Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1983, št. 16, s. 147—156 147 Rado Genorio, Vladimir Klemenčič, Aleš Stergar VPRAŠANJA OKROG INTERPRETACIJE REZULTATOV JUGOSLOVANSKEGA POPISA PREBIVALSTVA PO NARODNOSTI LETA 1981" Uvod Popisovanje oziroma statistično evidentiranje prebivalstva po narodnosti, ma- terinem jeziku, občevalnem jeziku in podobnem je bilo že ob svojem nastanku deležno najrazličnejših strokovnih in političnih kritik. V večini primerov so ta pojav ter predvsem namene, ki so se skrivali za uradnim preštevanjem prebivalstva po omenjenih kategorijah, kritizirali predstavniki narodnih manjšin. Najrazličnejšim kritikam oziroma polemikam so bili izpostavljeni tudi popisi prebivalstva glede na narodnost ali materin jezik v Jugoslaviji; in to kljub dejstvu, da naše povojno po- pisovanje prebivalstva po narodnosti vsebuje pristope, ki jih nikakor ni mogoče enačiti s pristopi uradnih statistik tujih dežel ter tudi ne s pristopi starojugoslo- vanske uradne statistike. Ta je opredeljevala prebivalstvo le po materinem jeziku in veroizpovedi. Če primerjamo med seboj rezultate omenjenega popisovanja v tujini od srede 19. stoletja pa do danes, ugotavljamo, da je v večini primerov število pripadnikov narodnih manjšin absolutno in relativno upadalo, število pripadnikov večinskega naroda pa naraščalo.! Seveda je tudi v Evropi v tem pogledu nekaj izjem, kar še zlasti velja za porast števila pripadnikov nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Če primerjamo rezultate jugoslovanskih popisov prebivalstva, lahko rečemo, da ni tako.? Samo primerjava med rezultati zadnjih dveh popisov (1971 in 1981) je pokazala, da število nekaterih jugoslovanskih narodov stagnira ali celo rahlo upada, medtem ko se število. pripadnikov nekaterih narodnosti naglo vzpenja? interpretacija rezultatov popisa Rezultati zadnjega uradnega popisa prebivalstva v Jugoslaviji, predvsem pa tisti del, ki se nanaša na narodnostno sestavo prebivalstva, so takoj po prvih objavah izzvali številne diskusije ter povzročili polemične zapise v raznovrstnem časopisju — tako doma kot tudi v tujini. Že prvi podatki po republikah in pokra- jinah so pokazali, da se je spremenila narodnostna sestava prebivalstva veliko bolj, kot je bilo pričakovati, Med objavljenimi podatki so burila duhove ter povzro- čala najrazličnejše interpretacije zlasti vprašanja: — stagnacija oziroma celo rahlo številčno upadanje pripadnikov nekaterih jugo- slovansih narodov Pričujoči prispevek sta teoretsko, metodološko in vsebinsko zasnovala mag. Rado Ge- norio in dr. Vladimir Klemenčič na osnovi razprav, ki kritično vrednotijo rezultate uradnih popisov prebivalstva po narodnosti, materinem in občevalnem jeziku v Jugoslaviji in po svetu ter empiričnih raziskav in terenskega dela na narodnostno mešanem ozemlju Sloven- ske Istre in v Prekmurju. Aleš Stergar je pod mentorskim vodstvom dr. Vladimira Klemenčiča izdelal diplomsko nalogo »Spreminjanje nacionalne sestave prebivalstva v luči deagrariza- clje in industrializacije Jugoslavije v zadnjem desetletju«, ki je upoštevana kot vir (zlasti tabelarični prikaz). Prav tako so tudi upoštevani podatki nekaterih empiričnih analiz študen- tov geografije na seminarskih vajah PZE za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. ! Winkler W.: Statistisehes Handbuch der europšischen Nationalitaten, Wien 1931. 2 Stergar A.: Jugoslovani v popisih prebivalstva. Vprašanje naroda — socialističnega naroda — Jugoslovanstva. Prizma XI, št. 7, str. 9—12 (priloga Mladine, Ljubljana, 26. 5. 