Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 149. V LJUBLJANI, sreda, 6. julija 1927. Posamezna številka Din 1. LETO IV ▼sat dan opoldne, izvzemfii nedelj« in praznik«. narobnimi: V Ljubljani ta po poiti s Dia 20*—. inozemstvo Din 80"—, Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8, TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloti mamk« za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 12US8&. Samo ena stranka ne zadostuje Na shodu v Beogradu je dejal Ljuba avidovič, da so minili časi homogenih vlad. K tem njegovim besedam je treba saoio dostaviti, da je prav, če so minuli 1 ^si, kajti homogene vlade vedno pocenijo zastanek v narodnem razvoju, ker j11 v dobi homogenih vlad nobene prave ekijie med strankami. Za parlamentarko življenje je vendarle najbolj koristno, ce fite v parlamentu približno dve enako ln°čni stranki in da vsaka težja napaka Padajoče stranke povzroči njen padec in prihod opozicionalne vlade na krmilo. To velja za velike parlamente ravno io °Tn^ Za n'ale in zat0 tudi za Sloveni-dveh nrih?-1-1 nas bl P°trebovali tekmo po enako močnih strank in tekmp vi U 1,6 kazalo, da do take mJadinsi.ri em°’ NeverJetne napake naše mladinske gospode pa so povzročile, da i ni^°iS a^- *° ^emož?°če, ker je narod mo-in S0. met°de in njih politiko qt e i S, 6ni, niorala avtomatično zmagati . kot nJlh°va najbolj izrazita nasprotnica. In pri tem je ostalo in tako imamo danes v Sloveniji nadmočno SLS in kot njene nasprotnike samo stranke, ki vsaj za precej časa ne morejo niti misliti na to, da bi postale enako močne ko SLS. škodljivost tega stanja se v Beogradu še »e vidi tako zelo, ker morejo manjšin-venske stranke z dobrimi zvezami nipstnm« 1 m°enimi strankami v državi estoma na državno poutiko tudi učinkovitejše Uplivati ko SLS. Tool v niji sami se morajo slabi učinki pomikanja prave tekme med strankami prej ali slej pokazati. Bojimo se, da so oblastne skupščine to slabost tudi že razkrile, ker mehanično preglasovanje manjšinskih predjogo ni dokaz zrelosti skup-scin. 1 os^dtSaf^rstaia-treba’da se mno-lt v , blovemH skupina, ki bo Spehoin Pričeti boj s SLS in v.1 lle samo za par mandati, temveč za cino med narodom. Ta potreba postaja lem bo j nujna, ker SLS nikakor noče razumeti, da ima stranka, ki se hoče ponašati kot zastopnica vseh Slovencev, či-fto druge dolžnosti, kakor pa stranka, ki Je fcadovoljna s svojim samostrankarskim značajem. Vseslovenska stranka mora Pac priznati pravico do besede tudi sku-PJnam, ki niso čisto njenega strankarskega mišljenja in taka stranka mora gle-ati, da je tudi v njeni parlamentarni delegaciji očuvan značaj vseslovenske stranke. Je sicer res, da je zaenkrat položaj ^LS tako dominanten, da je na efekten noaf'*\b°rbe Proti njej v najbližji bodoč-tem* da računati. Toda stvar ni v več 'zadostuješ« ^ 3utri dosežen’ tem- za zdravo tekmo s!ra^tvarjena P°dlaga Brez vsega je jasno, da morejo po svojem piogiamu in svojih tradicijah pričeti tako borbo le pravi naprednjaki. In sedaj po razbitju esdeesarskega naprednega bloka je prišel čas za to. Sedaj ni več nevarnosti, da bi grehi SDS kompromitirali tudi napredno misel samo, temveč ta more danes brez strahu v javnost, da zbere na podlagi svojega pozitivnega’ programa vse one, ki ne morejo in ne morejo postati pristaši SLS. So to vsi oni naprednjaki, ki nimajo nič manj čisto ime, ko najodličnejši pristaši SLS in so to vse one skupine, ki lahko še bolj sigurno, ko SLS rečejo, da niso nikdar nikogar preganjale vsled njegovega političnega prepričanja. In so to one skupine, ki se nikdar niso zatekale k škofovi prepovedi, da so se rešile neljubih kandidatov, temveč ki so propagirale svoje ideje le z idejnimi sredstvi. Pred sejo glavnega odbora radikalne stranke. Beograd, 6. julija. Včeraj je glavni odbor radikalne stranke javil vsem ministrom vlade Velje Vukičeviča sklicanje seje glavnega odbora ter jih povabil, da tej seji prisostvujejo. Seja se bo vršila danes ob 5. uri popoldne. Po statutih radikalne stranke imajo vsi ministri pravico prisostvovati sejam glavnega odbora stranke. — Ob 6.30 zvečer je odšel predsednik vlade Velja Vukičevič iz svojega kabineta v okolico Beograda na sprehod. Pri tej priliki so ga ustavili novinarji in ga vprašali: »Ali boste gosp. predsednik prisostvovali seji glavnega odbora?« Velja Vukičevič je odgovoril, da bo že še videl, ker se bo vršila pred sejo glavnega odbora med njim in med nekaterimi njegovimi prijatelji konferenca, na kateri se bo odločilo, ali bo šel na sejo glavnega odbora radikalne stran-ali ne. Novinarji so predsednika vlade tudi vprašali, ako ve, če bodo prisostvovali seji glavnega odbora tudi ostali ministri? G. Velja Vukičevič je na to odgovoril, da tega še ne ve, ker še nima tozadevnih izjav ministrov. V političnih krogih se trdi, da se bo na seji sklepalo o važnih stvareh. Predvsem pa hoče glavni odbor stranke doseči sporazum z vlado. Skupino, ki for-sira sporazum med vlado in odborom, voda sam Aca Stanojevič. SEJE: GLAVNEGA ODBORA RADIKAL NE STRANKE SE VLADNI MINISTRI NE UDELEŽE. Beograd, 6. julija. Pri pašičevcih je PRAZNE MARNJE O SODELOVANJU HSS S SDS IN PAŠIČEVCI. Beograd, 6. julija. Povodom zadnjih vesti o bodočem političnem sodelovanju pašičevcev, samostojnih demokratov in hrvatsko seljaško stranko, je izjavil Pavle Radič, da ni bilo nikakih razgovorov o tem vprašanju s Pribičevičevci in niti s pašičevci. SPORAZUM MED DR. SPAHOM IN VU-KICEVK5EM DOSEŽEN. Beograd e. julija. Predsednik vlade Velja Vukičevič se je včeraj sestal v svojem kabmetu z nekaterimi političnimi osebnostmi. Med drugimi je posetil g. Vukičeviča tudi minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho. Njegov po-set je bil v zvezi z vprašanjem policijskih uradnikov in občinskih komisarjev v Bosni in Hercegovini. Velja Vukičevič je izjavil novinarjem, ko je odšel iz svojega kabineta, da je dosežen med njim in dr. Spahom popolen sporazum v tem vprašanju. Beograd, 6. julija. Včeraj popoldne sta se sestala dr. Andric in dr. Spaho. Nato sta oba odšla k predsedniku vlade g. Ve-lji Vukičeviču. Velja Vukičevič in dr. Spaho in dr. Andric so se razgovarjali o postavitvi srezkih poglavarjev in mestnih komisarjev v Bosni in Hercegovini. Ko je po tem sestanku odšel predsed- Propadel je esdeesarski napredni blok, niso pa propadli naprednjaki in čas je, da stopijo na plan ter prično z organiziranjem vseh pravih naprednjakov in demokratov, da se bo tudi v Sloveniji pričela zdrava tekma. Čisto vseeno je, kako se bo tako organizirana skupina imenovala, glavno je, da se osnuje in da prinese nove momente v naše politično življenje. Tudi v Sloveniji morajo dobiti napredne misli vso veljavo in zato je treba, da postanejo naprednjaki aktivni in sposobni za končno tekmo. vladala včeraj precejšnja živahnost. Omenjala se je možnost, da se bo na današnji seji zahtevalo popolno razčišče-nje odnošajev med ^bema radikalnima skupinama. Neki pašičevec je izjavil, aa bo na današnji seji prišlo do razčiščenja in morda tudi do prekinitve z vladno skupino, in to tem bolj, ker se pričakuje, da pristaši vladne skupine ne bodo prisostvovali tej seji. Včeraj je sprejel Vukičevič dr. Nin-čiča, ki v zadnjem času dela z vsemi silami na to, da očuva svoj mandat v severnem Banatu. Pašičevci so imeli sinoči ponovno v predsedništvu radikalnega kluba konferenco, ki so se je udeležili razen članov izvršilnega odbora, kolikor je teh sedaj v Beogradu, tudi nekateri drugi uglednejši pašičevci. Na tej konferenci se je govorilo o stališču, ki ga bodo danes zavzeli proti vladi v ožjem glavnem odboru. Glede incidenta v Valjevu pravijo pašičevci, da ta ne gre samo na njihovo škodo, ampak tudi na škodo vladnih radikalov, ker so tudi oni bili pri tem udeleženi. Taki incidenti, ki