaN oglasi TRGOVCI POKORI Tttfaefea, laaieat stroke, v sredini Ljubljen«, t laetnt kili, krez konkurence, te prode radi poetareieetl sedanjih Iftsttiiiaor, s kiie vred. Hiia, oakK aa tr-gorim* zidana L 1913, iaa poleg trgovskih icxk»tar stanovanje s ifiriml labinri, s pri-tiklictami in 400 a" zeia^iSCa. Vse je kupcu taiLo) na razpolago. — Cena tOOJOO Kr. Naslov pri epravniitvu. turnim in naprednim narodom, zavednim od- i no bolnišnico lž-kini kmeiAP. Tt^kir Ka^da^c, t kom naroda, s katerim se nahaja nasa dr- jJojna fe Zasede v Deček je fasel lava v odnošajib tesnega političnega pri^atelj- "vropL »tvat vse to v kulturni in civiliziram P r o 5 n j a: Gosp. minister, izvajajte iz te neskladnosti čim prej logične posledice in izpre-menite &oIsko reformo za naše kraje vsaj v toliko, da bo dobilo naše zavedno in kulturno predsmočnjŽs je v kokinji dreea ljudstvo zavest, da je deležno na Šolskem polju vsaj istih pravic, ki se priznavajo prebivalcem divjih libijskih oaz in pustinj. vili z.areoe v wn. JLKtcefc je prste na obeh rokak huda razmesarjene in Številne manjže poškodbe po obcazu. Oče in iMrat, ki sta spreca£jaia malega ra- { njenca, sta povedala, da je naftel nekje dinamitao patrone; prinese« jo Je domov in ZI!f]2 Fmroino-naprežns streme v Sloveilti z na oi o radikalno strasKo Dne 23. t. m. »o se zbrali v Ljubljani zaupniki naro-dno-napredne stranke. Sklenili so soglasno, da se ta stranka združi z narodno-ra-dikalno stranko. Mi pozdravljamo ta aklep z zadoščenjem. To pa ne zato, 'ker bi hoteli videti v tem kako nasprotstvo proti drugim strankam in posebno še proti demokratski, V zadoščenje nam je ta sklep, ker vidimo v njem znak, da se politično življenje v Jugoslaviji bliža konsolidaciji. Številne male stranke so le v kvar. Niso dovolj močne za pozitivno ustvarjanje. Malo strank in te močne — to daje zdravo in tvo-rilno politično življenje. To združitev narod-no-napredne stranke z močno radikalno morajo pozdravljati tudi tisti Življi v demokratski stranki, ki so ostali zvesti staremu strankinemu programu narodnega ujedinjenja in državnega edinstva. Saj se je narodno-napred-na stranka v Sloveniji združila s stranko, ki ima isti program. Želeti je, di bi ta združitev ugodno vplivala tudi na bodoče razmerje med demokrati in sedanjimi novimi radikali v Sloveniji. Saj so v soglasju med seboj v glavnem? Znamke z reklamnimi napisi. V kratkem bodo vsi poštni uradi prodajali znamke, na katerih bodo na spodnji strani pritrjeni jezički a reklamnimi trgovskimi napisi. Na podlagi mednarodnih dogovorov se omenjeni jezički pe smejo nalepiti na naslovno stran pisem in dopisnic, ki so naslovljene v inozemstvo, temveč jih je treba odtrgati. Koncert ju^cslovenske umetnice. Kakor čujemo, se bo vršil v torek 29. t. m. v dvorani Circolo Artistico Via Coroneo 15. (Začetek ob 20.30} koncert prve jugoslovanske umetnice aa goslih gospe Fanny Brandl-Pelikan iz Maribora, V nedeljo prinesemo daljši članek o tem umetniškem koncertu. Društvene vesti P1 minsko drtiStvo v Trstu opozarja na jutrišnji izlet na Artviže. Odhod točno ob 5.25 aj. z Dr. kolodvora Sv. Andreja z vlakom do Herpefj. Peš na Artviže, kjer bo kosilo iz na-brblnjaka. Po dobrem počitku peš skozi Naklo v Divačo na vlak. — Prihod v Trst ob 20.30 ali pa ob 21.20. S&nprsa «Viktor Parma» priredi v nedeljo 27, t. m. popoldanski izlet na Pesek. — Odhod S*postaje pri Sv. Ani ob 13. z vlakom do Drage. nato peš na Pesek. — Zbirališče pred DKĐ pri Sv. Jakobu ob 12V«. Srednješolska skupina Safdb: Danes ob 4. uri društveni sestanek. — Vodstvo. z žebljem v njo. Domače niso tega pranreteanc zapaziti. Zgodilo se je, kar fe bilo neizogibno; patrona se le razpoč&a m ranita »elejfa neprevidnega. Deček se be moral zdraviti 4 tedne. Zakaj so ga ptc.epii? Predpreteklo noč okoli 24. ure se je v spreasstvu dveh orožnikov zatekel v mestno bolnišnico 30-letni bežak