1983, 3 Petrović R.: Nacionalni sastav stanovništva. Jugoslovenski pregled, Beograd XXVII— 1983, 3, str. 97—104. R. Genorio, V. Klemenčič, A. Stergar: Vprašanja okrog interpretacije rezu = 148 tatov izreden padec števila pripadnikov nekaterih narodnosti (očiten zlasti pri lta- — izre i Čehih in Madžarih) kani ot stavila pripadnikov nekaterih narodnosti in etničnih skupin ke k . . (Albancev, Vlahov in Romov) in ni | — izreden porast števila narodnostno neopredeljenih (med katerimi je še po- : izstopalo število »Jugoslovanov«). Me oe torprataiji uradnih popisov prebivalstva v samoupravni socialistični Jugoslaviji razglabljamo o vprašanju številčnosti oziroma prostorske razporeditve narodov, narodnosti ali etničnih skupin, se navidezno pojavljajo dokaj kočljivi re- zultati. Od popisa do popisa so se namreč pojavljale nove kategorije, in kar je tudi očitno, iste kategorije so bile ob posameznih popisih različno definirane. Tako se je nesorazmerno Zz zakonitostmi razvoja, poleg narodnostno neopredeljenih, od popisa do popisa spreminjalo predvsem število Muslimanov (v etničnem pogledu), Turkov, Albancev, Vlahov in Romov." Očitno je potrebno pri tem upoštevati nekatera zgodovinska dejstva, ki so bistveno vplivala na značilnosti pri oblikovanju jugoslovanskih narodov in narod- nosti, Jugoslovanski narodi so se namreč razvili relativno pozno. Pripadali so različnim državam ter bili izpostavljeni najrazličnejšim kulturnim vplivom. Če upo- števamo tudi različno regionalno razvitost posameznih predelov, je razumljivo, da je bil zaradi vsega omenjenega proces narodnega prebujanja neenakomeren, prav tako narodno osveščanje in doseganje nacionalne emancipacije." K temu je potrebno dodati še nerešeno nacionalno vprašanje v Kraljevini Jugoslaviji ozi- roma zavestno nacionalno zatiranje posameznih narodov in narodnosti ter ne- navsezadnje tudi različno versko pripadnost. Socialistična revolucija je ustvarila dejanske možnosti za resnično enako- pravnost, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Prav ta vrednota naše revolucije je v raznolični družbenoekonomski stvarnosti nove Jugo- slavije pomenila začetek v procesu narodnega prebujanja posameznih skupin prebivalstva, kar je močno vplivalo na uradne popise. Iz prvih povojnih popisov prebivalstva vsekakor odseva proces osveščanja, prebivalstva v avtohtoni si- tuacji — to je v svojem lastnem etničnem območju — največkrat še v okolju sta- tične agrarne družbe. Zaradi dinamike družbenega razvoja po drugi svetovni vojni (določale so jo industrializacija, sprememba ekonomske strukture prebivalstva, intenzivne selitve v mesta, kolonizacija, medrepubliške selitve, selitve v tujino itd.) se je v Jugosla- viji kot večnacionalni skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti vseskozi do določene mere spreminjala narodnostna sestava prebivalstva. Vendar je treba upoštevati, da so na statistično ugotovljene podatke oziroma spremembe v se- stavi prebivalstva po narodnosti vplivali, ob že znanih demografskih, socialno- ekonomskih, političnih in drugih faktorjih, tudi čisto subjektivni kriteriji pri posa- meznih popisih prebivalstva, mešani zakoni, asimilacijski procesi in drugo." Dejstvo je, da je nagli razvoj proizvajalnih sil, ob zagotovljeni enakopravnosti, pospešil narodno osveščanje. Nagel družbeni razvoj je imel za velik del jugo- slovanskega prebivalstva izreden socialno-ekonomski in narodnostno-politični pomen. Uradna statistična služba pa v tem naglem razvoju ni imela metodološko izdelanih kategorij, ki bi se prilagajale danim spremembah oziroma sledile izzivu rasti. Kritičen pristop k obravnavi rezultatov zadnjega popisa prebivalstva glede na narodnost ter primerjava teh podatkov z rezultati popisa iz leta 1971 kljub upo- 4 Saopštenje Saveznog zavoda za statistiku, št.112, leto XXVI., Beograd, 29. 4. 1982, str.1. 5 .: Nacionalno i nacionalističko, Split 1974, str. 120. 6 a zej kretanja | karakteristike stanovništva Jugoslavije prema nacionalnoj pripadnosti, CDI, Beograd 1978, str. 84. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1983, št. 18 149 števanju navedenih dejstev odkriva protislovno situacijo in otežuje objektivno podobo o sestavu prebivalstva glede na narodnost. Popis prebivalstva leta 1981 je že s svojo metodološko zasnovo omogočil večji vpliv subjektivnih ter socialno- psiholoških faktorjev pri opredelitvi posameznika k narodu, narodnosti ali etnični skupini ter k neopredeljenim. Popis je bil sicer zasnovan zelo demokratično, a hkrati subjektivno in anarhično, kar je v precejšnji meri prispevalo k nerealni podobi narodnostnega sestava prebivalstva Jugoslavije in še zlasti k nerazumljivim spremembam v primerjavi z rezultati popisa leta 1971. Na odločanje v narodnostni pripadnosti je vplivala preveč ohlapna opredelitev posameznih kategorij ter očitno prevelik izbor le-teh. Ta široka opredelitev je v bistvu omogočila veliko vlogo subjektivnih in še zlasti socialno-psiholoških dejavnikov ter s tem po svoje po- tencirala velike spremembe v primerjavi s predhodnimi popisi po drugi svetovni vojni. Popis je v relativno obsežnih območjih Jugoslavije statistično in navidezno potenciral dejanske spremembe v narodnostni sestavi prebivalstva. Tako očitne oziroma z rezultati popisa predstavljene spremembe nikakor ne morejo odsevati realnega stanja oziroma že omenjene dinamike demografskega ter socialno-eko- nomskega razvoja posameznih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ti faktorji lahko na spremembe v narodnostni sestavi prebivalstva vplivajo le do neke mere. Z rezultati zadnjega popisa jih vsekakor ne gre precenjevati. Če hočemo pravilno pojmovati spremembe v narodnostnem sestavu prebi- valstva, moramo najprej izhajati iz sprememb, ki so nastale v obdobju med dvema poplsima (1971 in 1981) na območju celotne Jugoslavije. Osnova za to morajo biti republike in pokrajine, posamezne občine ter širša območja občin, ki so si podobna glede na sestavo prebivalstva po narodnosti. Tako lahko opredelimo območja, v katerih se je med obema popisoma pokazala tendenca po prevladi enega naroda ali narodnosti, po drugi strani pa območja s pestrejšo strukturo prebivalstva po narodnosti. Analize so pokazale, da se je prav pri teh med letoma 1971 in 1981 zlasti povečal delež neopredeljenih »Jugoslovanov«. Zlasti nesoraz- merno povečanje števila neopredeljenih in med njimi števila »Jugoslovanov« je porušilo staro razmerje v narodnostnem sestavu prebivalstva, hkrati pa povzročilo take spremembe v absolutnem in relativnem številu — tako pri pripadnikih jugo- slovanskih narodov kot narodnosti — ki jih ne moremo pripisovati zgolj demo- grafskim (naravni prirastek, selitvena dinamika) in socialno-ekonomskim razme- ram. Realno podobo, če upoštevamo naravno rast prebivalstva, mehansko giba- nje prebivalstva, zgodovinski, socialno-ekonomski razvoj in drugo, so rezultati poplsa pokazali samo v nekaterih območjih Jugoslavije — v bistvu v narodnostno homogenih območjih." Primerjava med popisoma leta 1971 in 1981 kaže, da število Srbov, Hrvatov in Slovencev stagnira (indeksi: 100, 98, 104); število Črnogorcev in Makedoncev Je zmerno napredovalo; močno pa se je povečalo število Muslimanov, Albancev, Vlahov in Romov (glej tabelo). Vsekakor bi bila napačna trditev, da se med letoma 1971 In 1981 narodnostna sestava prebivalstva ni spremenila. Jugoslovansko pre- bivalstvo se je namreč še posebej v preteklem desetletju intenzivno selilo s svo- jega na drugo narodnostno območje, kar je prav gotovo povečalo etnično hetero- genost posameznih območij. Pri tem je treba računati tudi z razlikami v naravni rasti ter socialno-ekonomskem razvoju posameznih narodov in narodnosti kot tudi s spremembami v osveščenosti. Koliko so k sedanji podobi prispevali ome- njeni dejavniki, je laže ugotavljati z analizami na ravni manjših teritorialnih enot." 7 Stergar A.: Spreminjanje nacionalne sestave preblvalstva v luči deagrarizacije in Industrializacije Jugoslavije v zadnjem desetletju. Diplomska naloga, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 1982. 8 Genorlo R.