so sicer neizogibni in ki se bodo med radikali še ponavljali, -napravljajo slabo kri. Pašičevci verujejo, da vladna skupina ne bo navzoča na današnji seji ožjega odbora in poudarjajo, da bo delal glavni odbor, ako se mu vladna skupina ne pokori, na svojo pest. Vladni radikali pa pravijo s svoje strani, da ne morejo sodelovati z glavnim odborom zaradi zlorab. Intrige proti Ljubi Davidovic'u. Beograd, 6. julija. Sinočnja »Reč« objavlja senzacionalno pismo dr. Šumen-koiviča o Davidoviču. Pismo je poslal demokratski minister za javna dela dr. Šumenkovič dr. Nikoliču, odvetniku v Novem Sadu, znanemu nasprotniku narodn. poslanca dr. Pečica, ki kandidira kot nosilec liste v novosadskem okrožju. V pismu se dr. Pečič označuje kot prijatelj Ljube Davidoviča in se naglaša, da želi Vukičevičeva vlada za vsako ceno zmanjšati vpliv Ljube Davidoviča. To je pa mogoče doseči le na ta način, da pridejo kot kandidati na prva mesta samo ljudje, ki so Davido-vičevi nasprotniki. Take kandidate da bi podpirala tudi vlada. Vendar pa minister obeta, da se bodo zahteve vojvodinskih demokratov ugodno rešile. Demokratje o tem pismu in o nastopu Vukičeviča proti vojvodinskim demokratom in Davidoviču, še niso dali nobene izjave. To pa radi tega, ker je bila ta vest servirana precej kasno, posebno, ker se ni mogla ugotoviti takoj tudi resničnost te vesti. Minister dr. Šumenkovič se momentano nahaja v južni Srbiji, tako, da tudi on še ni mogel podati izjave o resničnosti teh senzacionel-nih vesti. KRALJ OBIŠČE DALMACIJO. Split, 6. julija. Kakor se doznava iz dobro informiranih krogov, bo posetil Dalmacijo N j. Vel. kralj Aleksander. Posetil bo za kratek čas tudi Primorje in Split Potem pa bo odpotoval v Dubrovnik in Gruž. .-Ja nik vlade Velja Vukičevič iz predsedni-štva vlade, so ga vprašali novinarji, kako stoje pogajanja z bosanskimi muslimani. Na to je Vukičevič odgovoril, da ni pri pogajanjih nikakih težkoč. NAPREDEK DEMOKRATOV V DALMACIJI. Beograd, 6. julija. Minister za izenačenje zakonov dr. Angjelinovič se je povrnil včeraj z agitacijskega potovanja po Dalmaciji in ostane v Beogradu do petka. Včeraj je posetil dr. Vojo Marinko-vioa in Ljubo Davidoviča. Nato je imel krajši razgovor v Vel jo Vukičevičem. rB7^^frinkoviČBm se Je v glavnem ga interesent™SffoaV maciji. Izgledi dr. Angjeltaoviča so dobri in v Beogradu se splošno računa, da bo dobil veliko glasov nad količnikom. MARINKOVIČ NOSILEC LISTE V SANDŽAKU. ; Beograd, 6. julija. Minister zunanjih , poslov dr. Voja Marinkovič potuje da-| nes v novopazarski Sandžak. Marinko-j vič potuje v strankarskih poslih, ker bo i on tam nosilec liste demokratske za-; jednice. PAŠIČEVCI TUDI S STANOJEVIČEM NEZADOVOLJNI. Beograd, 6. julija. Obračunavanje med pasicevci se je že pričelo. Včeraj je Mi-1 n Dragovič, narodni poslanec radikalne stranke, bivši podpredsednik radikal-neSavkluba in podpredsednik narodne skupscine naslovil pismo na predsednika glavnega odbora radikalne stranke, Aco Stanojeviča. V pismu toži o nastalem položaju v radikalni stranki in kritizira de-1° Velje Vukičeviča in njegove vlade. Kritizira tudi delovanje Ace Stanojeviča, kot predsednika glavnega odbora radikalne stranke in njegov nastop proti vladi Velje Vukičeviča. Stanojevič bi moral odločno zahtevati od predsednika vlade popolno svobodo agitacije v radikalnih organizacijah in pri volilnih pripravah med narodom. Obenem zahteva Milutin Dragovič, da se naj odnosi v narodno radikalni stranki čimprej razčistijo, posebno pa razmerje med vlado Velje Vukičeviča in radikalno stranko. TRGOVINSKA POGAJANJA S TURČIJO SE VENDARLE VRŠE. Beograd, 6. julija. Turški poslanik v Beogradu Hikmed bey je včeraj posetil ministra za trgovino in industrijo dr. Spaha v zvezi s trgovinskimi pogajanji med našo državo in Turčijo in pa z vprašanji, ki se tičejo ekonomskega položaja oheh držav. NOVA MONARHISTIČNA ZAROTA ODKRITA V MOSKVI. Moskva, 6. julija. Tu so odkrili novo monarhistično zaroto, katere vodja je Šačajčenko in Šikov. V noči od 3. julija sta poskušala spustiti v zrak poslopje, ki je poleg policije, a jima to ni uspelo. Pobegnila sta v gubernijo Smolensk. Policija ju je zasledovala, a monarhista sta na begu ranila štiri osebe. Dosedaj ju še niso prijeli. ZOPET INCIDENT NA FRANCOSKO -ITALIJANSKI MEJI. Pari*, 6. junija. Francoski tisk javlja, da je italijanska artiljerija nadaljevala s strelnimi vajami v obmejnem kraju Francije. Italijanska konjenica je otvo-nila ogenj na francoske državljane v obmejnem področju Monte Cenisa. Pariz, 6. julija. Francoska vlada je glede incidenta na italijanski meji opustila demaršo in je svojemu poslaniku v Rimu samo naročila, da naj opozori italijansko vlado na veliko škodo, ki jo dela italijanska artilerija francoskemu prebivalstvu. Predvojni avstro-ogrski dolgovi. »Slov. Nar. je priobčil dne 26. XI. 1924 ta telegram iz Beograda: (Izv.) Kakor ras dopisnik doznava, je francoska vlada v imenu poslaniške konlerence obvestila našo vlado v posebni noti o razdelitvi dolga bivše av-stro-ogrske monarhije med nasledstvene države. Naša vlada se obvešča, da odpade na našo državo del avstroogrskega dolga v skupnem znesku 1 milijarde 500.000 francoskih frankov (ca. 5 in pol milijarde dinarjev.) Dolg se tiče Hrvatske, Slovenije in dela Vojvodine. Ministrski svet je na današnji seji kratko razmotrival to vprašanje. Vlada v kratkem odgovori Franciji glede tega dolga.« Tako telegram. Preteklo je od tega časa skoraj 3 leta in niti iz ust kake vlade niti iz ust kakega poslanca niso volilci čuli niti besedice o tako velevažtiem gospodarskem vprašanju. Dobro bi storili volilci, ako bi na volilnih shodih raznih poslancev, ko se jim ti ponujajo zopet za poslance, stavili konkretno vprašanje, kaj je tem kandidatom znano o teh predvojnih dolgovih, ali so kedaj proučili to vprašanje, in kaj so vse storili, da se ta za njih volilce pereča zadeva vendar enkrat reši. Cehoslovaška republika je to vprašanje že zdavnaj rešila. — Kaj pa naša država? Pismo iz Idrije. Živo so mi še v spominu tisti prvi trenutki, ko so se prikazali pred desetimi leti na naši pošti prvi kobariški junaki in izjavili, da so prišli samo »per momento«. Plaho so gledali in se bali kakega eventuelnega zahrbtnega napada s strani premaganih. Mirno smo prenašali prve dneve italijanske in-vakije, ker smo bili dovolj naivni in verjeli laški neodkritosrčnosti. Danes, po devetih letih še vedno noče priti tisti »momento«, da bi se junaki Kobarida pomaknili nazaj v kraje, katere edine jim je darovala božja in naravna pravičnost. Čakajo na tisti usodni dan, ko bodo na ta umik prisiljeni. Sistematičnega zatiranja, izigravanja in prisiljenega raznarodovanja noče biti konec. Naše ljudstvo molče prenaša križe in težave, ki mu jih je naložila na hrbet zapadnoevrop-ska diplomacija na pritisk italijanske. Ali je mogoče to v duhu »pomirjevalne« Mussolinijeve mednarodne politike, da ženejo naravnost proti meji cele mase črnosrajčnikov na kolesih in gotovo vsled veselja, ker se jim predobro godi, kričijo, kakor bi bili pijani: »Eviva noi! Andiamo a Jugoslavia!