Josip Zafred, stanujoč v nftci Nolis a vento it. 72. Mol, k£ i« raven na glavi, j« povedal, da sta ga v bližini krcaulor^t v ulici Ietria napadla dva neznanca; sprva sta ga pošteno optovala. nato sta ga H pretepla s palicami. Zafred je dodal, da ne zna, kaj sta hotela napadalca 'od njega. Dosedaj ni bilo mogoče dognati, če Zafre-dova izjava odgovarja resnici. Nesreča pri deht. T* tak Jakob Ceear, star 46 let, stanujoč v ulici Puscianiso it. 5. is včeraj predpoldne nakladal premog na velik tovorni čoln, zasidran ob pomohi v plavfik v ŠJcednju. Nesreča je hotela, da se je nostič, na katerem je mož stal, premaknil; Ceear je z£u- ? bil ravnoteije, padel n dao čotaa ter si pri j tem zlomil desno ključnico; poleg tega ae je opraskal m pobil po glavi in po desni nogi. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato jo bil prepe^an v mestno bolnišnico. Iz tatinskega dna milri PredsmoČnjim so se neznani zlikovci vtihotapili v stanovanje Karla U;čič, stanujočega v ulici Vento ft. 9. Pripravili so ai veliko culo perila, toda r zadnjem nipu jih je nekdo preplašil; postili so pripravljeni plen ter zbežali. GEMTILU * CaOSMAHCCT — Vta Mazafai 40. Največja isbera ssansfc dešneja blaga v vseh vrstah in pa aafailjflfl i esoab v Trstu. 479 IŠJ&ik. Si«br», Jate ia n tetin Plačam več kot drugi. Z» tama Po vb Al- bert. Trst, via Mezzini 25 Podpisani dr. Dio niz Godina, Trst, Via Tor-re bianca 41, kot zastopnik in likvidator Kmetijske zadruge, r. z. z o. z., v likvidaciji, v | Trstu, poživljam vse člane-zadružnikc te za- j druge, da plačajo v 14 dneh in v moje roke znesek L 72.— (sedemdeset in dve). Ta znesek je vsaki član dolžan plačati v pokritje zgube likvidacijske bilance gornje zadruge glasom oklepa 3. izrednega občnega zbora dne 13. 4. 1924 in sicer na podlagi v zadružnih pravilih ocnačenega in prevzetega jamstva ter na podlagi razdelilnega načrta sodnijskega izvedenca Josipa Pertoia, dne 2. aprila 1924. člani, ki se na ta poziv ne bodo oglasili, bodo morali nositi troške oponrinjevalnega pisma, troške eventualne tožbe in eksekucije. TRST, 19. aprila 1924. Dr. Dioniz Godina Tmt, Vi aTorrc Bianca 41, II. vsega obuvala, ki se nahaja v skladišču A. Mayer Grego Trst, Corso GarifitMl 4, tit imtspfa 30 /o popust m vse oblivalo. Oglejte sf na&o prodajalno brez obveze za i.aknp in naSli bociete največjo prikladnost. Izbera slap za dečke, ženske od L 10.— naprej. fn moške S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naše ljubljena hčerka oz. sestrica SONJA preselila v nežni dobi 4 tet med nebeške kriiatce. Pogreb se bo vriil v soboto popoldne, ob 4.30. Srotko m Mci Bajt« sferiši. Marija, sestrica. (395) □ □□□oaooDoaoDDDD □□□□□ □□□□ □□□□□□ □□□□□□□□□□□d a a □ □ Vesti Is Istre VESELICA NA PESKU PRENESENA. Vrh-poljsko pevsko draživt> niTifiiip bmtakim drn-štvorn, ki so imela sodelovati na veselici t nedeljo 27. t. m. in slavnemu občin&tvu, da fe veselic« radi nepredvidjeailt zaprek preae* ieam na nedeljo 4. maja Iz Materije. «Prostovoljno gasilno dru5tvo» se najtopleje zahvaljuje cenj. občinstvu, ki/je" z veliko udeležbo pri vesetici pripomoglo do nepričakovanega moralnega in gmotnega uspeha. — Posebna zahvala bodi izrečena tambura škemu zboru iz Kozine, ki je mnogo prispeval s svojim ubranim sviranjem k splošnemu zadovoljstvu. — Končno se zahvaljujemo »Pevskemu društvu« iz Vrhpolj za sodelovanje kakor tudi g. Dušanu za velikonočni dar. — Odbor. Vesti z Goriškega Družinski večer v Gorici priredi akad. fer. dr. «Adrija» danes v soboto 26. t. m. ob 20.30 ▼ dvorani Trg. doma. Za prireditev so razposlana posebna vabila; kdor ga pomotoma Se ni prejel, naj reklamira pri tov. Pavlin Josipu Gorica, Viale XX. Sett. 48. — Predstavi Dramatičnega krožka se vriita v nedeljo 27. t. m. ob 16. uri in 20.30. ker priredi V soboto 26. □ □ □ □ □ a □ □ D □ □ □ □i a a o o □ a □ □ □ a a BANCA IMMOvtfM« Ma 1905. glavnica Ltt. 18.e00.000-- popolnoma vplačana. k NK0&6 9 (Lastna palača). Po<*ra>2nftcl: ABBAZIA, ŽARA. OlajSuJe vsako tr&omU® operacijo s Jugoslavijo In z vzhodnimi daljam! Dale subvencije na bSago, efekte In vrednosti •feMev In rs^sno«. Mormsdle. — Kupujs In prodaja In drsgs spsrsdle po ssjugodnsj šl i pegojin. w Hrah na hranunn knJHks ta Uh obrastaj« po talno nafto, m vloga na IskoO ralan po 4*4.*, i vaaana vloga preti odpovedi otoraaftujo najbolja po dogovora. v Dinarjih ter |U» obrestuje najbolje po dogovora, ipffiuii nakazila v Urah In dinarjih za Jugoslavijo □ a DODODODDDDDODDPDODna □ □ □ □ O □ □□□ □□□□□ □□□□□□□□□□□GO fODUlTIl W. Collina: 3REZ IMENA (10) Garth Tretye poglavje, K je stopita v bite, ei a _ niti najaumi prizadevala, da bi zatajila neugodni vtisek, ki ga je napsavU aaafo £mi tujec. Bržkone se »e llo xa denarno podporo. S kakšno pravico je vmlal dsssr, ni bilo jasno, morda je bil kairien reven sorodnik. VpraSala (e bMi Aojenki allie nuna mali kdaj omenila ime kapitana Wreggeja, toda nobena izmed a|i|a ai aikoH tega afišala. Ali je kdaj omenila« da issa reene sorodnike? Nasprotno, ie pred leti je teaavtta, da nima nobenih Uvedb sorodaikov. Kaj ^ kotel tujec re£i s h—r rfsnij «aajW A u Ihd » zade* ▼a»? Iz katerega Taroka M lnsfcal napačno navedi*o? Ali se akrfva sa tam morda ie ena skrivnost, Id fe v svezi a Arivnostaim potovanjem v Londoa? v Bržkone sta bS obe iliaiinsiil zadevi* v medsebojni zv«xi. Drooi la preiinjega dne na novo vAndiK v aoeoodičm Garth. so s e ko je zapećatfla pismo s kapitanovim Ustom. Z obratno pošto je prispel odgovor. Gospodična Garth, ki je bila vedno prva pokoncu, je sedela sama v zajtrkovalnici, ko je prispelo pismo. Prvi pogled v njegovo vsebino, jo je uveril, da je najbolje, če ga sama nemoteno prej pretiere, zato se je podala v svojo sobo, prepuščajoč Nori skrb za serviranje čaja. Prvi del precej dolgega pisma se je nanašal na kapitana Wraggeja. Gospa Vanstone je pisala, da je bila njena mati dvakrat ooiožena. Njen prvi mož je bil neski doktor Wragge, vdovec z mladoletnimi otroci. Eden izmed teh otrok je bil oni sedaj tako malo vojaški izgleda joči kapitan, «poste *resrtante Bristol*. Iz tega prvega zakona ni gospa Wragge zapustila nobenega otroka, iz drugega pa samo gospo Vanstone. Razen omenjenih bratrancev, ki jih pa ni niti poznala m o katerih ne ve, če so živi, nima drugih sorodnikov. Tako oddaljeno sorodstvo ni moglo dati kapitanu Wraggeiu najmanjše pravice, da bi smel kaj od nje zahtevati. In dasiravno je on to vedel, se ie vedno vsiljeval. H strahu, da ne bi izrabljal njegove darežljivosti, ga je že več let podpirala iz svojega žepa pod pogojem, da se ne približa hiši in ne ooskuia približati t gospodu Vanstoneju. Do tega i tega nespametnega koraka je prišla posebno zato, ker je že poprej videla, kako je kapitan nadlegoval zdaj tega zdaj one£a člana materine rodbine. Dasi ga je narava obdarila s sposobnostmi, da bi se bil mogel v kateremkoli poklicu povzpeti do lepega življenja, je bil že z mladosti malopridnež. Služil je v vojski, ko so ga pa od tam zapodili, se j-c pečal z raznimi posli, ki mu pač niso delali časti in tudi drugače je bilo njegovo življi nje graje vredno. Poročil se z neko natakarico iz navadne gostilne, ker je podedovala nekaj denarja, in je zapravil ves njen denar. Skralka bil je nepoboljšljiv malopridnež in pre-lomitev stavljenih mu pogojev je dodala k ostalim njegovim podlostim še eno. Pha'a je takoj na označeni naslov in tako, da bo minilo veselje, priti še kdaj v bližino Couabe-Raven. Dasiravno jc to izvajanje pokazalo slabotno stran v značaju gospe Vanstone, česar ni gospodična Garth sicer še nikoli zapazila na svoji dospe, se je vendar zadovoljila s to pojasnitvi-jo, ker je mogla obenem zadovoljiti radovednost deklet. Drugače pa je bilo z drugim delom pisma, ki ae je nanašal na potovanje v London.