-Klemenčič V.: Analiza rezultatov popisa po narodnosti in metodološki poizkus ugotavljanja funkcionalne dvojezičnosti na primeru naselij Petišovci in Strunjan, Raziskovalna naloga, Inštitut za geografljo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana 1982. 1 . MB. Genorio, V. Klemenčič, A. Stergar: Vprašanja okrog interpretacije rezultatov .::. Tu je tudi laže ugotavljati vzroke za nesorazmerno povečanje narodnostno ne- opredeljenih oziroma zlasti »Jugoslovanov«. Prav gotovo velja pritrditi, da se je heterogenost v narodnostnem sestavu povečala na obsežnih območjih. V razvitih območjih se je narodnostna sestava spremenila zaradi močnega priseljevanja pripadnikov različnih jugoslovanskih na- rodov in narodnosti; v obmejnih in manj razvitih območjih pa se je znižal delež nekaterih narodnosti zaradi izseljevanja. Primer za območje, kjer se je zaradi pri- seljevanja iz manj razvitih območij spremenila narodnostna sestava prebivalstva, je gospodarsko razvitejša Slovenija. Skoraj v vseh občinah se je povečal delež pripadnikov jugoslovanskih narodov in narodnosti. Podobne pojave lahko sreču- jemo v podobnih območjih tudi drugje po Jugoslaviji. Seveda obstajajo tudi v tem primeru, zaradi razlik v razvitosti Slovenije ter različnih gibanj v razvoju, razlike DELEŽ NACIONALNO NEOPREDELJENIH — t.i. JUGOSLOVANOV L. 1971 Ro R a 8 8 >» 3% 8 < IL EH 8 - vo AVTOR: A.STERGAR, RISAL: C VOJVODA, 1982 Razprave in gradivo, Ljubljana, docember 1983, št, 18 451 med posameznimi občinami. Največje spremembe so opazne v obmejnih občinah, v občinah osrednje Slovenije, celjske in mariborske regije ter Zasavja. Značilno za omenjena območja je, da delež Slovencev relativno nazaduje — tako na račun priseljenega prebivalstva drugih narodov in narodnosti kot tudi na račun neopre- deljenih (predvsem »Jugoslovanov«). Analize so potrdile, da je treba iskati povečano število in delež »Jugoslo- vanov« ter drugih neopredeljenih v območjih priseljevanja, na drugi strani pa v območjih, ki so bila narodnostno pomešana že v preteklosti (glej kartograma). Zaradi mešanih zakonov ter s tem povezanih dilem glede opredeljevanja pri -po- pisovanju (zlasti otrok) ter raznih socialno-psiholoških dejavnikov in podobnega, se prebivalstvo ne identificira glede na pripadnost k narodu ali narodnosti, temveč v okviru kategorij, ki z narodnostno pripadnostjo nimajo prav nobene zveze. x DELEZ NACIONALNO NEOPREDELJENIH — t.i. JUGOSLOVANOV L. 1981 1—-4,399 % 5—999 % DO 099 % AVTOR: A. STERGAR, RISAL: C. VOJVODA, 1982 152 R. Genorio, V. Klemenčič, A. Stergar: Vprašanja okrog interpretacije rezultatov . .. Indeksi rasti prebivalstva po narodnostni sestavi v SFR Jugoslaviji in v po- sameznih republikah in pokrajinah med letoma 1971 in 1981:? SFRJ SRBiH SRČG SRH SRM SRS Ož.Sr. SAPK SAPV Skupaj 109 110 110 104 116 110 108 127 105 Črnogorci 113 108 113 101 121 163 135 86 119 Hrvati 98 98 75 98 86 130 83 105 79 Makedonci 112 107 120 95 112 204 86 101 114 Muslimani 116 110 111 128 317 416 122 222 170 Slovenci 104 68 86 77 80 105 75 88 74 Srbi 100 95 49 85 96 204 104 92 102 Albanci 132 117 106 143 135 155 111 134 124 Avstrijci 165 118 120 76 | 356 65 642 275 232 Bolgari 6i 63 6 65 60 76 62 61 67 Čehi 80 79 70 79 205 97 87 116 73 Grki 105 75 91 108 132 75 74 167 115 Italijani 69 92 64 67 200 73 108 92 69 Madžari 89 69 80 72 123 97 79 87 91 Nemci 68 153 98 78 374 90 77 511 53 Poljaki 100 80 250 93 310 105 128 169 85 Romi 171 498 371 307 176 147 207 234 254 Romuni 94 160 723 77 93 219 145 85 89 Rusi 60 58 83 61 70 64 64 64 50 Rusini 94 79 50 89 41 82 99 11 96 Slovaki 9 125 106 101 146 169 93 142 96 Turki 79 58 17 126 80 164 21 102 81 Ukrajinci 92 B4 160 90 136 134 81 175 100 Vlahi 146 94 600 123 89 340 174 80 86 Židi 30 48 19 11 88 13 66 75 54 Ostali 81 361 383 205 4 188 101 67 1588 Nac. neopr. po 170. čl. Ustave SFRJ 148 212 58 108 121 97 132 75 328 Nac. neopr. — opredelili kot »Jugoslovani« 445 285 390 389 580 291 356 745" 461" 745" 