« in na ta način vcepljajo v duše naših bratov še večji srd proti vsemu, kar je prišlo iz »kulturnega« jugo-zapada. Italijani naravnost izzivalno uničujejo gospodarstvo naših obmejnih krajev. Naravnost ob meji leži vas, ki ima vse predpogoje zato, da se razvije v prijetno letovišče in je bilo zadnja leta v tem kraju tudi vedno dovolj letoviščarjev. Pa kaj si izmislijo Italijani? Zaprli so vse gostilne in letoviške sezone je konec, domačemu ljudstvu pa prizadejana na ta način neprimerna gospodarska krivica. Škandal za Italijo so že znane legitimacije, s katerimi se dokaže istovetnost in katero mora imeti vsak, bodisi moški ali ženska. Nekaj časa so bili še dostojni in zapisali vsakemu pod rubriko »nazionalita«: — slo-vena, potem pa so se skesali nad tem blagim činom — ter »slovena« izpremenili v »itali-ana< in danes se naši ljudje lahko postavijo pred kulturnim svetom, da niso samo laški državljani, temveč tudi »sinovi« velikega šti-rimilijonskega italijanskega naroda! V Idriji zidajo Italijani tri velikanske kasarne in sicer na travniku pod svetim Antonom. Vojne priprave proti Jugoslaviji so sedaj edina modrost. Z našimi rudarji se tudi igrajo, kakor se pač zljubi gospodom. Pri zadnjem izplačilu, ki se je vršilo dne 30. junija, so se naenkrat pojavili na vseh mestih, kjer se izplačilo vrši agenti neke laške zavarovalnice in zahtevali od rudarjev, da bi plačevali mesečno gotovo svoto v to »zavarovalnico«. Dasi rudarji popolnoma neorganizirani, so se tej zahtevi uprli in tudi prodrli. Že sedaj plačujejo nekateri mesečno okrog 10(1 lir davka, pa to gospodom oblastnikom še ni dovolj, radi bi imeli še novih žrtev. Na drugi strani se vrši sedaj med rudarji in gospodarji rudnika boj za regulacijo ali asimilacijo. V slučaju regulacije ostane vse skoraj pri starem, obratno bi v slučaju asimilacije postali rudarji enakopravni z ostalimi državnimi uslužbenci, a bi izgubili zdravnike, bolnišnico, ljudsko šolo, dosedanja službena leta bi se jim ne štela, ker bi na ta način likvidirala tudi Bratovska skladnica. Zato do odločitve še ne more priti, ker si rudarji niso na jasnem. Slutijo pa rudarji, da bo skoraj zanje slabše kot je bilo dosedaj, pa naj se izvrši regulacija ali pa asimilacija. Pa še nov udarec se napoveduje za to poletje našemu ljudstvu. Tik ob meji se vrše velikanski manevri. V Idrijo in okolico pride okrog 30.000 vojakov. Kmetje so dobili navodilo, da more biti do 15. julija vse pokošeno in požeto. Ravno letos kaže dobra letina kot že dolgo ni bilo. Sadja v izobilju in drugih pridelkov enako. Pa se razlije po kmetih povodenj vojakov in ves trud je uničen i z enim udarcem. V ta namen se mudi v Idriji že dalj časa veliko italijanskih oficirjev, meu njimi tudi oni od mornarice, aeronantike, da ne govorim o pehoti, a alpinih, artiljeriji itd. Vsi imajo vizitke »insegnante di guerra«. Vse poti v okolici, do najmanjše steze so že markirane. Na Kobalove planine postavijo menda ob tej priliki dvanajst topov. Kaj naj vse to pomeni, si naše ljudstvo ne zna razlagati in živi v velikem pričakovanju dogodkov. Vsekakor so pa to znaki, da Mussolini s svojimi sosedi noče živeti ravno v najboljših , razmerah. j Govori se tudi veliko, da se otvori v Idriji ! to jesen zopet realka. Ljudje pa sprejemajo j vse te vesti z velikim nezaupanjem. In še ena: Dosedanji predstojnik idrijske- j ga rudnika je prestavljen v Milan. Čeprav • rudarji za gospodom Jaroslavom Šotolom ne bojo toMli preveč grenkih solza, je vendar to za nas nov dokaz kako delajo z nami. Obenem z njim je prestavljen tudi njegov zet od gozdne uprave nekam v Kalabrijo. Stvar ima menda globlje vzroke. ! l'o bi bilo vse: Če povem še to, da ljudstvo vedno govori o vojni in če dostavim še, da se ljudstvo, pa bodisi kmet ali rudar vojne ne boji, temveč jo naravnost pričakuje, sem povedal vse. 0 iisnacsniu davkov. Na naš članek v »Nar. Dnevniku« št. 124 z zgornjim naslovom se je nekdo v javnosti oglasil kateremu tečejo solze po starem katastru: lepih mapah in pobarvanih skicah, zato .moramo še to stran naše zadeve pojasniti. Če treba zmeriti en ar zemlje, imaš približno pol dne opraviti z zunanjim in pisarniškim delom, kar stane državo približno Din 100.—; .taka parcela sama pa plajča okoli Din 10.— čistega davka. Torej mora parcela plačevati deset let, da plača (pravilno povrne) državi stroške enega dopoldneva, evidenca ostalih devet let še po vrhu! A tuda razne priveske na teh deset dinarjev mora parcela .plačevati v obliki raznih doklad, priklad, od katerih država nič ne dobi, pač pa razni skladi zft ceste, bolnišnice, šole, posvetne in cerkvene potrebščine. Pretežna večina davkoplačevalcev tega ne zna razločevati; vse prišteva na rovaš državi za »ogromne davke«, četudi ta deset let nima od parcele čisto nič, in šele enajsto leto dobi borih Din 10.— odštovši stroške za evidenco in iztirjevanje. Tak efekt bomo imeli povsod kjer bodo na novo odmerili kataster & zem-Ijarino: država desetletne stroške, na davek obešeni skladi pa koj prvo leto popoten efekt v celotni dokladi brez vsake režije. Pri nas so vpeljali kataster okoli 1. 1790, ko je bila zemlja skoro še izključen objekt obdavčevanja; kajti hisarina, pridobnina, dohodni na so prišle šele sredi XIX. stoletja, ker se je šele tedaj jelo razvijati stavbarstvo, industrija, promet in mali obrt s tisoči javnih uslužbencev v taki meri, da so od teh odmerjeni davki stalno jeli v ozadje riniti nekdaj vsemogočno zemljarino. Ko so okoli 1. 1880. v Srbiji jeli vpeljavaii naše zemlja-riinske razmere, je bil čas že zamujen, zato je bil kataster ondi 1. 1889 sicer upeljan, a izvedli ga niso do dandanes. Izvensrbske dežele, Turška, Albanija — pa tudi druge države po svetu — ga sploh ne poznajo. Dandanes je zemljarina, radi povsem spremenjene vrednosti sveta, zgubila povsem svojo praktično vrednost! Od raznih zemljar.inskih sistemov je še najboljši bosanski desetak; pruski kataster je za nas predrag, a najprimernejša bi bila cenitev pridelkov po cenilnih komisijah s tujimi cenilci v domači občini. Ako imamo cenitve za hišarino, dohodnino .itd., jo imejmo še za zemljarino; iz _eg bi se raavil en sam davek namreč .pl«.« dohodnina na ta način, da- t>i pri VbaKtJ‘ davkoplačevalcu sešteli in obdacih >sc dohodke v eno vsoto. Režija bi bila cenejša, preglednost za občinstvo večja kakor sedaj pni celi vrsti različnih plačil; razni odpisi po toči in poplavah (kar gotova javnost tako pretira in izkorišča!) bi odpadli’* ker bi zemljišče plačalo le od faktičnega pridelka. Cenitev bi se vršila pri večjih, spremembam bolj podvrženih plačevalcili vsaki dve leti, pri manjših vsakih pet let in bi stroški nikakor ne bili toliki, kakor nekateri mislijo, zlasti kadar bi bilo delo že upeljano. Površnost z osebno cenitvijo, mesto namišljeno-natančne po tabelah, M odtehtala cenejša uprava. .Sicer pa povejte, kolika točnost je dandanes pri davku na vozila, veseličnem davku, voznih kartah itd., kjer je že toliko izjem in sprememb, da po pisarnah ne vedo več, kam, zlasti pred blagajno, kjer se dogajajo najrazličnejši slučaji! Ako trgovca m obrtnika ocenjate hrez katastra, ocenjujte še kmeta; je isti slučaj! Vse te nedostatke čutijo tudi v Beogradu, zato kolebajo že celo vrsto let in so načrt zakona že vsaj štirikrat vrnili ter končno pritegnili še znanega načelnika v ministrstvu Letiča Dušana. Kak bo 'končni zakon, še ne vemo, a zdi se, da se drage triangulacije niso mogli otresti. Vsekakor še ni zamujen 'čas za primerno revizijo; zato naj grejo poklicani faktorji na delo — četudi ob dvanajsti uri! * Mesto drobnarije z odpisi in podporami ,po toči in poplavah, kjer zgubi država ogromne vsote, bi bilo umestneje dosledno .izboljševanje zemlje same: strokovna melijora-cija močvirij, njih in travnikov, pašnikov, rek, hudournikov z nasipi, .prekopi po sistematičnem načrtu od i*vira do izliva. Politične vesti. — Prve kandidatne liste za ljubljansko oblast že vložene. Včeraj na vse zgodaj so vložili zastopniki Slovenske kmetske stranke kandidatno listo za ljubljansko oblast. Nosilec liste je Ivan Pucelj, minister n. r. in posestnik v Velikih Laščah. Ostali kandidati pa so: za okraja Črnomelj - Kočevje ki sta vezana, kandidat pos. Štubter Fran, namestnik Peter Veselič; za Krško: Anton Ratkovič in namestnik dr. Drago Marušič; za Novo mesto: Anton Klinc in Ivan Hrovat; za ljubljansko okolico in okraj Logatec: predsednik Kmetijske družbe Ivo Sancin in Ivo Remž-gar; za Kamnik