461" Nac. neopr. — reg. prip. 169 133 140 149 94 102 31 Neznano 246 277 136 348 162 359 610 86 50 " V SR Bosni in Hercegovini in v SR Hrvaški so ob popisu leta 1971 prebivalce, ki so se opredelili z regionalno pripadnostjo, vpisovalj kot nacionalno neopredeljene po 41. členu Ustave SFRJ ali kot Jugoslovane. Zato indeksov za vse kategorije nacionalno neopredeljenih v teh dveh republikah ni bilo moč izračunati. Omenjeno smo v Sloveniji, med drugimi območji, zasledili na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre, kjer je italijanska narodnost pomešana z avtoh- tonim slovenskim in alohtonim — priseljenim prebivalstvom. V takem območju se ob dani metodologiji popisovanja po narodnosti še bolj pokažejo subjektivni ali drugi dejavniki. Na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre je število Ita- lijanov upadlo, če upoštevamo zgolj rezultate popisa prebivalstva. Prav tako pa je upadlo tudi število oseb z italijanskim maternim jezikom. Podobno situacijo nam pokaže tudi analiza podatkov za narodnostno mešano ozemlje v Prekmurju, kjer je madžarska narodnost pomešana z avtohtonim slovenskim in alohtonim — pri- seljenim prebivalstvom. Analiza je tudi pokazala, da obstajajo v obeh primerih 9 Stergar A.: v op.7 cit. delo. Dopolnjeno po končnih rezultatih popisa v: Statistički bil- ten 1295, Beograd, maj 1982. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1963, št, 18 188 znatne razlike med številom opredeljenih po narodnosti in številom opredeljenih po materinem jeziku. V občini Piran je bilo po rezultatih zadnjega popisa 816 Italljanov; število prebivalstva z italijanskim maternim jezikom pa Je bilo znatno višje (1.144). Po- dobne razlike so bile ugotovljene pri Slovencih kot tudi pri prebivalstvu drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Znaten del teh razlik gre tudi na račun povečanega števila narodnostno neopredeljenih. Med 925 narodnostno neoprede- ljenimi (prevladujejo »Jugoslovani«) jih je 78 z italijanskim maternim jezikom, 322 s slovenskim in 525 z maternimi jeziki drugih jugoslovanskih narodov in na- rodnosti." Podrobna analiza naselij oziroma krajevnih skupnosti je pokazala, da prihaja do največjih razlik v območjih koncentracije prebivalstva oziroma v na- seljih s heterogeno narodnostno sestavo prebivalstva. V takih območjih pa je tudi največ mešanih zakonov." Relativno manjše razlike so bile ugotovljene v občini Lendava. Po podatkih popisa je bilo v tej občini leta 1981 7.069 Mad- žarov; prebivalcev z madžarskim maternim jezikom pa je bilo 7.378. Med pre- bivalstvtom z madžarskim maternim jezikom pa najdemo poleg Madžarov tudi Slovence (198), Hrvate (18), »Jugoslovane« (125) itd. Da podatki o narodnostni sestavi prebivalstva v navedenih območjih v celoti ne kažejo realnega stanja, je potrdila tudi podrobna empirična študija za naselji Strunjan (v občini Piran) ter Petišovci (v občini Lendava).'? Zlasti analiza za na- selje Strunjan je pokazala, da ne gre računati s tako pretiranim upadom števila Italijanov, kot je prikazano po podatkih zadnjega uradnega popisa prebivalstva. Omenjeni primeri vsiljujejo sklep, da v okoliščinah naše samoupravne so- cialistične družbe, ki je naravnana k uveljavitvi funkcionalne dvojezičnosti, ne kaže dajati rezultatom popisa tistega pomena, ki bi bil osnova za kritično analizo rezultatov narodnostne politike, Ob uveljavljanju funkcionalne dvojezičnosti, ko obvladuje jezik naroda ali narodnosti večina prebivalstva, je položaj narodnosti bistveno boljši kot ob tako imenovani enosmerni dvojezičnosti, ki predvideva obvladovanje obeh jezikov samo pri pripadnikih narodnosti oziroma narodnih manjšin." V okolju funkcionalne (dvosmerne) dvojezičnosti lahko pripadnik na- rodnosti uporablja svoj jezik izven svojega doma v različnih situacijah dnevnega življenja, saj lahko komunicira s pripadniki večinskega naroda v svojem jeziku. V Prekmurju in