in Litijo: Jože Ravtar in Ivan Grobnar; za Kranj in Radovljico: Ivan Ažman in Telban Lovro. — Kandidatna lista SKS je bila vložena prva in dobi prvo skrinjico. — Tudi zastopniki SLS so bili že na vse zgodaj pred sodiščem, vendar pa so bili kmetijci še bolj zgodni in si tako pridobili prvo skrinjico. = Kandidati SLS. V ljubljanski oblasti je postavila SLS in tudi že predložila sodišču lo-le kandidatno listo: Nosilec dr. A. Korošec; za Črnomelj in Novo mesto min. 11. r. dr. Kuiovec in prof. Evgen Jarc; za Kamnik posl. Janez Strcin, nam. dr. Rožič; za Kočevje posl. Škulj in Franc Grebenc; Kranj posl. Brodar in dr. Mohorič, odvetnik v Ljubljani; Krško min. n. r. Sušnik in oblastni odbornik dr. Milavec; za Litijo posl. Kremžar in Lovro Jevnikar; za Logatec in Radovljico inž. Dušan Sernec in dr. Puntar, za ljubljansko okolico posl. Fran Smodej in dr. Brejc. — Za mariborsko oblast je postavila SLS to-le tisto: Nosilec dr. Korošec; za Brežice in Laško dr. Gosar in njegov namestnik župnik Tratnik; za Celje dr. Hodžar in Alojz Kronovšek; za Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto posl. Jože Klekl in urednik Jerič; za Konjice in Ljutomer posl. dr. Hohnjec in Jakob Rajh; za Maribor desni breg Štefan talež in Jakob Mlakar; za Maribor levi breg posl. Franjo Žebot in Ljudevit Poljane, za Mozirje in Slovenjgradec posl. Vlado Pušenjak in Martin Steblovnik; za Ormož in Prevalje Andrej Bedjanič in Mikeln; za Ptuj posl. Ivan Vesenjak in Franc Zupanič in za Šmarje Jakob Vrečko ter dr. Ogrizek. — Stranke so torej vložile v glavnem stare kandidatne liste, dokaz, da so zadovoljne tako s potekom prejšnjega volilnega boja, ko tudi s svojimi dosedanjimi uspehi. Silno lepo bi bilo, če bi mogli imeti isto zadovoljnost tudi volilci. Pa naj bo že kakorkoli, eno je vendar gotovo, namreč da tudi v skupščine ne bo poslal slovenski narod bogzna kako idejno in strokovno krepko parlamentarno delegacijo in da bo zato ostala tudi naša oficielna slovenska politika neizpremeujena. = Republikanci se vračajo v demokratsko stranko. Voditelj srbskih republikancev Milovan Lazarovič se je pred kratkim časom vrnil v demokratsko stranko. Ker uživa Lazarovič velik ugled v svojem kraju je svoje-časno povzročil, da je z njegovim vstopom v republikansko stranko odšlo med republikance tudi mnogo demokratov. To je hotel sedaj Lazarevič popraviti in zato sklical shod v La-zarevac, na katerega je prišlo okoli 2000 ljudi. Takoj po otvoritvi shoda je Lazarevič pojasnil, zakaj se je vrnil v demokratsko stranko. Misli, da danes ni čas, da bi se menjala oblika vladavine. Dokler so bili demokrati razcepljeni, tako dolgo so mogli vladati radikali in zato je Srbija nazadovala. Sedaj pa se mora to nehati in zato smo vpraSanje vladavine odstavili z dnevnega reda in se vračamo v demokratsko stranko. Da pa bo ta v resnici demokratska, nam jamči naš Ljuba Davidovič, čegar ime je čisto in do danes niti od ene stvari umazano. Shod je z velikim navdušenjem odobril izvajanja Lazareviča in vsi republikanci so se vrnili v demokratsko stranko. Lazarevič je postavljen tudi za kandidata in bo skoraj gotovo izvoljen, ker uživa v vsem okraju velik ugled. = Minister Bcneš o Mali antanti. V julijski številki »L’Esprit Internationak je objavil dr. Beneš članek o politiki Male antante. Med drugim pravi dr. Beueš v tem članku: Z ozirom na uspehe v Locarnu začete politike splošne zmage miroljubnih metod in poskusov Madjarske, da se približa svojim sosedom, je sedaj naloga Male antante druga ko ob njenem nastanku. Prva doba Male antante je bila samo defenzivna, v drugi so bili pomešani defenzivni in aktivni elementi, sedaj pa smo prišli v tretjo dobo, v kateri bodo prevladovali pozitivni elementi. Nastal je čas za gradilno dobo in sodelovanje vse srednje Evrope in sicer na kolikor mogoče široki podlagi. Zlasti pa morajo tu sodelovati vse države, ki imajo količkaj skupne geografič-ne in gospodarske interese. Govorice, o oslabljenju Male antante, ki so nastale po ita-lijansko-madjarskem, italijansko-rumunskem italijansko-albanskem dogovoru, se nikakor niso uresničile Mala antanta bo obstojala še naprej, ker sloni na ideologiji miru in Zveze narodov ter na praktični potrebi, da se ohrani sedanje stanje v Srednji Evropi. — Zdi se nam, da je članek dr. Beneša vendarle malo preoptimističen. — Popolen neuspeh komunistov na Kitajskem. S sporazumom med Fengom in Čang-kajškom obema zmagovitima generalima, je ustvarjen na Kitajskem čisto nov položaj, ki pomeni popolen polom komunistične stranke. Feng in Čangkajšek sta namreč dobila absoluten vpliv tudi na kantonsko vlado in dosegla celo vrsto ukrepov, ki pomenijo dejansko likvidacijo kitajske komunistične stranke. V Hankovu so bila zasedena vsa poslopja strokovnih organizacij in vsi njih voditelji so bili aretirani, v kolikor niso pravočasno zbežali. V Kantonu so bili odstavljeni vsi levo orientirani oficirji in imenovani novi poveljniki, ki so zanesljivi pristaši obeh zma-govitih generalov. Celo za delavskega kom sarja, ki bi moral biti Rupnik delavc^ bil imenovan general. Tudi l“ ... strokovne organizacije razpu , ditelii pa aretiram. Končno sta feng in Fanekajšek ultimativno zahtevala, da odpusti kantonska vlada vse komuniste, ruske in kitajske, ki morajo takoj zapustiti deželo. Tudi ta njih zahteva je .bila sprejeta. Tako je na Kitajskem vsa moč v rokah obeh generalov in meščanov in komunistične slave je konec. — Petrolejski magnati delajjo dobiček iz angleško-ruskega spora. Ameriško-ruska pogajanja dokazujejo, da hočejo ameriški kapitalisti pošteno izrabiti spor med Londonom in Moskvo. Tako so bile te dni podpisane med zastopniki Standard Oil družbo in ruskim zastopnikom sindikatov za nafto tri pogodbe, po katerih si je zasigurala ameriška petrolejska družba oficielno trgovsko zastopstvo za ruski petrolej v Newyorku ter izključno pravico prodajanja ruskega petroleja v Turčiji, Port Saidu, Colombu in Egiptu. Tako bo ruski petrolej čisto pod kontrolo ameriških velekapitalistov. Kratke vesti. Bivši bolgarski kralj Ferdinand je spisal svoje spomine, ki pa bodo objavljeni šele po njegovi smrti. Pri deželnozborskih volitvah v Mechlenbur-gu-Strelitz so napredovali demokrati in socialni demokrati, nazadovale pa vse desničarske stranke in komunisti. Carigrad bo ob priliki obiska Kemal paše preimenovan v »Mustafa Kemak. Papeža Pija X. namerava papež proglasih' za svetnika. Mandatna komisija Zveze narodov je tol4', vila, da nima nič proti temu, če dobi tudi Nemčija mesto v mandatni komisiji. Prot' sprejemu Nemčije v mandatno komisijo Pa nameravata protestirati dva angleška domi-niona. Krvnika Čeke Godlerskega so našli zadušenega v nekem parku v Harkovu. Sovjetski teror se pričenja maščevati nad samimi komunisti. Varšava brez župana. Ker kljub dolgotrajnim posvetovanjem ni mogel dobiti nobefl kandidat večine, je ostala Varšava brez župana. Notranji minister je zato sporočil občinskemu svetu, da bo sam imenoval župana če se občinski svet ne bo mogel zediniti na enega kandidata. STO TISOČ NEMŠKIH PEVCEV NA DUNAJU Prihodnje leto v juliju bo na Dunaju deseti nemški Sangerbundfest, na katere slavnosti se že letos z nemško vnemo in temeljitostjo pripravljajo po vseh nemških deželah. Ako bo teh sto tisoč tudi pelo, potem bo dunajski Prater, kjer bodo pevske slavnost zares najpripravnejši in edino mogoč prosto* za take kolosalne mase ljudstva. Že zdaj zbi* rajo po družinah prenočišča za došle goste. Načrti za zgradbe .tribin in igrišča v PratrU so velikanski. Mnogo tisoč ljudi bo zaposlenih že celo leto prej. Celo leto je še do tistih slavnosti, a že zdaj je naročenih čez sto alegoričnih voz za veliki sprevod po Ringu, kuj bo — po izjavah prirediteljev —najimpozant-nejši, kar jih je kdaj bilo. Sprevod leta 1908, ob 50-letnici Franca Jožefa ni bil nič proti temu, kar Obetajo Dunaju za prihodnje leto. — Dunajčani kaj radi slišijo o takih prired!-tvah, saj pri takih prireditvah pride tu“ mnogo denarja med ljudi. —■ In tako se na Dunaju že nekaj časa program za vresni-čonje ideje: Dunaj bodi mesto kongresov n zletov iz vseh dežel zameljske oble. Zdi se, da se ta ideja, ki so se jej mnogi sprva p° smehovali, tudi vresničuje. Zanimivo in poučno pa je z a nas nasl6(l" nje dejstvo: Za te velike nemška slavnosti se enako pripravljajo meščanski kakor delavski krogi, stranka krščanskih socialistov, kakor socialnih demokratov. Prav nikake razlike ni med njimi. Eni in drugi hočejo privabiti kolikor mogoče mnogo tujcev na Dunaj Lepo jih je videti složno sedeti na sejah za take prireditve, ko so si sicer strašno v laseh. — Ali ne bo mogli tudi pri nas malo posnemati Nemce v takem delu za skupni blagor svoje domačije? A. G. NEPREKOSLJIVI SO NAŠf DEMOKRATI. Te dni izplačujejo v Beogradu upokojencem razlike v pokojnini na podlagi zadnjega odloika finančnega ministra. iKer pa gre poslovanje v Beogradu počasi in so morali upokojenci čakati pred okenci finančnega ministrstva po cele ure, predno so prišli na vrsto, je odredilo finančno ministrstvo, da se izplačajo zaostale .pokojnine po pošti. (Namera je biila dobra, ne pa tudi izvedba, kajti mesto pol dneva morajo sedaij čakati doma upokojenci poštarja po par dni, kajti če jih ta ne dobi doma, prejmejo denar šele 15. v mesecu. Ampak vse te birokrate je neki mojster birokracije še daleko prekosil. Neki 'upokojenec je namreč sporočil poštni upravi, da se je preselil in javil tudi novi naslov. Iz pošte pa so mu odgovorili, da za ita mesec spremembe naslova ne morejo vzeti na znanje in da mora prejeti denar še na starem stanovanju. Zaman je rotil, prosil in pojasnjeval upokojenec, da mu je to nemogoče, ker se je preselil, birokrat na pošti je bil kremenit značaj. In tako ni preostailo ubogemu upokojencu nič drugega, ko da krevsa vsak dan pred svojim stanovanjem in čaka na poštarja, ki mu morebiti čez en tedoO dni vendar prinese denar. Pa bi se kdo čudil, če so ljudje «ol0“ voljni! POLITIČNI DOVTIPI. . j, ko to da hofei° postati poslanci 'u lindie iz gospodarskih krogov, ki nimajo rav-iio dosti prostega časa? B.: Zato, da bi se mogli odpočiti, kadai skupščina dela. Mussolini je zapovedal, da morajo že italijanski otroci nositi črne srajce. Naj bi pustil otroke samo malo časa same, pa bodo ti že sami za to poskrbeli. (El Paso Times.). Vezuv je začel zopet delovati. Mussolini ne pusti, da bi bil kdorkoli v Italiji nedelaven. (Tampa Tribune). Ameriški list je izdal številko, ki je bila posvečena Italiji in prinesla vse, kar je količkaj pomembno v Italiji. Videti je bila celo ena slika italijanskega kralja (El Paso Times). ■ Štev. 149. 'TOM*. Dnevne vesli. IN NASA »GLASBENA MATICA«. časopisi poročajo o velikanskem uspehu, ki ga je doseglo zagrebško pevsko društvo »Kolo« na festivalu v Franfurtu pod vodstvom Slovenca Srečka Kumarja in s sodelovanjem slovenskih solistov Križaja,Betteta in Banovca. Iskreno čestitamo »Kolu« na tem lepem uspehu. Vseeno pa moramo tudi odločno obžalovati, da ni bilo na festivalu v Frankfurtu naše Glasbene Matice. In ne po njeni krivdi, ker Glasbena Matica je bila pripravljena na velike žrtve in je hotela sodelovati na festivalu, če bi dobila le malo državne ali druge podpore. Toda v Beogradu imajo denar za vse mogofce reči, le za reprezentativno slovensko pevsko društvo ni bilo denarja, dasi je za druga pevska društva bila državna podpora vej ij0 enkrat na razpolago. edaj, ko se pričenja volilen boj in ko moramo dan za dnem poslušati slavospeve strank, kaj so vse naredile za ubogi sloven-slu narod, bi resno vprašali, katera stranka vzame na sebe ta greh, da je ostala naša '“jsbena Matica brez podpore. , "a je že tako, da imajo stranke samo za-s,uge, krivde pa nikoli. Zato pa narod tem zanesljivejše nosi vse zle posledice teh »za- 7~ Prestolonaslednik v Dalmaciji. Danes Prispe prestolonaslednik Peter z brzovla-T°,m, v Split, odkoder se odpelje s parnikom ^unacija« v Gruž, kjer ostane večji del Poletja. . " Finančni minister na inšpekcijskem po- *ovanju. Finančni minister dr. Bogdan Mar-Jf°vič nastopi te dni inšpekcijsko potovanje P0.Južni Srbiji. Inšpekcijsko potovanje bo traJak> par dni. Uspehi v osnovnih šolah. Prosvetno nunistrstvo bo izdelalo na podlagi podatkov šolskih nadzornikov statistiko o učnih uspeli, “v xsncn?ih Šolah v letošnjem šolskem *vu poduke^feSvpoS^daZOrnikOV j* "tr' stvo fp .Si noyih šol. Prosvetno nrmistr-oddelke n.k™v° • na VSe °'Wastne prosvetne cod-itl-p i-' °znico’ v kateri zahteva točne kateri ^e--iSei. gradile nove šole in datko k- 11 jeseni gotove. Po- Rtito« l1!” pr°svetno ministrstvo za razme-stitev nciteljev za prihodnje šolsko leto. ■Rnnrrr .rll* - kablji. Kot pOTOCajO iz Beogiada, je sklenilo ministrstvo pošte in 'brzojava, da položi tekam t. 1. na sledečih progah kablje: Beograd—Ruma, Subotica— Forgoš, Ruma—Vi ro vitica, Brod—Zagreb, Zagreb — Sevnica — Celje — Maribor-av-strijska meja, Beograd — Mladenovac — Ja-godina — Aleksinac — Niš. -7 Finančna delegacija v Ljubljani opozarja občinstvo na svoj razglas z dne 16. maja 1927 št. A IV. 2115, da se vzame državni Papirnati drobiž po 1 Din, 50 in 25 par do uii. 'rr^L^i-a 1927 iz prometa. 'Zameniava-ter iripmo^1 drobiž po i>in 0.0O, 1,— in 2,— I izjemoma tudi za bankovce Narodne banke se vrši v Sloveniji pri vseh ali li dib, Vsi, ki imajo še kaj papirnatega ^ bizn, naj ga čimpreje zamenjajo, da me bodo imeli škode. — Popravilo kotorskega pristanišča. Prometni minister je odobril kredit pol milijona dinarjev za delno popravilo kotorskega pristanišča. Dela so se že pričela — Reorganizacija kmetijskih Sol. V ministrstvu poljoprivrede se izdeluie načrt za ' zXrSeanT,hkmeUjSkih šo1 v vsej ^ržavi izaela se poseben pravilnik. DeSta ToU •°Z0V[ "a Pr°gi Osijek—Budim-n,--S? b0i llved^ ™ Progi Bu-ir-h'o*Q Psijek spalni vozovi. S tem je eno ze davno izraženi želji potnikov. Ustanovitev borze dela v Splitu. Mini- ^ on oS r?" pb. ur. II-3 Antonija Milavc na Ljubljani 1 in zvan. I. skup. Mihael Šimenc pri ter. sekciji v Ljubljani. Premeščeni so: pb. ur. II-3 Ferdo Nadrag iz Ljubljane v Rogaško. Slatino, Al. Gezo in Lizika Kraker z direkcije na Ljubljano 1, pb. ur. II-4 Ant. Kroflič iz Grobel-iiega v Celje, Marija Trošt iz Ljubljane na Bled, Fr. Žebelj iz Murske Sobote v Dravograd, Angela Naprudnik iz Dravograda v Ptuj, Rafaela Knapič iz Ptuja v Žalec in Vera Jan iz Ljubljane v Pristavo; pb. ur. 1II-3 Rezka Lovšin iz Loškega potoka v Ribnico ! na Dol. in Angela Holbl iz Prevalj v Guštanj; pb. ur. III-4, Hedvika Ebber z direkcije na Ljubljano 1, Angela Šavpah iz Šent Jerneja v Beltince, Iv. Tratnik z Jesenic na Gor. v Maribor, Ida Jelovšek iz Brežic v Ljubljano škemUdm'la ®aiec Vinice v Videm pri Kr- 11 ^Četrtek, dne 7. t. m. ob 11. uri dopoldne bodeta v zbornični dvorani univerze promovirana za doktor,ja S gospoda Jože Gračner iz Celja ,in Ladislav Varvpetič iz Krškega. — Promocije. Na beograjski univerzi je te dni diplomiral za strojnega inženjerja Slovenec Jože Kankelj. Na univerzi v Bologni je bil te dni promoviran za dr. med. univ. absolvirani medicdnec Alojzij Simoneti iz Biljane pri Gorici. — Kongres za mednarodno pomoč pri elementarnih katastrofah. Predvčerajšnjim je bil otvorjem v Ženevi mednarodni kon-|'r.6S Pomoč, pr, elementarnih katastro-tan. Cilj ikongresa je ustanovitev svetovne zveze za pomoč pri elementarnih katastrofah. Zveza bi nudila pomoč v slučaju, da tega ne more storiti država ki io .katastrofa, iz lastne moči J J Zadela . 