Slovenski Istri daje osnovo za to izobraževalni sistem, ki omogoča mladi generaciji znotraj narodnostno-mešanega ozemlja spoznavanje jezika in kul- ture avtohtonega prebivalstva naroda in narodnosti. Položaj Slovencev v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, kjer so kot narodna manjšina le oni dvojezični, je bistveno drugačen kot položaj Italijanov in Mad- žarov v Sloveniji, kjer se je funkcionalna dvojezičnost že močno uveljavila — ko mlade in srednje generacije pripadnikov naroda in narodnosti obvladujejo oba jezika. Vsak govori svoj jezik, pa se vendarle razumejo med seboj. Ker rezultati popisa po narodnosti v Jugoslaviji tudi v primeru zmanjšanja števila pripadnikov narodnosti ne morejo vplivati na omejevanje pravic narodnosti, se funkcija našega popisa ne more enačiti s popisi v tujini niti ne moremo temu popisovanju očitati kakšno zlonamernost. Seveda pa bo demantiranje te zlona- mernosti terjalo še precej raziskovalnih naporov od federacije, republik in pokrajin, občin ter krajevnih skupnosti, da bi se nerealna podoba pokazala v objektivnejši luči. 10 Repolusk P.: Italijansko osnovno šolstvo v občini Piran, Raziskovalna naloga, Inšti- tut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana 1983, str. 14. | 1 Piry I.: Demogeografska gibanja na slovenski obali, Raziskovalna naloga, Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana 1983, str. 77. 12 Ganorlo R.-Klemenčič V.: op. cit., str. 11. | s 13 Susič E.-Sedmak D.: Tiha asimilacija, Psihološki vidiki nacionalnega odtujevanja, rst 1983. 454 R. Genorlo, V. Klemenčič, A. Stergar: Vprašanja okrog interpretacije rezultatov... Sklepne mislil Če strnemo vprašanja o rezultatih zadnjega poplsa prebivalstva po narod- nosti, potem lahko z gotovostjo trdimo, da s popisom pridobljeni podatki ne ka- žejo realnega stanja v narodnostni sestavi prebivalstva Jugoslavije kot celote, še posebej pa ne v območjih intenzivnega preseljevanja po drugi svetovni vojni. V primerjavi s splošnimi ugotovitvami nastajajo razlike tako v posameznih republi- kah in pokrajinah kot tudi na njihovih širših all ožjih območjih. K temu je veliko pripomogel sam popls, pri čemer velja zlasti izpostaviti kategorije neopredeljenih, omogočil je pretiran vpliv subjektivnih faktorjev ob popisovanju in s tem oprede- ljevanje, ki nikakor ne ustreza resničnemu razmerju v pripadnosti k posameznim narodom ali narodnostim. Metodologija je omogočila povečevanje narodnostno neopredeljenih, še posebej »Jugoslovanov«, kar pa »in medias res« bolj oprede- ljuje državljansko pripadnost. Ker število le-teh pretirano narašča, se navidezno manjša število pri nekaterih narodih in narodnostih. Nesorazmerno povečano število »Jugoslovanov« pretežno izraža patrlotizem oziroma privrženost občanov skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Seveda pa tako postavljena in teoretsko neutemeljena kategorija v okviru kategorij, ki opredeljujejo narodnostno pripadnost občanov, sama po sebi dezorlentira posameznike, da se odločijo za nekaj, kar nima nič skupnega z etnično pripadnostjo. Kategorija »Jugoslovani« bi bila upravičena le za poplsovanje po državljanski pripadnosti. Čeprav je pri popisovanju prebivalstva po narodnosti v Jugoslaviji težko go- voriti o kakšni zlonamernosti, pa vendarle končni rezultati popisa dajejo možnosti za manipulacije nacionalizmov posameznih narodov ali narodnosti, in kar še zlasti velja podčrtati, političnim špekulacijam v tujini. Pri tem je treba ponovno izpo- staviti razne špekulacije okrog neke nove »jugoslovanske nacije« klasičnega tipa, kar je ostro kritiziral že Kardelj." Poizkusi tolmačenja s poplsom ugotovljenih podatkov pa vendarle kažejo, da bi z vsaj malo truda — s poglobljeno študijo — lahko za domače in medna- rodne potrebe pripravili znanstveno utemeljeno razlago, ki bi lahko ob analizah posameznih popisov in primerjavi med njimi prepričala domačo in tujo javnost, da ti rezultati niso izraz zlonamernosti, kot to lahko mirno očitamo popisovanju po narodnosti, materinem ali občevalnem jeziku v nekaterih drugih državah Evrope. Nekaterim poplsom že na osnovi analize metodologije in potrditve le-te z rezultati popisovanja lahko očitamo, da so zavestno naravnani tako, da se našteje čim manj pripadnikov narodnih manjšin, v težnji, da se potem krnijo njihove pravice. Ker temelji celotni jugoslovanski samoupravni sistem na priznavanju elemen- tarnih pravic narodom in narodnostim in ker je občutek za bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi dosegel tako stopnjo, da zlasti pri mlajši generaciji različna pripadnost k jezikom in kulturi v večini primerov ne pomeni ovire pri medsebojnem zbliževanju (posledica je večanje mešanih zako- nov), se zastavlja vprašanje, kako v prihodnje opredeljevati takšno prebivalstvo po narodnostni pripadnosti ob popisih prebivalstva. Zagotavljanje nadaljnjega razvoja ter obdržanja narodnostne identitete, čeprav Je navzočnost mešanih za- onov vse bolj očitna in število otrok iz takih zakonov vse večje, pa ostaja problem, ki ga bo potrebno na drugačni osnovi vgraditi v metodologijo za naslednji popis prebivalstva po materinem jeziku in narodnosti. To še toliko bolj, ker so dileme pri opredeljevanju takega prebivalstva po narodnosti še bolj očitne, če oba za- konca živita izven svojega etničnega ozemlja. 14. Kardelj E.: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Predgovor k Il. izdaji, Ljub- ljana, 1957. | Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1983, št. 16 - 155 Summary QUESTIONS OF INTERPRETING THE RESULTS OF THE YUGOSLAV POPULATION CENSUS OF 1981 IN TERMS OF ETHNIC AFFILIATION The results of the latest population census completed in Yugoslavia, and especially that part which refers to the ethnic composition of the population, soon provoked nume- rous discussions and polemic writings that were published in various newspapers both in our homeland and abroad. The earliest available data collected for the republics and the two provinces have already shown that the ethnic composition of the population underwent a much more considorable change than could have been expected. Among the published data the following polnts in particular triggered off multifarious interpretations and high- running feelings: — A stagnant and even slightly decreasing number of the members of some Yugoslav natlons — A sharp decrease in the number of members of certain nationalities (especially noti- ceable in the case of Italians, Bulgarlans, Czechs, and Hungarians) — A remarkable increase in the number of members of certain nationalities and ethnic groups (Albanians, Vlachs, and Romanies), and — An extraordinary increase in the number of ethnically unspecified citizens (among these the »Yugoslavs« figured prominently, being numerically superior to all the others). It Is on account of the dynamics of social development after World War II (conditioned by the industrialization, the changing economic structure of the population, intensive migra- tions to the cities, colonization, inter-republican migrations, emigrations abroad, etc.) that Yugoslavia as a multinational! community composed of the nations and nationalities enjoy- ing the eguality of rights, has witnessed to a certain extent constantly changing ethnic com- position of the population. It must, however, be taken into account that the statistically determined data, that is, the changes in the ethnic composition of the population, have been conditioned not only by the known demographic, socioeconomic, political and other factors, but also by the purely subjective criteria applied in the case of each population Census, marriages between persons of different ethnic provenance, assimilative processes, and other factors. There is no denying the fact that the rapid development of the forces of production along with the officially ensured eguality of rights, has accelerated the awakening of na- tlonal spirit. A fast social development has exerted a strong socioeconomic and national- political influence on the majority of the Yugoslav population. Unfortunately, this rapid development has not been matched by an adeguate official statistical service, because the latter failed to develop methodologically devised categories that would adapt themselves to the given changes and/or follow the challenge of growth. The very methodological basis of the population census of 1981 has already enabled a rather large impact of subjective and sociopsychological factors on the individual's de- claration of affiliation to a nation, nationallty or ethnic group, or his choosing to remain nationally unspecified. Decisions on national affiliation were influenced by too loosely for- mulated definitions of individual categories and by an obviously too large selection of these categories. It was these broad definitions that essentially enabled the great role played by the subjective and even more so the sociopsychological factors, thus intensifying in their own right the great changes that characterized this census In comparison with the previous postwar population censuses undertaken in this country. The fact is that the census, in relatively extensive areas of Yugoslavia, both statistically and seemingly intensified the factual changes in the ethnic composition of the population. The analyses have shown that in the period between 1971 and 1981 it was the number of ethnically/nationally unspecified »Yugoslavs« that was particularly notable for its increase. This disproportionate increase in the number of ethnically unspecified individuals — and among them the »Yugoslavs« — has rulned the former proportion of the ethnic structure of the population, and simultaneously brought about such changes in both absolute and relative numbers — and that in the case of members of the Yugoslav nations as well as nationalities — as cannot be attributed only to the demographic factors and socio-economic conditions. The results of the census suc- Ceeded in presenting a realistic picture only for nationally homogeneous areas. The analyses have corroborated the opinion that the increased number and thereby a larger percentage of the »Yugoslavs« and other ethnically unspecifled citizens are to be found in the areas with influxes of mlgrants, and on the other hand in the regions that were inhabited by nationally mixed population already in the past (see the two cartograms). It is on account of marriages between persons of different ethnic origin and the related problem of declaring one's ethnic affillatlon (especially for children) on the occaslon of a census, and further because of varlous sociopsychologlcal factors and similar matters that a popu- 10 R. Genorlo, V. Klemenčič, A. Stergar: Vprašanja okrog interpretacije rezultatov... lation, or a certain percentage thereof, refuse to specify their affiliation to a nation or na- tionality, and prefer to identify themselves within the framework of such categories as are totally unrelated to ethnic affillation. As the results of the Yugoslav population census in terms of ethnic affiliation cannot be brought to bear on any restrictions on the rights of the nationalities — not even in the case of a decrease in the number of members of the nationalities —, the function of our census should not be eguated with the censuses undertaken abroad; nor should such a counting be criticized for some alleged malevolence. To be sure, the refutation of this male- volence will reguire further research efforts undertaken at the levels of the Federation, republics and provinces, communes, and local communities, whereby the unrealistic picture might be shown more objectively, i.e. in its true colors.