7 .m\ mednarodni kongres vojnih invalidov 111 bivših frontnih bojevnikov se vrši dne 25. septembra t. 1. na Dunaju. — Mednarodna novinarska konferenca v Londonu. Te dni se vi® v Londonu ‘I. mednarodna časnikarska konferenca po vojni. Zborovanje, ki se ga udeležuje nad 200 novinarjev iz 20 držav, je otvor.il londonski župan. Na programu je med drugim ustanovitev časnikarskega urada za mednarodno sodelovanje, razgovor o pravnem položaju časnikarjev, uvedba pnimernih izskaznic v svrho olajšave časnikarskega dela v tujih državah in 'razgovor o zaščiti avtorstva. — Delavska olimpijada v Pragi. Te dni se vrši v Pragi druga olimpijada češkoslovaških delavskih telovadnih društev. Prvi dan, predvčerajšnjim, je nastopilo na telovadišču 15.000 telovadcev, in sicer 10.000 moških in 5000 žensk. Olimpijade se udeležujejo gostje iz vseh eviropskih držav, pa tudi iz Amerike. Med gosti se nahaja med drugim tudi Albert Thomas, francoski, angleški in belgijski socialistični poslanci itd. V nedeljo je prisostvovalo olimpijadi nad 10.000 gledalcev, med njimi predsednik' Masaryk, Švehla, Beneš in Albert Thomas. Ko so de-filirali pred Masarykom nemški delavci iz Sudetskih krajev, se je Masaryk dvignil ter jih ostentativno pozdravil s tem, da se jim je odkril. — Letalska pristanišča v Španiji. Španski najvišji svet za zrakoplovstvo je sklenil, da vzpostavi rv vseh provincah države in na Kanarskih otokih letalska pristanišča. — Politika in kronanje kipa Matere Božje. V Vilni se je vršilo te dni svečano kronanje čudotvornega kipa Matere Božje. Svečani ceremoniji je prisostvoval med drugim tudi maršal Pilsudski. Ker so se oblasti bale, da bodo komunisti in Malorusi slavnost motili, so iz previdnosti popreje veliko število takih sumljivih oseb aretirale. — Zopet toča v okolici Mostara. Predvčerajšnjim je padala v okolici Mostara zopet toča. Dasi je padala samo par minut, je povzročila kljub temu zopet znatno škodo. — Utonil je v nedeljo v Savi pri Sv. Jakobu neki kmečki fant, čigar ime še ni znano. — Nenavaden slučaj izsiljevanja. Iz Jaslre-barskega poročajo: Ko je spremljal te dni župnik Franjo Žega iz Dolnjega Oštrca neko kmetico k večnemu počitku, sta ga jela dva delavca, Peter in Marko Gornik brez povoda insultirati. Župnik sprva ni reagiral. Ko sta suroveža z izzivanjem nadaljevala tudi ob odprtem grobu, ju je župnik opomnil, da naj se obnašata dostojno. To je pijana delavca še bolj razkačilo. Po končanih cerkvenih obredih je nahrulil Marko Gornik župnika z besedami: »Ti mi moraš še danes blagosloviti grob mojega otroka, ki še ni blagoslovljen, dasi je otrok že davno pokopan.« Župnik, boječ se dejanskega napada, je grob res blagoslovil. V plačilo mu je dal Marko Gornik raztrgan, ničvreden bankovec za 10 Din ter prisilil župnika, da mu je dal iz tega denarja 5 Din nazaj. Župnik je ovadil zadevo orožnikom. Napadalca sta svoj čin priznala. — Če na ladji vse zaspi. Jadrnica »Zora* je plula te dni iz Splita v Brač, natovorjena s cementom. Vsled silne vročine na morju so iskali kapitan in mornarji zavetja v notranjosti ladje, kjer so kmalu vsi Skupaj zaspali. Bravtako je pa zaspal tudi edini mornar pri krmilu. Vsled tega je treščila ladja kmalu nato ob čeri pri otoku Hvaru. Sunek je bil tako močan, da se je vsa posadka hipoma prebudila ter prihitela prestrašena na krov. Ladja se je začela itakoj potapljati. Mornarji so jo skušali rešiti z vporabo črpalk in s tem, da so metali tovor v morje, toda bilo je prepozno. V teku desetih minut je bila jadrnica na dnu morja, v globočini 30 metrov. Posadka se je pravočasno rešila. Kapitena je doletela vrhu vsega še smola, da je vrgel, ko so skušali ladjo razbremeniti, med drugim v morje tudi zavoj, v katerem je imel shranjenih 10.000 dinarjev. — Revolverski atentat odklonjenega snubca. 18-letna žena železniškega delavca v Skradu je delala te dni na vrtu. Nenadoma je počil strel, ki jo je zadel v trebuh. Težko poškodovano ženo so prepeljali v zagrebško bolnico. Od policije zaslišana je izpovedala, da ni videla, kdo je oddal strel, da pa sumi, da je bil storilec zavrnjen snubec. Njeno stanje je opasno. Oblasti osumljenca marljivo iščejo. — Pet let ječe radi slike kralja Petra. Pred italijanskimi sodiščem v Zadru se je zagovarjal te dni naš dobrovoljec Jovo Grgi-nič, 'ker je našla policija ob priliki hišne preiskave pri njem sliko kralja Petra, vojvode Putnika in raznih srbskih vojskovodij. Jovo Grginič je bil obsojen radi tega »zločina« na — pet let ječe. Odvedli so ga v Ancono, kjer ima kazen odsedeti. — Velik gozdni požar v severni Afriki. Kot poročajo iz Alžirja, je izbruhnil v bližini Qued Sahala gozdni požar, ki je uničil nad 200 ha gozda. Več gozdarjev in domačinov je našlo v plamenih smrt. — Velika vročina v Ameriki traja dalje, vročina je zahtevala vsega skupaj že nad 100 človeških žrtev. Več sto za solnčarico obolelih ljudi pa leži v bolnicah. — Nesreča na morju. Neki angleški parnik je našel te dni pri južnih Filipinskih otokih na nekem francoskem parniku, ki je pone-srežil na skalovju 96 oseb ter jih rešil sigurne smrti. J 6 lika nesreča. V cerkvi je izbruhnil med te jo službo požar. Doslej so izvlekli izpod ruševin 14 mrtvecev. Nekateri trdijo, da je bil požar namenoma podtaknjen, češ, da gre za veirsko sekto, katere pripadniki domnevajo, da bodo izveličani, če store prostovoljno smrt v ognju. — Tragična smrt znane poljske primadone Kazimire Nevjarovske. Znana poljska operna zvezda Nevjarovska je čistila te dni svojo obleko z bencinom. Vsled nepazljivosti se je bencin vnel. Nevjarovska je zbežala jz sobe ter jela klicati na pomoč. Kljub temu, da so ji priskočili sosedje hitro na pomoč, je zadobila po vsem telesu tako težke opekline, da je kmalu nato v bolnici umirla. Senzacionalen finančni škandal v Londonu. Senzacija dneva v Londonu je samomor finančnika James-a White-a. White, ki je užival v finančnih, gledaliških in športnih krogih velik ugled, je zabredel že pred meseci v velike finančne težkoče, iz katerih se je skušal izmotati s tem, da je hotel kupiti večino akcij družbe British Comtrolled Oil-fields ter jih na umeten način dvigniti. Pripovedoval je vsem svojim znancem, da se bodo te akcije v kratkem silno dvignile. Ker je užival neomejeno zaupanje, so mu ljudje verjeli in jeli akcije nakupovati, vsled česar so mnogi od njih sedaj popolnoma minirani. Ker je kontrahiral White med tem tudi ogromne dolgove — samo eni banki dolguje nad 4 in pol miL funtov sterl., je upro-pa&til veliko število tvrdk in privatnikov, tako da vlada na borzi veliko razburjenje. Zanimivo je, da se je povspel White do ve- leuglednega finančnika iz preprostega zidarja. — Z Mussolinijevim podpisom so goljufali. Te dni se vrši v Rimu kazenska obravnava zoper tri ugledne člane tamkajšnje »boljše družbe«. Eden od njih je profesor, drugi advokat, tretji pa slikar. Gospodje so obdolženi, da so si izposojevali na podlagi falzifici-ranih podpisov Mussolinija denar. — Kitajski morski roparji. Ameriškega kapitena Fisherja in nekega kitajskega bro-dolaistnika so ujeli te dni med Itschangom in Trunkingom morski roparji, ki zahtevajo 20.000 dolarjev odkupnine. Fisher je od odplul še dne 24. junija dz Itšanga. 30 milj od Itšanga je obtičal parnik na sipinah. Medtem, ko na parniku ni bilo straže, so pripluli morski roparji ter Fischerja in kitajskega brodolastnika odvedli. Izvedela se je stvar šele sedaj. Prašek za pecivo vanilni sladkor Ljubljana. 1— Dr. Kern v Ljubljani. Te dni se mudi v Ljubljani dr. Kern iz Clevelanda, naš rojak, rodom iz Škofje Lok.’. Dr. Kern se vrača z izleta ameriških zdravnikov v Francijo iin Nemčijo. Njegov namen je, da prouči razmere v Sloveniji, nakar se odpelje v Beograd. Dr. Kern je avtor velikega angješko-slovenskega slovarja 111 sotruJmk več ameriških listov. 1— Sestanek maturantov učiteljišča 1. 1912 bo v četrtek 7. t. 111. ob osmih zvečer v Ljubljanskem dvoru. 1— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča člane, da poteče rok vložitve izkazov o trgovskih nastavljencih dne 10. it. m. Vsi oni, ki dosedaj izkazov še niso predložili, se poživljajo, da to čimpreje storijo. — Načelstvo. — Nesreča v triglavskem pogorju. Predvčerajšnjim se je pripetila v triglavskem pogorju prva letošnja nesreča. Učitelj Edo Držaj, ki je lezel čez nevarno Severno steno po novi kozji poti na Triglav, se je zvalil v Črnem grabnu preko skalovja v globočino. Ce je še živ, se ne ve, ker podrobnosti še niso znane. Iz Mojstrane in iz Ljubljane so odšle na kraj nesreče rešilne ekspedicije. Držaj je napravil turo na Triglav v družbi turistov dr. Tominška ml., ge. M. Pibernikove in gdčne Pavle Jesihove. Po nevarni kozji poti sta lezla z go Pibernikovo sama. 1— Bela in rjava kotenina. Sifon, karn-brik, dileni se dobe po nizkih cenah pri: FRANCU PVLLNU, Gradišče 3. GLAS IZ OBČINSTVA. Opozarjamo merodajne činitelje na sledeče nedostatke. Avtomobili in biciklisti drve po naših ulicah. Vsako vozilo ima po svoje uglašen signal. Ali bi ne bilo mogoče doseči, da bi imeli avtomobili enako uglašen signal, ki bi ne vznemirjali občinstva s svojim piskanjem, lireščenjem in drugimi signali? Enako nizko uglašen signal naj bi bil predpisan za vsa ta vozila, da ne bodo ti različni signali vznemirjali živcev. Isto velja za prodajalce premoga. Vozači tekmujejo v br-Ližganju. Vsak ima drugače uglašeno piščalko. Tudi ti piskači naj bi imeli enako nizko uglašene piščalke, če se že brlizganje sploh ne da odpraviti. Dalje naj bi cestno nadzorstvo strogo gledalo na to, da bi cestni pometači ne pometali suhih cest in ne dvigali po nepotrebnem cestni prah ter s tem nadlegovali pasante. Prvi pogoj, da se j zabrani obolenje dihalnih organov je čisti ! zrak. Z nepotrebnim dviganjem pVahu se pa direktno pospešujejo bolezni dihalnih organov in zaprašenje, posebno pritličnih stanovanj. Izdatno, sistematično škropljenje in snaženje ulic je higijensko vprašanje. Ka-! kor nalašč je bil v soboto ob otvoritvi vele-■ sejma tak neznosen prah po vseh ulicah, posebno pred kolodvorom, da si moral zatisniti oči pred oblakom prahu. Čemu imamo cestne nadzornike? Tujci, ki so prišli ta dan v Ljubljano, si bodo napravili neugoden vtis o n-aSi prestolnici. 'Uslužbenca, ki tako zanemarja svojo dolžnost, naj se pokliče na odgovor in eksemplarično kaznuje, ako ga zadene krivda. AKADEMIK IVAN GRAHOR PRED SODIŠČEM. Včeraj se je zagovarjal pred tukajšnjim deželnim sodiščem filozof Ivan Grahov. Obtožen je bil po členu 12. zakona o zaščiti javne varnosti in reda, da je dne 24. aprila t. 1. položil na grobove žrtev iz Zaloške ceste vence s trakovi na katerih so bili napisi: Žrtve kapitala! Komunistična stranka Jugoslavije! Obtožnica inkriminira tudi, da je ura ho v položil na grobove znake, (petero-oglata zvezda, srp in kladivo) potom katerih je imel namen indirektno ščuvati proti obstoječemu družabnemu redu. Senatu je predsedoval višji sodni svetnik Avsec, državni pravdnik je bil dr. Felacher. Grahorja je zagovarjal dr. M. Lemež. Priče so izpovedale, da je obtoženi Grahor res bil na pokopališču. Priča Ida Tavčarjeva je izjavila, da je videla, da je Grahor položil vence na grob, ni pa videla, da bi Grahor položil poleg vencev tudi trakove z inkriminiranimi napisi in znaki. Detektiva Kek in Močan, ki sta imela tedaj službo na pokopališču nista videla, da bi on položil trakove in znake, sklepala pa sta, da bi bilo mogoče le Grahorju položiti trakove, kjer drugih ljudi ni bilo tam. Zagovornik dr. Milan Lemež je karakte-riziral pomen znakov, ki v resnici ne predstavljajo tega, kar pravi obtožnica. Seiiat je petem razglasil oprostilno razsodbo iz razlogov, da se ni moglo dokazati, da je Grahor res položil trakove z inkriminiranimi napisi in z znaki. Gospodarstvo. LJUBLJANSKI VELESEJEM. Včerajšnji dan velesejma je beležil sicer manjši obisk kot v nedeljo, vendar pa so 'bili med obiskovalci velesejma v večini resni interesenti za .razstavljeno blago. Kakor prejšnji dan, tako so bili tudi včeraj v prav znatnem številu zastopani interesenti iz juž-ih krajev naše države: Srbije, Bosne in Vojvodine. Posetili so velesejem trgovci iz Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije in Italije, zlasti iz zasedenega ozemlja. Velesejem je poselilo tudi več dopisnikov nekaterih večjih listov. Med drugimi ije posetil velesejem tudi gospod Rudolf Roth, dopisnik »Berner Tagiblatta«, ki je obljubil, da bo zainteresiral v švicarskem časopisju švicarsko javnost in industrijske kroge za ljubljanski velesejem, kjer bi našlo švicarsko gospodarstvo dovolj priložnosti za prodajo in nakup. Poset velesejma je znašal včeraj približno 4000 oseb. Od posameznih branš beležijo znatne zaključke, včeraj avtomobili, motocikli, razni stroji, motorne brizgalne, pohištvo, preproge; posetniki iz Srbije se zlasti zanimajo za manufakturo. I Naš zastopnik v Egiptu, gospod Šugič je velesejmu sporočil, da poseti velesejem v kratkem več zastopnikov egiptovskega gospodarstva. Splošno kaže letošnji velesejem, da ta naša gospodarska prireditev čim dalje bolj opušča vse, kar bi spominjalo na njen razstavni duh, ter se razvija čim dalje bolj v trgovsko in posredovalno 'prireditev, kar je bilo nazadnje tudi njen pravi namen. Umetniška razstava beleži včeraj znatnejši poset in kar je najbolj razveseljivo, je to, da poseti razstavo večina tujcev, ki posetijo velesejem ter se hočejo obenem seznaniti tudi z našo umetnostjo. Mislimo, da jim zato umetniška razstava na velesejmu služi v kar najboljši meri. X II. Mednarodni velesejem v Solunu se vrši od 18. septembra do 3. oktobra 1927. Vzorce za prijave razstavljalcev, kakor tudi prospekte dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v LJub- X Razstava kolonijalnega in delikatesnega blaga v Berlinu. Naše poslanstvo v Berlinu je obvestilo ministrstvo trgovine in industrije, da se vrši avgusta meseca (od 13. do '21.) tekočega leta v Berlinu velika razstava kolonijalnega in delikatesnega blaga. Razstava se priredi pod protektoratom dr. Kur-tiusa, nemškega ministra za gospodarstvo. Iz inozemstva so se doslej prijavili razstavljala iz .raznih južno-amerišk.ih držav, iz Grčije in Danske. Te države 'bodo imele na razstave svoje lastne paviljone. Pripravljalni odbor razstave vabi tudi naše gospodarske kroge, da razstavijo svoje proizvode, koji se uvažajo v Nemčijo. Interesenti naj se zglasijo (pismeno ali ustno) v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljano. BORZE 5. julija. Devize iti valute. Ljubljana. Amsterdam 22.75—22.81 (22.78), Berlin 13.485—13.515, Bruselj 0—7.9, Budimpešta 0—9.935, Curih 1093.5—1096.5 (zaklj. 1095), Dunaj 7.9975—8.0275 (8.0125), London 276—276.8 (276.1), Ne\vyork 56.7—56.9 (56.8), Pariz 222.25—224.25 (223.25), Praga 168.2 do 169 (168.6), Trst 312.71—314.71 (313.5, 314), češkoslovaške krone 0—167.75. Zagreb. Amsterdam 22.7737 —22.8237, Dunaj 8—8.03, Berlin 13.495—13.525, Italija 313.67—315.67, London 275.975—276.775, Newyork 56.7—56.9, Praga 168.2—169, Curih 1093.5—1096.5. Curih, Beograd 9.13, Berlin 123.12, London 25.225, Nevvvork 519.44, Pariz 20.345, Milan 28.80, Praga 15.39, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.1, Dunaj 73.10. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 84—0, Vojna škoda 341—0, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 0—98, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160—0, \’evče 138—0, Stavbna 53—0. Šport. Senzacijonalni boksmatch v Londonu. Angleški bokssport je praznoval v četrtek svoj veliki dan. Saj je bilo mnogo Angležev mnenja, da si bo njihov prvak srednje teže Tom Milligan vendar enkrat pridobil svetovno prvenstvo. V tem mnenju jih je še podkrepilo dejstvo, da je sedanji prvak, Amerikanec Mi-key Walker, v zadnjih časih se izogibal vsem bojem. Zanimanje ljudstva za ta boj je bilo velikansko in vzlic skrajno visoki vstopnini je bila londonska 01ympia-dvorana s svojimi 13.000 sedeži, neštevši stojišča, popolnoma razprodana. — Amerikanec je pokazal visoko znanje in pred vsem izborno tehniko. Pustil je, da se je njegov nasprotnik v prvi P°" lovici boja popolnoma utrudil, nakar je v danem momentu sam prešel v napad, kar mu je tudi krasno uspelo. V 10. rundi je svojega nasprotnika tako zdelal, da ni mogel ve® dvigniti in je moral v zdravniško osktbo. Vsega okrvavljenega so pa odnesli njeg^} sekundanti v kot, dočim je publika Amen-kancu burno vzklikala. Vzlic razočaranju je množica vendar toliko sportski čutila, daj® priznala nadmoč zmagovalca, ki je obdržal svoj naslov. Bil je najsrditejši boksmatch, kar jih je videla Anglija v zadnjih letih. — Prejemki tega večera pomenijo za angleške razmere rekord, saj je bilo kasiranih čez 60.000 funtov (ca 17 milijonov Din). Od te svote je prejel Walker 15.000 funtov. Milligan pa se je moral zadovoljiti s 5000 funti. Marcel Pršvost: 57 Don' Juanke. — Zaman ste prišli, milostiva. Prekinili so električni zvonec in telefon in dali zdravniku ključ, da lahko nemoteno prihaja. Gospodu Saulnoisu gre zelo slabo. Pri najmanjšem šumu se mu živčni napad ponovi. Prepeljali ga bodo v sanatorij v čisto temno sobo, kjer bo moral brez vsakega obiska prebiti več mesecev. Kljub svojemu pogumu je Berta odnehala, vedoč, da je ona kriva strašne nesreče v tej hiši. Če nikogar niso spustili v stanovanje, je tudi Jean moral oditi, ne, da bi bil govoril z gospo. Vprašala je vratarico, ali je bil včeraj ali danes tukaj mlad oficir v modri uniformi toda ta je odgovorila, da ni bilo prav nobenega častnika, niti mladega, niti starega, sploh žive duše ne. Ta neuspeh je Berto popolnoma polomil. Dala je šoferju naslov svojega stanovanja. Vožnja v počasnem starem taksiju se ji je zdela neskončna. Ko je izstopila, je stisnila šoferju stotak in naravnost tekla v hišo. Ker dvigala ni bilo v pritličju, je hitela peš v peto nadstropje, upajoč, da se je bil Jean medtem oglasil, ali pa, da je telefoniral. Ne, nihče ni bil telefoniral izvzemši Albina, da pomiri staro služkinjo Klariso. Klarisa, ki je bila že dolga leta služila pri Bertinih stariših, jo je slepo oboževala. Bila je pobožna stara ženica, ki sploh ni vedela, kaj je ljubezen. Obiski mladega oficirja, ki ga je poznala že kot otroka, so jo ravno tako malo motili, kot prejšnji obiski gospodov. Vedela je, da njena gospodarica ne dela nič »pregrešnega«. Samo to ji je bilo hudo, da je bila Berta popolnoma brezbožna. Neprestano je nosila sveče sv. Antonu Padovan-skemu in svoji svetnici, sv. Klari, da bi se njena gospa spreobrnila. Ko je to pot Klarisa Berto skopala, otrla in zmasirala ter ji dala piti čašo čaja in kot prigrizek kos peciva, je bila vsa navdušena, ko ji je Berta dejala: — Klarisa, uči me moliti. Berta je ležala na postelji, naslonjena na blazine, Klarisa pa je pokleknila tik poleg nje in sklenila svoje hrapave roke na svileni odeji. Berta je videla njene plemenite oči, ki so se v nadčloveškem navdušenju dvignile v nebeške višine in njene blede nagubane ustnice so začele mrmrati francosko - latinsko mešanico. — Počasi Klarisa, da te razumem. Skušala je ponavljati besede in predstavljala si je notranjost cerkva, katere je bila v čisto poganski radovednosti ogledovala, kot je ogledovala vse druge umetnine. Spomnila se je, da je enkrat le imela globoko pobožne občutke, pred šestimi ali sedmimi leti, ko je potovala z Albino po Korsiki, v kapelici sester Bemardiink v Maorti. Kapela Je t>ila prašna, samo d-ve redovnici sta klečali pred NajsvetejSim. Ena izmed njiju je imela tako angeljski obraz in s tako nebeško uda- nostjo gledala v oltar, da je Albina, ko sta stopili 2 Berto na prosto, dejala: — Tu se mi je zdelo, kakor bi se me bil angelj dotaknil s svojo perotjo in če bom enkrat nezadovoljna v življenju, bom prišla sem, iskat miru ... — Moj Bog, je molila Klarisa, globoko obžalujem, da sem te razžalila, kajti Ti si neskončno dober in neskončno ljubezniv. Berta jo je prekinila: — Prosi, naj se Jean vrne semkaj... pa kmalu . • • danes ... takoj! Starka jo je začudena pogledala in vprašala: — Kako naj to rečem? Potem se je pa spomnila in dejala: — Skupaj bova molile »Sub tuum«! To pot se je Berta silila, da sledi Klarisinim besedam, in komaj je bila molitev končana, se je čuti a vsa preživljeno. »Ne, si je dejala, Jean se ni umori • • • Trpel je in molil je... Saj je tudi on veren. Klarisa tudi ne bi mogla umoriti.« Ko je stara sobarica videla, da se je njena gospa pomirila, je spustila zastore. Berta je od utrujenos zaspala. Klarisa je poleg nje prebirala jagode sy°Jeg i molka in za vsako deseto je dodala čisto enostavn • 1 »Ljubi Bog, sveta Mati Božja, pustite, da se gospou Jean semkaj vrne, predno se moja Berta zbudi.« (Dalje.) Otroške majice, SSt S barvah, kopalne hlate, flor-nogavice za ženske In moSke, kravate, žepne robce, ovratnike, manSetne gumbe, dežnike, palice, nahrbtnike, dišeče milo kupite najceneje pri Josip Petelinc-u Liublianss, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Na malo! V Na veliko! Pisalni stroji NajbolJU v materijalu so švicarski PLETILNI STROJI so najpopolnejši, vrhunec nemške tehnike. DUBIED NAJNIZJE CENE tudi na nteieina odplačila lamo pri Josip Petelincu, Ljubljana ob vodi bNsu Prešernovega spomenika. ( Zahtevajte prospekte I DUlUl.l) M Dražba gozdnih parcel. Dne 15. julija 1927 ob 9. uri dopoldne vrši okrajno sodišče v Ribnici prostovoljno javno dražbo 18 gozdnih parcel vi. št. 202 k. o. Potiskavec v skupni meri 42 ha in 38 a na licu mesta v M a 1 i g o r i pri Dobrepoljah. Dražbeni pogoji in podrobne informacije pri podpisanem upravniku konkurzne mase. Ljubljana, dne 4. julija 1927. Dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani, kot upravnik konkurzne mase zapuščine pok. Janka Modica, trgovca v Ljubljani. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plaž* 50 par. Za debelo tiskan« pa Din 1.—. Cariniko poirednifki in ipedicijikl bureau ■ »GROM UUBUANA, Kolodvorska uiica 41 Naslov brzojavkam: „GROM“. Telefon 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlla vse v to stroko spadajoše posle najhitreje in pod kulantnimi pogoji. Zastopniki druibe spalnih vo* S. O. E. sa ekspresne pošiljke. Uradnik verziran v mlinski in lesni industriji, samostojen dopisnik v srbohrvatskem. nemškem, italijanskem in angleškem jeziku, knjigovodja z daljšo prakso želi trajne namestitve. — Cenj. ponudbe na »Pošt-ni predal 171< tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi . najfiitešši in «a!ok«srjeiii ftamšsni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. i--i Telefon štev. £389. TehniCno in higljemžno najmoderneje urejena klsarna v jugoslavljl. 0 Pisarna > Ljubljana, Dunajska cesta št. la, H. nadstr. Najboljša so še vedno PUCH-kolesal | Solidne cenel «»»1*0 na obroke! IGN. VOK L)UBL]ANA-NOVOMESTO ............. Oglašujte v ..Narodnem Dnevniku ! Prodajalka dobra moč v mešanem blagu, Celi preme«"1 sto. Cenj. dopise na upl&-vo tega lista pod Šifro »Zanesljiv a«. Drva - Čebin Woltova l/n. - Tel*l. M. Gospodična išče posojilo do 8000 Din-za dobo enegaJbIj, katerega bi obratu,! Sd^nTupravo list* pod »Dobre obra»W^__ »Ullstein’s Weltgeschichte« (elegantno vezano) *a Din 1000 naprodaj. Naslov v upravi. W E C K fwEckl , \" "J Saše, in aparati za ukuhavanje so najceneiši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga: Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana. - Irdajatelj: Aleksander žele.nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljan,