OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsako vrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXn, — LETO XXXH. cleveland, ohio, wednesday (sreda), NOVEMBER 9, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 220 BURKE JE Z VELIKO VEČINO IZVOLJEN ZA ŽUPANA NOVI GROBOVI LUDWIG celhar Včeraj je po nesreči utonil v Gainesville, O., dve in pol-letni Ludwig Celhar, sinček Ludwiga Nettie Celhar iz 1020 E. 185 St. Dekliško ime matere je bilo Vidmar. Pogreb oskrbuje Za-krajškov pogrebni zavod. Po- •^i^obnosti bomo poročali jutri. * catherine yurkovich Snoči je preminila v Doctor's bolnišnici Katharine Yurkovich, dojena Panič, stara 67 let. Stanovala je na 19109 Muskoka Doma je bila iz Moravice, /jcr zapušča nekaj sorodnikov. y Ameriki se je nahajala 51 let je bila članica društva sv. Jo-št. 99 HBZ. . Tukaj zapušča hčeri Sophie Ann Debelak, sina Fran-brata Steve Panič v Detroit, in več sorodnikov. So-Peter je umrl leta 1946. ogreb se vrši v petek popol-ob 1. uri iz želetovega po-SrebTi.egtj zavoda, (158 E. ^3- Highland Park pokopališče. * ^va e. ledvina Pogreb pokojne Eve E. Led-se vrši v četrtek popoldne dveh iz Golubovega pogreb-zavoda na Lake View pokopališče. ®®lgijski komunisti ^oti vrnitvi kralja ^ Bruselj, 7. nov.—Belgijski omiinisti so včeraj priredili vi- demonstracije proti bel- ^^skemu kralju Leopoldu, ki se nahaja v begunstvu. kakšnih 12,000 komunistov je triurnih demonstracijah za- Gvalo, da "kralj ostane v Švici." Vrnitev kralja zagovarjajo ®^§ijski katoličani. Poleg ko-l^^nistov pa se mu zoperstav-^^30 tudi socialisti, ki so oblju-"> da se bodo v polnem so-^ z mnenjem belgijskih ro-°^jubov borili proti poskusom kr se Belgijcem vsili pobeglega •alja. Republic Steel Corp. je tudi podpisala sporazum za penzi je za nadaljnih 54,000 delavcev Kontrakt za $100 mesečne penzije je podoben dvema, ki sta bila sklenjena z Bethlehem in Jones & Laughlin Corp. PITTSBURGH, 8. nov.—Predstavniki The Republic Steel Corp. in CIO United Steelworkers unije so danes podpisali sporazum za penzije in zavarovanje, ki bo veljal za nadaljnih 54,000 delavcev, od teh za 12,000, ki so vposle-ni v Clevelandu. Merilec prinesel ^^kaz, da se je *9fes "skesal" j^^*^^EVENA, Makedonija, 8. -V makedonski vasi Mega-j Siriniou se je danes pojavil Thomas Dovas, ki je odšel ^ Serilce, ko je v Grčiji izbruh-' ^ civilna vojna. ^Gbivalci niso verjeli svojim „ ko so Dovasa videli na trgu. gerilec, ki je na rameh Vel • se je takoj podal po- , 3niku monarhistične posad-;,^^opil je pred njega in rekel: rišel sem, da se predam." (g to izjavil, je odprl vre-j^iistresel na tla pet odseka-• človeških glav—štiri moške eno žensko. Tn ° so moji tovariši gerilci. Ve jih in jim odsekal gla-sem želel dokazati, da Tretja največja jeklarska" dfužba v deželi je sprejela kontrakt, ki je kar se penzije tiče, podoben kontraktoma sklenjenima z Bethlehem in Jones & Laughlin Corp. Delavci stari nad 65 let, ki imajo 25 let dela, bodo upravičeni na najmanj $100 mesečne penzije. Oni delavci, ki so sicer stari 65 let, toda imajo le 15 do 25 let vposlenosti pri korporaci-ji, bodo dobili proporčne penzije, kakor na primer za 15 let 60 odstotkov minimalne penzije, 20 let 80 odstotkov itd. Kar se zavarovanja tiče, se j?'.t sedanji zavarovalni načrt korporacije nadaljeval, toda z zvišanimi podporami. Uposlenci bodo še vnaprej plačali za ta načrt SVz centa na uro, družba pa 21/2 centa. Zaradi tega čiste mezde delavcev ne bodo zmanjšane. Prvi delavci, ki izpolnjujejo pogoje, bodo soglasno s kontrak-tom začeli prejemati penzije s 1. januarjem leta 1950. Sam kontrakt pa bo veljal pet let, toda koncem prihodnjega leta se bo o njemu ponovno razmotrivalo. U. S. Steel Corp. še vedno molči Orijaška jeklarska družba, največja v Ameriki, U. S. Steel Corp., pa še vedno ni naznanila, če bo ali pa ne tudi ona sledila vzgledu treh" jeklarskih korpo-racij. Predstavnik U. S. Steel Corp. je naznanil, da še niso bili navezani nobeni stiki s predstavniki unije- jeklarskih delavcev. Sam Murray očividnp ne namerava pritiskati na korporacijo, pri kateri je vposlenih 150,000 delavcev. Odpor jeklarskih družb se je zlomil, ko je Bethlehem Steel Corp. prva pristala na zahteve za penzije za svojih 90,000 delavcev. Nji je sledila Jones & Laughlin Steel Corp., ki je sporazum podpisala včeraj. Čeprav potankosti tega sporazuma niso bili objavljeni, se na splošno domneva, da je bil sklenjen po vzorcu na Bethlehem Steel Corp. Soglasno z naznanilom Republic Steel Corp. se bodo delavci začeli vračati v jeklarne v torek. Toda zaradi stavke premo-garjev je verjetno, da polne produkcije je nekaj časa ne bo. portugalski diktator se bo dal izvoliti LIZBON, 8. nov.—Na Portugalskem bodo prihodnjo nedeljo imeli tako zvane "parlamentarne volitve." Izvoljenih bo 120 poslancev, ki pa bodo vsi člani klero-l^šistične stranke portugalskega diktatorja Antonio de Salazara. Strankam, ki nasprotujejo Sa-lazarjevi diktaturi, ni dovoljeno, da bi postavile svoje kandidate. Rezultat volitev se lahko že sedaj napove. Zmagal bo .Salazar. Se v resnici skesal." edward j. kovacic Žalostna novica Mrs. Antonia Pulz iz 3174 W. 140 St. je prejela žalostno vest iz Rosario, Argentina, da je tam 25. oktobra umrl po daljši bolezni njen brat Ernest Urban-čič, star komaj 39 let. Rojen je bil v Krušulju Brda pri Gorici na Primorskem, odkoder se je podal v Argentino leta 1923. V Argentini zapušča žalujočo soprogo in sestro Amalijo Ušaj, v Clevelandu dobro poznanega brata Cirila Urbančiča na 4208 W. 50 St. in sestro Antonijo, ki je žena Josepha Pulza, razpeče-valca pive, v stari domovini pa brata Antona in Karla in dve sestri Marijo Beč iz Nove Gorice in Karolino iz Bouno Nota, Purlanija, ter mnogo drugih sorodnikov in prijateljev v domovini in Argentini. Bodi mu ohranjen blag spomin! Slovenec podrl medveda na lovu na srnjake Mrs. Mary Bergoch iz 659 E. 160 St. je prejela izrezek iz časopisa Gt. Falls Tribune, ki izhaja v Heleni, Mont., ki opisuje kako je njen baat Frank Beni-gar iz East Helene podrl z enim strelom velikega medveda, s katerim se je soočil na lovu na srnjake osem milj od sVbjega doma. Kakor se glasi poročilo, je Be-nigar naletel na medveda v gozdu, ko je jedel jagode. Meneč, da bo medveda prepodil, je vrgel kamen proti njemu, kar pa je medveda razjarilo, ,da se je hitro zasukal in zapodil proti Be« nigarju, ki se je sklonil in oddal en strel, s katerim je velikansko žival podrl. Ko je. bil medved ščiščen je tehtal 318 funtov ter je meril šest čevljev in šest bo zopet councilman 33. varde inčev. je Dulles je v New Yorku izgubil sedež v senatu Za župana New Yorka bil ponovno izvoljen O'Dwyer; republikanci so ponovno doživeli poraz NEW YORK, 9. nov.—Demo-kratski-liberalni kandidat Herbert H. Lehman je danes odvzel republikanskemu kandidatu Johnu Fosterju Dullesu sedež v 7veznem senatu. Lehman je zmagal s približno 250,000 glasov večine. Drugi težki poraz so republikanci doživeli z zmago župana Williama O'Dwyera, proti kateremu sta kandidirala republikanec Newbold Morris in levičarski kandidat American Labor Party Vito Marcantonio. Volilna kampanja v New Yorku je bila ' zelo živa. Za Dullesa je agitiral guv. Thomas. E. Dewey, medtem ko je tik pred volitvami Lehmana podprl predsednik Truman. Zmago Lehmana in O'Dwyera se tolmači kot zmago za Truma-nov "Fair Deal" program. Zanimanje je bilo veliko tudi r,a councilmanske volitve, posebno ker so republikanci, demo-iciati in liberalci združili svoje napore, da bi porazili sedanjega mestnega zastopnika Benjamina Davisa, ki je eden od enajstorice v New Yorku obsojenih komunistov. Davis je šele zadnji teden bil izpuščen iz zapora. Na osnovi volilnih rezultatov je zmagal njegov republikansko-demokrat-ski-liberalni kandidat Earl Brown, ki je kakor Davis tudi črnec. ohio ima blizu 8,000,000 prebivalcev WASHINGTON, 7. nov. — Vladni statistični urad računa, da bo v Ohiju pri prihodnjem štetju nad 8,000,000 prebivalcev. Po štetju, ki je bilo završeno 1. julija je v Ohiju bilo vkupno 7,989,000 prebivalcev. češke oblasti svarijo duhovnike PRAGA, 8. nov.—Češkoslovaški časopis "Gazeta katoliških duhovnikov," je danes opozoril vse duhovnike, da se je doba vladnih pomilostitev končala in da bo vsak duhovnik, ki bi kršil državne zakone, odslej težko in strogo kaznovan. trinajst ubitih v v 2eleznišk1 nesreči MADRID, Španija, 8. nov.— Trinajst oseb je bilo ubitih in 31 ranjenih, ko sta dva električna vlak trčila devet milj od Madrida. Kovaač je v 23. vardi brez težav premagal svojega nasprotnika; kot zgleda je Fakult zmagal v 32. vardi acheson odpotoval na sestanek v francijo PARIZ, 8. nov,—Ameriški državni tajnik Dean Acheson je danes dospel v Pariz na konfe-, renco zunanjih ministrov treh sil — Anglije, Francije in Ze-dinjenih držav. Trije ministri bodo na konferenci razmotrivali o vprašanju Nemčije. čehi izpustili ameriškega diplomata PRAGA, 8. nov. — Češkoslovaške oblasti so danes izpustile iz zapora uradnika ameriške ambasade Samuela Meryna, ki je bil aretiran radi vohunstva. Ameriška ambasada je naznanila, da je Meryn žd zapustil Češkoslovaško in da se je za njegovo osvoboditev zavzel pred. sednik Češkoslovaške Gottwald. Brezposelni delavec podpiral družino s prodajanjem krvi NEW YORK, 8. nov.-nDanes je bilo razkrito, da je neki John Maher, star 22 let, živel s svojo ženo in hčerko na Grand Central postaji in jih vzdrževal s prodajanjem svoje lastni krvi. Postaja je družini služila kot dom. Umivali so se v straniščih, stvari so držali v omarah za kovčege, spali pa na klopeh v čakalnici. Maher je izjavil, da se je oženil z ženo Anito, staro 18 let, pred dvema letoma. Takrat je imel delo v neki trgovini'kožuhov. Toda takoj po poroki je zgubil delo in zastonj skušal najti drugo. Pred dvema mesecoma se je družina podala iz Bangora, Me., v New York. Usmiljeni vozniki avtov in trokov so jih pripeljali 550 milj v dveh dnevih. Toda tudi v New Yorku Maher ni imel sreče. Pomožne agencije so vztrajale, da naj se z ženo in 15 mesecev staro hčerko vrne v Bangor, Me. V veliki stiski je takrat prodal pint krvi, da bi prehranil družino. Poročevalci, ki so družino našli na postaji, so zbrali nekaj denarja in jo poslali v neki hotel. Obisk mlekarne Vsem Progresivnim Slovenkam se naznanja, da se skupno podajo na ogled mlekarne Telling Belle Vernon Co. dne 17. novembra ob 12:30 uri popoldne. ^Vse tiste, ki se nameravajo udeležiti, se prosi, da sporočijo eni ali drugi od sledečih: Eva Coff, IV 3176; Gertrude Potočnik, PO 9400 ali Pauli Prudich, IV 7246. Sestale se bodo vse pred Slov. del. domom na Waterloo Rd. ob 11. uri, odkoder se skupno podajo v mlekarno. Volilci so tudi glasovali za spremembo dosedanjega sistema glasovanja ter za svobodno prodajo barvanega margarina Thomas A. Burke je včeraj že tretjič zaporedoma bil izvoljen za župana Clevelanda. Na osnovi uradnih volilnih rezultatov, ki so bili objavljeni danes zjutraj, je Burke dobil 120,896 glasov, njegov nasprotnik republikanec Franklin A. Polk pa le 57,670. john a, fakult novi councilman 32. varde Thomas A. Burke Štetje glasov pa še vedno ni končano, kajti manjkajo glasovi oddani v 248 od 1,048 cleveland-skih volilnih koč. Kljub temu pa je Burkeu zagotovljena zmaga 6 skoraj rekordno večino. Računa se, da bo dobil 82,814 glasov večine ali pa okrog 67.7 odstotkov vseh glasov. Burke je dobil večino celo v 19. vardi, ki se jo smatra za trdnjavo republikancev. Republikanec Polk je že nekaj po 11. uri zvečer objavil izjavo, v kateri je priznal, da je večina volilcev glasovala za župana Burkea. Kot izgleda, je Burke dobil približno isto večino kot leta 1945, ko je prvič kandidiral proti Ray C. Millerju in ga prema gal s 125,596 proti 59,707 glasovom. Pred dvema letoma pa je s 168,566 proti 86,048 glasovom zmagal proti Eliotu Nessu. Takoj ko je njegova zmaga bila zagotovljena, je Burke obljubil, da bo še nadalje skrbel za napredek in zboljšavo mesta. Kovačič ni imel težave z Mervarjem V 23. vardi, kjer večinoma živijo volilci slovenskega porekla, je dosedanji councilman Ed ward J. Kovacic strahovito porazi! svojega nasprotnika Franka Mervarja. Kovacic je dobil 5,202 glasov, Mervar pa le 779. Manjkajo sicer rezultati treh volilnih precinktov, toda razlika v glasovih bo verjetno ostala ista. V 32. vardi, kjer tudi v pretežni večini živijo slovenski volilci, izgleda, da je zagotovljena zmaga Johnu A. Fakultu. Po zgodaj zjutraj objavljenimi re zultati iz 20 od 39 precinktov je Fakult dobil 2,643 glasov, seda nji councilman Anton Vehovec pa 1,882. Zmaga za oleomargarln, sprememba glasovnice in carter Ohijski volilci so včeraj tudi zavrgli sedanji način glasovanja in odobrili predlogo za tako zva-no Massachusetts glasovnico, ki je bila predlagana kot amendment ustavi. Po tej novi glasovnici bodo kandidatje označeni Jod uradom, za katerega kandidirajo. Odpravljen pa je tudi 'straight ticket," kar pomeni, da se bo moralo voliti za vsakega kandidata posamezno. Za spremembo glasovnice je bilo oddanih 631,126 glasov, proti 482,570. Kar se tiče predloge za svobodno prodajo barvanega oleo-margarina je bila sprejeta s 86,034 proti 553,732 glasovi. To pomeni, da so mlekarski lobisti doživeli občutni poraz. Volilci so tudi odobrili Komisijo, ki bo pripravila carter, ter glasovali za 30 kandidatov na glasovnici. Od teh jih bo izvo-jenih 15. Za šolski odbor izgleda, da bodo ponovno izvoljeni sedanji člani: Alfred A. Benesch, Norma F. Wulff, Charles A. Mooney in Carl F. Shuler. Za ta odbor je kandidiral tudi predsednik cu-yahoske Komunistične stranke Anthony Krchmarek, ki pa je ostal daleč zadaj. Bolj natančne volilne rezultate bomo podali jutri, ko bo štetje glasov že končano. Sims zmagal v Euclidu V Euclidu je na osnovi neu-adnih rezultatov ponovno fail izvoljen za župana Kenneth J. Sims, ki je dobil 9,648 glasov, njegov nasprotnik Richard A. Maher pa le 1,542. Od kandidatov slovenskega porekla je v Euclidu ponovno zmagal za šolski odbor Raymond J. Turk, dočim je v tretji vardi, kjer je največ slovenskih in hrvaških volilcev, Michael J. Boich premagal svojega nasprotnika Franka Derdicha. Poroka V soboto, 12. novembra se bosta poročila Miss Mary Vodopi-vec, hčerka Mr. in Mrs. Louis Furlan iz Stevenson Blvd., Wil-loughby. O., in Mr. William Frank, sin Mrs. Frances Frank iz 19505 Chickasaw Ave. Poroka se vrši v cerkvi Old Stone ob 10:30 dopoldne. Poročna slav-nost pa bo zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Novopo-ročencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 9. novembra 1949. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po poSti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto? For Six Months—(Za šest mesecev)__ For Three Months—(Za tri mesece) _ -$8.50 - 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 - 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. UREDNIKOVA POSTA KATOLIŠKI DUHOVNIK O PRAVICAH DRŽAVLJANOV Nedavna obravnava in obsodba voditeljev ameriške komunistične stranke je zastavila resno vprašanje, če je z obsodbo bila prizadeta ustavna pravica vseh državljanov — svobodno izpove-danje mnenj, prepričanj in ideologih. Dalje, če je ali pa ne dovoljeno zagovarjati spremembo obstoječega ekonomskega in političnega ustroja, ne da bi posamezniki ali pa skupine bile preganjane samo zato, ker to spremembo skušajo doseči potom propagiranja svojih idej in nazorov. Komunistični voditelji se sedaj nahajajo na svobodi pod poroštvom. Vložili so priziv proti obsodbi "na višjo sodnijo in vsled tega po ameriškem pravosodju njih zadeva ni zaključena. Želimo tu podati mnenje katoliškega duhovnika Clarence Duffy-ja, ki je govoril na skupščini v St. Nicholas Areni v New Yorku. Father Duffy je rekel: Jaz sem duhovnik katoliške cerkve. Nisem izobčen in se ne nahajam pod cerkveno cenzuro kakršne koli vrste. Jaz sem ameriški državljan po rojstvu. Pripadam irski škofiji in imam pismeno dovoljenje škofa, da sem lahko odsoten iz škofije. Na osnovi tega, kot se to reče, jaz imam v katoliški cerkvi dobro pozicijo in jo nameravam tudi ohraniti. Čeprav nasprotujem kapitalizmu, jaz nisem komunist. Ne verjamem in jie podpisujem filozofiji dijalektič-nega materializma, ekonomskega determinizma in materialističnega komunizma. Toda priznam, da imajo drugi polno pravico verjeti v materialistični komunizem in ga podpirati, kakor tudi pravico verjeti in podpirati kateri koli drugi ekonomski ali pohtični sistem, ki si ga izberejo, da mislijo in delujejo kot želijo, da svobodno širijo svoje ideje tako dolgo, dokler s tem ne kršijo pravice drugih, da ne spodbujajo na nasilje proti njim, ali pa zagovarjajo in uporabljajo omejeno silo in nasilje za širjenje teh idej. Nocoj sem na tem* odru, ker sem prepričan, da je ta pravica bila kršena zadnji teden v zvezi z enajstorico lju di, ki so bili spoznani ž3a krive in obsojeni v zapor, ker so baje zagovarjali silo in nasilje za dosego svojih ciljev, dejansko pa, ker so bili komunisti. Jaz nisem prepričan, da so bili obsojeni zaradi zagovarjanja sile in nasilja. Tudi nisem prepričan, da se jim je to obtožbo dokazalo. Kot mnogi drugi ljudje, sem tudi jaz prepričan, da so jih sodili in jih obsodili, ker so bili komunisti. Njih se je sodilo in se jih je obsodilo ne zaradi zločinskih, dejanj, pač pa zaradi podpiranja in izpovedovanja idej, ki danes niso obljubljene. Zelo malo časa in pozornosti se je vložilo, da da se dokaže ali pa podpre dejstvo, da so ti ljudje zagovarjali silo in nasilje za širjenje in sprejemanje svojih idej. Kot duhovnik, ki veruje v svobodo, da vsak lahko misli in deluje kakor hoče ter da se drži, izraža in zagovarja ideje, ki si jih izbere tako dolgo, dokler ne zagovarja omejevanje in nasilje za širjenje svojih idej, jaz izkoriščam to priliko, da protestiram ne samo proti obravnavi in obsodbi teh ljudi, pač pa tudi proti, samemu načinu obravnave. Tone delam samo v imenu pravice in svobode, pač pa tudi v imenu krščanskega usmiljenja, ki mene in vse druge, ki izpovedujejo krščanstvo, sili, da ljubimo svojega bližnjega, posebno pa da ljubimo one sovražnike, s katerimi morda ekonomsko, versko ali pa poetično ne soglašamo. Tudi če nimamo radi materialističnega komunizma, mi nikoli ne moremo sovražiti komuniste ali pa katero koli drugo osebo, ne glede kakšne so njene ideje. Če smo kristjani, moramo ljubiti vse ljudi, jih spoštevati in z njimi postopati kot z našimi brati ter delati z njimi tako kot bi mi od njih želeli, da bi delali z nami. Kot duhovnik-kristjan jaz gledam na enajstorico obsojenih ljudi kot na moje brate in kot takšen jim moram pomagati na kateri koli način mi je to mogoče, če se jim je po mojem mnenju krivično odvzelo njihove po Bogu darovane pravice. Če jaz ne skušam, da bi jim v teh težavah pomagal, bi ne bil zvest učenju Jezusa Kristusa in njegovih apostolov in bi bogato zaslužil podoben postopek v bodočnosti Ne samo v njihovem interesu za podpiranje in zaščito njihovih pravic, pač pa v svojem lastnem interesu in za stalno svobodo vršitve mojih pravic, jaz slovesno protestiram proti krivici storjeni enajstorici mojih komunističnih bratov in zahtevam, da se to krivico popravi. Pri zaključku bi želel citirati in si prisvojiti sledeči odstavek iz knjige "The Time of the Road" od Daltona Trumna, ki je bil objavljen v časopisu "Nation Guardian." "V bodoči kampanji, mi se bomo morali opirati na svojo sposobnost, da zbudimo našo ogromno zvestobo ustavni vladi, ki še vedno vztraja z ameriškim ljudstvom. Ponovno bomo morali upostaviti dostojnost razuma." Zakonska načela, ki varujejo pred nasiljem države, Vinska trgatev "Belokranjskega kluba" Slovenci imamo številno različnih narodnih praznikov, kateri niso v nobenem koledarju zaznamovani kot prazniki, in vendar jih je naš narod skozi sto in stoletja obdržal kot take. Eden od teh je naš vinski patron sv. Martin. Ce kdo od Slovencev zna, kaj se pravi krstiti vino o sv. Martinu, so to naši Belokranjci, ker lahko rečem, da velik del Belokrajne je velikanski vinograd. Da popolnoma ne pozabimo na naše vinske gorice in zidanice, bo naš "Belokranjski klub" priredil v soboto 12. novembra vin-oko trgatev s plesno veselico v Hrvaškem narodnem domu na St. Clair Ave. Vzrok, da bomo šli v Hrvaški dom je, ker so vse dvorane v Slovenskem narodnem domu za ta dan oddane za več let vnaprej. Marsikateri od naših naseljencev je slišal o Be-lokranjcih, toda še sedaj ne ve, kdo, kaj in od kod so? Ne bom so motil, če rečem, da so bili ravno Belogranjci med prvimi slovenskimi naseljenci v Ameriki. Jaz sani imam teto, katera je tukaj rojena, in je stara že 74 let. Njeni starši so prišli v Ameriko pred približno, sto leti. Saj smo imeli Belokranjci še škofa tukaj, kateri je skoraj polovico svojega življenja prebil med amerikanskimi Indijanci. Bil je Lo škof Vertin, ki je bil tukaj že pred 120 leti. Imamo tukaj Belo-kranjce, kateri so že četrta generacija. Tudi imamo še danes med našimi tukajšnjimi najboljšimi pevci in dramatiki Belo-Icranjce. Eden največjih sodobnih pesnikov, ki je umrl v tekočem letu, je bil Belokranjec Oton Župančič. Engelbert Gangel, pred desetletji največji in odličen slovenski narodnjak je bil Belokranjec. Da so ti trdi, nepremagljivi, in i)Onosni na svojo slovansko narodnost, skozi stoletja, so to innogokrat ponovno dokazali. Še {)red šesto leti, ko so Turki napadali naše kraje, so vedno najprej vdrli v Belokrajno, toda Belokranjci se niso podali. Cesar-••ika Avstrija jih je skozi stoletja skušala ponemčiti, toda ti so .^e do danes obdržali svojo narodno govorico.. * V zadnji svetovni vojni je bila Belokrajna za Italijane in potem za Nemce najbolj trda grča, katere niso nikoli popolnoma premagali. Kako trdi so in da se nikomur ne podajo, se dokazali s tem, da ni bilo med njimi nobenih izdajalcev. Ce tudi imamo Belokranjce v Ameriki že čez sto let, je bil kolikor nam je znano, pred enim letom ustanovljen prvi "Belokranjski klub." Kakor znajo ti biti trdi in odlični, kadar se gre za resno stvar, ravn.o tako znajo biti veseli in korajžni, kadar se zberejo na veseligi. Da se o vsem tem osebno prepričate in z njimi bližje, seznanile, pridite dne 12. novembra v Hrvaški dom na St. Clair Ave. in 64 St. Znano vam je, da se Belokranjci vedno udeležijo drugih veselic in prireditev. Zato sem prepričan, da se boste v velikem številu udeležili njihove vinske trgatve s plesno veselico. Hvaležni smo vam za naprej in gotovi smo, da nas boste ohranili v prijaznem spominu! Z belokranjskim pozdravom, M. V. Schneller Gospodinjski odsek SDD ima zabavo Euclid, Ohio. — Gospodinjski odsek Slov. društvenega doma na Recher Ave. priredi ples in domačo zabavo v nedeljo, 13. novembra. Ker se pričakuje v nedoglednem času otvoritev novega poslopja, je treba tudi pripraviti kuhinjske potrebe. Zato te gospodinje prosijo, da se udeležite njih plesa in pripomorete do blagajne, s katero si bodo lahko nabavile vsaj nujne potrebe. Pri klubu so izvrstne kuharice in dobre natakarice ter lahko pričakujete popolno postrežbo. Ker je ravno Martinova nedelja, je obljubljenega nekaj posebne ga. Za godbo so se' tudi dobro preskrbele, namreč bodo igrali naši stari muzikantje. Plinska družba je obljubila, da bo tudi za gorkoto preskrbljeno, zato ni nobenega vzroka, da nas ne bi posetili. Torej, če ste prepričani, da nam je treba kuhinjske opreme, pridite in nam pomagajte do boljše blagajne. Za Gospodinjski odsek, Mary Medvešek. brez sovraštva" so povabljeni igralci iz Detroita, Mich., ki so že igrali v Pittsburghu, Pa., in Chicagu, 111., našemu društvu pa so bili priporočani po Frank Česnu, ki se razume kdo je in kdo ni za igralca. Torej bo igra izborna. Vse kar se rabi je po-setnikov. Za te je pripravljenih 450 sedežev in naša želja je, da bi jih bilo premalo. Vstopnina k igri je 75 centov in za posetni-ki, ki ne zapuste dvorane, so jim vstopnice veljavne tudi k plesu. Ker se še ni vršila 45-letnica v clevelandskih slovenskih dvoranah, ste prošeni, da posetite to proslavo SNPJ v nedeljo v obilnem številu. Pričetek ob 3:30 popoldne. Frank Barbič. Ples "Brooklynskih Slovencev" Cleveland, Ohio.—V soboto zvečer, 12. novembra se vrši ples v Domu zapadnih Sloven cev, 6818 Denison Ave., katere ga priredi društvo "Brooklynski Slovenci'' št. 48 SDZ. Ker bo v soboto ravno Marti nova sobota, pridite v polnem številu, da bomo skupno krstili novo kapljico. Dolžnost član stva je, da pridete vsi in poma gate do boljšega uspeha v korist lastnega društva. Veselični odbor bo skrbel za lačne in žejne. Za plesaželjne bo igral orkester Stan Mauser Polka Knights. Ples se prične ob 8. zvečer. Vabi se občinstvo od in daleč, da nas obiščete. Jakob Jesenko, predsednik. Poročilo iz gl. urada Prog. Slovenk Cleveland, Ohio.—V "Enakopravnosti" je bilo že večkrat poročano, da glayni odbor P. S. priredi proslavo 15-letnice obstoja dne 27. novembra. Tem potom se pa obvešča cenjeno javnost, da se je omenjeno proslavo premestilo na 26. februarja 1950. Odbor je sprevidel, da se ta mesec vršijo razni koncerti in igre kulturnih društev. Poleg tega ste tudi naši članici gl. odbora, Vida Shifrer in Josephine Pet rich zboleli. Zdaj se jima zdravje polagoma vrača. Več o naši proslavi in igri bo poročano v naših prihodnjih mesečnih izdajah. Torej, ne pozabite na našo proslavo 26. februarja 1950. Odbor. Poselite veselico na "Jutrovem" Cleveland, O.—Društvo "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ priredi plesno veselico v soboto, 12. novembra v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Ave. Pričetek bo ob osmih zvečer. Vstopnina bo le 75c a godba bo ena najboljših — namreč Johnny Pe-con in Lou Trebar orkester. Pripravljalni odbor bo ski;bel, da bo za vse dovolj okrepčil pripravljenih, čeprav pride skupaj cel Cleveland, vsak bo dobil svoj porcijon. Nadalje naj omenim, da je bilo sklenjeno, da mora vsak član in članica kupiti vstopnico, katero dobi pri tajniku. Ker je društvo last nas vseh, nas tudi vse veže dolžnost, da se udeležimo veselice in podprenio našo društveno blagajno. Pripravljalni odbor prijazno vabi vse člane in članice ter ostale prijatelje društva, da nas posetite, da se skupaj poveseli-mo par ur v veseli družbi, kakor je pri nas navada. Kdor je bil kedaj v Slov. del. dvorani vem, da se spominja našega običaja. Na svidenje v soboto, 12. oktobra. Odbor. "Svet brez sovraštva" Cleveland, O.—V nedeljo 13. novembra se bo vršila 45-letnica obstoja Slovenske narodne podporne jednote pod avspicijo društva "V boj" št. 53 SNPJ in ostalih društev, ki sodelujejo skupno s št. 53. Vse to se bo vršilo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Popoldan bo program z igro "Svet brez sovraštva". Povabljen je glavni predsednik Joseph Cul-kar kot govornik, ki se je povabilu tudi odzval. Po programu in igri se prične ples v spodnji dvorani na duet Barbic-Kovska, ob 8.00 uri pa prične igrati orkester v gornji dvorani Habat-Sokach. Za to dramatično igro "Svet Ples in večerja v Canlonu Canton, Ohio.—Poletna sezona je sedaj pri kraju. Yugoslav klub bo priredil prvi jesenski ples z večerjo v nedeljo, 13. novembra v Hrvatski dvorani na 2543 Winfield Way, N. E., Canton, O. Serviralo se bo mlado prase-tino in dosti domačega peciva. Oddane bodo tudi tri lepe nagrade: Pressure Cooker, volnen blanket in zaboj pive. Servirati se bo začelo ob 5. uri popoldne, a dvorana bo odprta že ob 3. uri popoldne. Ples se prične zvečer ob osmih in igrala bo izvrstna godba Marie Yaksich in njenega orkestra. Slišali boste v^ liko polk in valčkov za stare in mlade, ki se boste lahko vrteli na plesišču. Prav prijazno ste vabljeni, da. se vsi udeležite, bratje Hrvati in Slovenci. Pridite na to našo prvo jesensko zabavo, ki jo P?'' reja Unity klub, od blizu in daleč. Vstopnina 50c. S pozdravom in na svidenj® 13. novembra. Josephine Odar 2442 Winfield Way, N-E-Canton, O. LETOŠNJE IZDAJE SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA ZAVODA Ščitijo vse. Ce je eden komunist *prvi udarjen in premagan, razpoka, kije ustvarjena z njegovim padcem, bo omogočila juris sovražnika z vso njegovo silo na vse nas. Ni potrebno, da se strinjate s komunistom, ko delujete za njega in svojo lastno obrambo. Vi se mu celo lahko zo-perstavite z vsemi dostojnimi orožji v vašem arsenalu, lahko se odstranite od njegovih teorij /in zavržete njegove končne cilje. Braniti pa ga morate, kajti njegov poraz v ustavni borbi vsebuje tudi poraz načel, ki so doslej stala kot naša glavna ovira fašizmu. » Slovenski knjižni zavod si tudi letos prizadeva, da bi vzlic nekaterim objektivnim težavam uresničil dobršen del svojega založniškega plana za tekoče leto. Čeprav je zdaj že jasno, da bo moral izdajo nekaterih napovedanih knjig, med njimi Erenbur-govega "Viharja" odgoditi na prihodnje leto, je vendar v tis-karniški pripravi toliko knjig, da ob koncu leta založniška bilanca Slovenskega književnega zavoda najbrž ne bo kaj dosti zaostajala za lansko. Letošnje knjige 'Tr šernove knjižnice" so v tisku. V ; • : J večja napredna knjižnic;« je v treh letih dosegla naklado 80,000 izvodov. Ker izide pet knjig, bo torej samo letos šlo med slovensko delovno ljudstvo 400,000 izvodov knjig "Prešernove knjižnice." * Ta številka pomeni nedvomno najvišji kvantitativni vzpon naše napredne knjige; nje rastoče širjenje v vseh ljudskih plasteh, posebej še med industrijskimi delavci in kmeti, kaže zmagovito prodiranje napred ne miselnosti, nove socialistične kulture, v globinske sloje našega naroda. V tisku je druga knjiga veli kega romana ameriškega na prednega pisatelja Theodora •Dreiserja "Ameriška tragedija" in tako bosta v oktobru izšli obe knjigi te velike epične kritike dolarske civilizacije. Že pred meseci je izšla druga knjiga iz sodobne ameriške književnosti, Howarda Fasta zgodovinsko-življenjepisni roman "Državljan Tom Paine," zajemljiva in raz-gibna podoba začetkov Zedinje-nih držav in usode revolucionarnega čfloveka med pionirji ameriškega kapitalizma. Te dni bo izdal Slovenski književni zavod slovenski prevod humorističnega romana Stevana Sremca "Pop Cira in pop Špira," delo, ki ga uvršča kritika med najznačilnejše srbske humanistične spise ii! ki najde bralec poleg prave parodije popovske-ga življenja tudi žive podobe malomeščansfcih nravi v banat-&ki provinci ob koncu prejšnjega stoletja. Nadalje izide scenario Cirila Kosmača "Na svoji zemlji," prvi tiskani primer te nove zvrsti v slovenski literaturi. Knjiga je opremljena s 24 lično reproduciranimi posnetki iz prvega slovenskega celovečernega filma. Prav tako je tik pred izidom Borisa Ziherla literarno zgodovinski esej "France Prešeren, pesnik in mislec," ki izide kot novi zvezek Male knjižnice. V oktobru se bo pojavila na knjižnem trgu prva reprezentativna izdaja Kajuhovlh pesmi, dokaj zajetna ilustrirana knjiga, v kateri bo zbrano do malega vse, kar je spisal mladi parti-* zanski pesnik, če izvzamemo njegove negodne pesniške začetke. Izdaja bo opremljena z daljšim uvodom Dušana Moravca in z obilnimi opombamo. Za tisk je pripravljena in bo izšla še pred koncem leta obsežna zbirka izbranih pesmi pokojnega Iva Grudna; v nji bo natisnjena daljša študija Filipa Kalana o pesniku in njegovi generaciji. V tisku je ljudski roman M. Malenšek-Koničeve "M a t j a ž," podoba naše Gorenjske pod ol< u-pacijo in v prvih letih po osvo-bojenju. Več domačih noveli-stičnih zbirk, kakor novele Go-dine, Gradišnika in Šege in Ko-privčevi "Sestanki," bo izšlo še pred koncem leta. Izmed tujih pisateljev je v tisku Stendhal s svojimi "Italijanskimi kronikami" (kompletna izdaja), iz jugoslovanskih slovstev pa bo Slovenski književni zavod izdal še letos antologijo. hrvatskih pripovednikov s tematiko osvobodilne vojne in eno najboljših knjig Miroslava Krleža "Hrvatski bog Mars." Nosilni stebri vsakoletnega programa Slovenskega književnega zavoda so njegove redne zbirke, ki so vse programatsko usmerjene tako, da sodelujejo pf^i prevzgoji slovenskega delovnega človeka, podpirajo njegovo socialistično zavest in mu odpirajo široke poglede v svet ali pa mu nudijo kvalitetna dela raznih časov ir} narodov. Najpopol-neje je bilo doslej mogoče izvršiti napovedani program "Knjižnice Slovenskega gledališča," ki je namenjena predvsem našim ljudskim odrom. . Tu je Slovenski književni zavod izdal Miška Kranjca "Pot do zločina," Ostrovskega "Nevihto " Branislava Nušiča "Sumljivo osebo" in "štiri enodejan-ke," Cankarjeve "Hlapce," Potrčevo dramo "Lacko in Krefli," medtem ko je Mire Pucove drama "Ogenj in pepel" v tisku. V "Mali knjižnici" so izšli samo štirje zvezki: O'Flahertyja "Irske slike," Saltykova-Ščedri-na satirične pravljice "Izgubljena vest," Vergova novela "Pastir Jeli" skupaj s "Kmečko častjo" (Cavalleria rusticana) in izbor Kočičevih proz "Vukov gaj." V zbirki "Mojstri in vzorniki" je izšla Percovljova biografija revolucionarnega pesnika V. V. Majakovskega, v tisku ?a je—ob letošnji stoletnici— študije o znamenitem skladate-lju Fryderku Chopinu poljskega pisatelja Jaroslawa Ivvaszkiewi- cza—delo, ki je izšlo letos ^ Varšavi prav v zvezi z jubilejei^' Iz Poljudnoznanstvene kuj#' nice je pričakovati v prihodnji^ tednih štiri nove zvezke, ki so vSi v tisku in sicer: dr. Boža Škerlj* spis "O človeških rasah i rasi^' mu," Angelosa Baša in šiča razpravo "Stari Slovani' Zavaricke spis o vulkanih in Ste* kolnikova "Blisk in grom," kaj zvezkov te zbirke pa izide pred koncem leta. Iz "Zdravstvene knjižnic* lahko pričakujemo Se to j^®®® j is Emana Pertla "Zdr»va ! ■ m lina koža"—poljuden . ,vr/.nejšega iz dermatologiJ®' V i .iniaturnih izdajah sta povedani dve novosti: "Izbr®^® pesmi Srečka Kosovela—ta knj|' žica se pravkar tiska—in vec^ izbor poezij Otona Zupančiča- ^ tisk je šel tudi Prežihovega ranča roman "Doberdob," čig^'^ prva, predvojna izdaja je že do|' go razprodana in je opaziti s^!' no povpraševanje po tej knji^'" Medtem pa Slovenski knjiž®^' ni zavod pripravlja program ^ leto 1950. Vpogled vanj bi bii sedaj še prezgodnji, lahko saf" zapišemo, da napoveduje mn®^" tehtnega in klenega, med drugi''® tudi nekaj pomembnih slove^*' skih novitet iz poezije in vrsto domačih in tujih poljudnoznanstvenih spisov in števii^® izbrane prevode iz slovanski in zahodnih slovstev. Tudi ^ program, kakor vse delo zaloŽ"*' stev, je jasen odgovor vsem,^ . ?kušajo z obrekovanji in prikfiti našo neugnano kultu^ rast sredi navdušene in mog"'' ne graditve socializma. Društveni koledp'' NOVEMBRA 11. novembra, petek — veselica društva Modem saders št. 45 SDZ v SloV. d®' domu na Waterloo Rd. 12. novembra^ sobota —- ča zabava Belokranjs'^®^^ kluba v Hrvat. nar. domU St. Clair Ave. 12. novembra, sobota '' novembra, sobota — veselica društva "Brooklyn Slovenci" št. 48 SDZ v D" zapadnih Slovencev, 6818 nison Ave. 13. novembra, nedelja štvo "V boj" štev. 53 vprizori igro "Svet i^o vraštva" v SDD na (J, 20. novembra, nedelja stava dram. 55bogju zvecda" v Slov. društv® domu na Recher Ave. 24. novembra, četrta — koncert pevskega zbora ja na Zahvalni dan ^ -nar. domu na St. Clair 9. novembra 1949. -^UNAKOPRAVNOST STRAN 3 IVO PIRKOVIČ: BITKA ZA PLETERJE (Nadaljevanje) Predno bom pripovedoval, ka je partizanska pest iz prav ^tih gorjanskih gozdov, ki so 3ih imeli po ofenzivi belogardisti za očiščene, razbila obroč be-'ogardističnih postojank okrog ^rjancev in pokopala neumne ®^je majorja Novaka in nje Sovih ljudi, se mi zdi, da bi hUo potrebno povedati preje še, kakšen blagoslov je bila bela SWa za samostan in njegovo okolico. Iz svetišča so beli na-^®dili jamo razbojnikov, dokler ®>.so partizani popivajočih in P^eklinjajocih skrunilcev samo-®tana z njihovimi harmonikami ^ malovrednimi ženskami iz-S^Mi z bičem ter samostan vr-menihom. "Najčrnejši dnevi v %Odovini Pleterij" 0dkar so prišli v zgodnji po-®^l^di 1942 v Gorjance partiza-jjli pa vse do konca oktobra, so *^6 Pleterje na osvobojenem ®vetu. Partizani so takrat pri-^j&li v samostansko kovačni-popravljat svoje orožje, pod-('^at konja ali si izposodit ^fodje; samostan jim je dajal pravila in oskrboval njihove ^Inike s hrano, odejami in pe-^^0%. Samostanskega življenja l^fJovnikov pa ni nihče motil. I^Mar je bilo kaj treba, so par-'zani prišli v Pleterje, se po-Sovoriii in vsako stvar uredili da je bilo prav za vse. ^fjanski bataljon je na svo-, ozemlju vzdrževal red in ^ Ry Frances Ainiworth Hg] ^Have you visited WilliamsbuTg, '^yginia, and seen all the beautifel PM Colonial houses, now restored to '{[eir original condition? We did 'nu summer, and it was quite an 'tperience! I was particularly tak-! 'J with the really jjorgeous wall ^wrings In the various buildings.' fact, in the old Governor's Pal-y*, I found exactly the shade I've wanting for my living room. I asked if it were possible to these shades in paints; and X®* elated to find out that many of Jflese magnificent colorings are re-^^oduced in Pittsburgh ^allhide 0 Called "Historic Wall Paints,", group consists of twelve rich f.vlors — each of which may be -ffoken down" into three other Jn^aes by adding white, giving any the home-maker wishes. Ev-Jaint bears the Hallmark of Williamsburg Restoration, Inc. long with a phrase stating that JJth color exactly matches those fd in the restoration of Colonial "Uamsburg. The shade I chose , Called "Palace Ballroom Blue." ij^n there's the beautiful Raleigh j»Vern Green . . . the cheerful Vthe House Yellow, Pitt-Dixon Powell-Hallam ^ Blue — and C more! ♦ ^ u^know that you, too, will be glad know that these colors are avail-h?'® for use in home decorating. 1 "®y're simply lovely—and just as in modern homes as they in the old Colonial homes of disciplino in je s silo zatiral vse pojave zločinstva. V svojem spisu pripoveduje pater prior, da je na osvobojenem ozemlju "bila kletev zabranjena. Redko kdaj je partizanka zanosila. Tovarištvo je zelo razvito, red in disciplina pa zelo stroga. Tatvina je najstrožje zabranjena. Kot ilustracijo nam je partizan Šumski — dr. Medvešek pripovedoval tale primer; Neka partizanka si je v Vrhpolju prisvojila na nedovoljen način za-pestno uro in pleteno jopico, pa je bila zavoljo tega ustreljena. Za tatvino je bila namreč razglašena smrtna kazen, ne samo za partizane, ampak za vse, ki so prebivali n a partizanskem ozemlju. In v resnici, v tem času ni bilo v tem kraju tatvin. Niti sadja z drevja, niti grozdja s trte se ni nihče drznil vzeti, kar je bila v tem kraju velika izjema in znak partizanske avtoritete in discipline. Partizane smo vprašali, zakaj je glede tatvine tako strogo. Odgovorili so, da je prišlo v začetku med nje dosti gnilega, pa da je strogost potrebna zaradi ugleda partizanov, ker je to vojska, a ne roparji." Samostan je dajal osvobodilnemu gibanju svoj davek rad, brez obotavljanja in z razumevanjem, moralnega nasilja pa ni trpel nobenega. Nihče ga ni žalil v njegovih verskih čustvih, nihče motil v njegovi molitvi. Ko so prišli v samostan belogardisti, se je vse čez noč spremenilo. Pa naj nam pripovedu- < by Tonil T: je o tem spet pletarski prior sam, ki je bil vsemu priča: "Sedaj se je začelo po samostanu divjanje. Del parka so (belogardisti) dali posekati brez vsakega dovoljenja ali dogovora s samostanom. Nasprotno, v samostan so poklicali kmete', jim zapovedali sekati, a to, kar so posekali, so jim rekli, da je njihovo in da lahko odpeljejo. Kmetje so prišli z vozmi, rušili brez usmiljenja in odvažali drva, kakor da so njihova . . . Ko smo najodločneje ugovarjali so prenehali sekati, ko so že velik del parka uničili." "V samostanu so začeli graditi bunkerje; enega blizu vrat, ki vodijo v gozd proti Javoro-vici; drugega pred staro cerkvijo poslužujoč se v ta namen prostornega vhoda v cerkev — niti cerkvi kot svetišču in zgodovinskemu spomeniku niso prizanašali '(ta cerkev je na Slovenskem ena najlepših gotskih stavb, ki jo je zgradil v začetku 15. veka Celjski grof Herman II., Op. I. P.); dalje so gradili bunkerje po hodnikih v prednjem delu samostana in tako preprečevali prehode skozi hodnike, končno pred glavnim vhodom v samostan. Glavna samostanska vrata, pred katerimi je stal močan bunker, so bila dan in noč odprta, da nam je bila sleherna kontrola nemogoča. Na cesti pa, ki vodi v samostan, so imeli "španske jezdece", žične zapreke. Opeko za bunkerje so dovažali na debelo. Na zvoniku so imeli strojnico. Po vseh hodnikih so postavili straže. V zvonik in iz zvonika so hodili neprestano z velikim krikom in vikom. Z zvonika so pogosto streljali, seveda brez vsakega razloga. Tako so večkrat streljali na hišo admirala Vučerja v Drči in jo poškodovali ... Po vsem samostanu so žvižgali, peli, kričali, kadili, metali ppvsod naokoli cigaretne ostanke im pljuvali. Pred cerkvijo so imeli stražo in so kakor nalašč in brez vsake obzirnosti do bogoslužja tik pred cerkvenimi vrati ropotali in kričali. Takšni so bili tisti, ki so se bo rili za Boga in čečkali po zidovih: "V borbi za vero, Boga in domovino" ali: "Legija mlada — ti naša si nada — partizan naj krepa — tako naš narod sklepa". To vse naj bi bilo v duhu krščanske ljubezni in strpnosti!?" "Oni spet — popisuje pater prior dalje žalostne razmere v samostanu, ko so gospodarili v njem belogardisti — oni spet, ki so bili po sobah, so ves dan peli, igrali na harmoniko, pi-jančevali do kasne noči. Pozdravljali nas sploh niso, razen nekaterih katoliških mladeni-čev, ki so vsak dan bili pri maši in šli vsak dan k obhaliju. Toda ti so nam povedaU, da so si to borbo za Boga in vero predstavljali drugače in da so bili prav za prav zapeljani. Naj-odvratneje so preklinjali, da so se samostanski bratje, ki tega niso vajeni, prav zgražali in se prihajali priorju pritoževat. Kaj je bilo mogoče narediti, ko pa so bili komandanti mnogo slabši od moštva. Tako je dal ta Svarun prav na neki petek (!) peči za sebe in ostale komandante na ražnju odojka. Pošteno se je napil in v pijanosti zmetal več ročnih bomb skozi okno na dvorišče ter poškodoval več kot 50 oken. Da bi se pa opravičil, je razglasil, da so prišli do samostanskega zidu partizani in vrgli čez zid bombe." "Beli so šli večkrat v okolico na patrole. V soseščini so popili vse vino. V tem se je odlikoval posebno nek rogovilast in močan mesar, ki je potem v pijanosti metal ročne bombe in streljal okoli s puško, plašil na ta način ljudi in zdi se, da je tako nekoga tudi poškodoval. Pri neki priliki, ko so šli na Vodenice, se je tako nek komandant ran jI sam (v resnici feta bila takrat ranjena dva: komandir Alojz Bavdaš in kaplar Franc Cerne, oba iz Ljubljane; pijana sta v Dol. Stari vasi metala bombe, ko sta stikala za dekleti ; Bavdaš jih je izkupil po desnem očesu, rokah in nogah, Černe pa po nogah in sta bila oba prepeljana v italijansko vojno bolnišnico v Novo mesto). Tudi pred glavnimi samostanskimi vrati je bila straža. Ponoči so prihajale tako imenovane "kurirke" v vojaških plaščih, ki so obstajale pri oficirjih vse do jutra. Zjutraj so nam to pripo-vedale straže, se nad tem zgražale in to obsojale. Toda "kurirke" so prihajale še naprej." "Neprenehoma smo se pri belogardistih pritoževali — beremo pri p. priorju dalje — ter se z njimi prepirali, ker so se ponašali in delali tako, kakor da je samostan njihov, brez vsakega vprašanja in dovoljenja rabili na debelo samostanska drva, jemali samostansko seno, dajali odvažati drevje, ki ga je posekal samostan itd., z druge strani pa so govorili, da komunizem uničuje zasebno lastništvo in da se je treba zato boriti proti njemu na življenje in smrt." Ta čudna farovška vojska s francoskimi puškami kakor fi-žolovkami, baskovskimi čepicami in plačana v lirah je bila sprta s svojim narodom in sama. nad seboj. V komandantih niso videli lepega zgleda. Kaj bi se potem čudili, če so belogardisti svoje častnike sovražili, "^omandantom so ugovarjali in jim večkrat odrekli poslušnost ter pretili, da bodo odšli in celo, da jih bodo pobili," piše pleterski pater prior o tej stvari. "Ob nedeljah so imeli po navadi na samostanskem dvorišču službo božjo in pridigo. V samostanu je stanoval duhovnik Koplenik iz Orehovice. Prior ga ni videl nikoli, niti se ni sam nikoli prišel predstavit. Bil je čuden. Oborožen je bil do zob. Looking for a new hair style? Here's one that combines the easy-to-keep practicality of short hair with the feminine flattery of soft curls. Carol Douglas, Home Beauty Consultant, has worktd out the "home-do"' instructions pictured here. The hair is approximately 2 inches in length and tapered to a V in back. In. setting, make large pin curls, bringing the strands of hair up and away from the fpce on the sides and straight up in back. The secret of the "springy" curls is a natural-looking home permanent which gives body to the hair and holds the set between shampoos. % N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler-Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi'ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC, predsednik Pridiga je bila političnega značaja. Na Brezovici pa je bil vojni duhovnik šinkar, ki je nosil vedno puško, revolver, okoli pasa pa ročne bombe. Prior ga je vprašal, ker je prišel včasih v Pleterje, kako sme kot duhovnik biti tako oborožen. Odgovoril je, da je to za samoobrambo in da jim je bilo to dovoljeno iz Rima. Prior je dejal, da je to čisto izključeno, ker je očitno proti cerkvenemu pravju." * "Najžalostnejše je bilo, kadar je prišel v samostan italijanski kapitan iz Št. Jerneja in prinesel za belogardiste plačo. To so partizani belim po pravici najbolj zamerili. Dali so se od okupatorja plačevati za službo, ki so jo vršili proti svojim lastnim sonarodnjakom, in tudi mi smo jim to zelo zamerili ter jim očitali, da so italijanski plačanci. Če imajo svoje prepričanje, naj se bore iz idealizma brezplačno, a ne za to judeževo plačo. Ali je potem čudno, da so partizani bele prezirali? Tudi hrano so dobivali od Italijanov zastonj. Makaroni jim niso pri-jali, ker so jih izlivali v kanal. Dne 13. januarja 1945 je prišel v Pleterje na inšpekcijo bele garde general Gambara .... Pred odhodom je dal Gambara vsaki četi po 500 lir, da si kupijo, kot je rekel, pijačo . . . " "To bivanje belih in njihovo obnašanje so bili najčrnejši dnevi v zgodovini Pleterij. Koliko smo trpeli vsi zavoljo njihove neuglajenosti in brezobzirnosti, nesramnosti in divjaštva, je težko opisati." Tako popisuje življenje bele garde v pleterskem samostanu p.' prior, dr. Josip Edgar Leopold. Ni čudno, če se mu po vsem tem izvije težak vzdih: "Kohkšna sreča, če bi odšli". Tudi poveljnik partizanske I. operativne zone, Milovan šara-novič pravi v svojem poročilu o bitki za Pleterje: "... tišino tega samostana so zmotili s svojo navzočnostjo belogardisti, ki so se vanj naselili in s svojim nenaravnim in razuzdanim življenjem oskrunili samostan." Med tem so se portizani v gozdovih odločili, da bodo Pleterje zopet osvobodili in osvobojeno ozemlje, ki se jim je ob okupatorjevi ofenzivi zožilo, spet razširili. 3. "Da se samostan očisti . . (Dalje prihodnjič) v "Enakopravnosti" dobite ledno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St HE 2730 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 lXi iX' IT' iT iT iTi g »Ti M MIŠKO KRANJEC OS ŽIVLJENJA roman POSAMEZNIKI „ (MadaljevaiUa) je rekel na njihovo ne-li^^^'^evanje. "Prav resno mis-^ani pa pridemo, če bomo kakor bi vi hoteli. °rale, Marku oral, Matiji toliko in toliko vsem dru-''tfe 6 z ženo umreva, razde-1 dva orala. Za dvaj- ako ne prej, boste vi ^filili. Cez petdeset let vaši ka-j III čez sto let ne bo več Za sto let bo kakor reveži ne bodo imeli ni-• In treba bo znova deliti ako je bo še kaj. Ko bi množila, kakor se ljudje, za vsakega, ki pride na svet sproti po potrebi, bi bilo vse rešeno in urejeno. Toda zemlje ne bo nič več, kakor je je zdaj, čeprav bo ljudi še desetkrat toliko. In če si bodo tedaj še delili, kakor počnemo zdaj mi, ne pride na vsakega toliko, da bi mogel na svojem opraviti potrebo, ne da bi na sosedovo padalo. In vendar—zemlja mora prehranjevati vse ljudi, ki jih rodi. To pa je lahko samo, ako ostane skupaj." Odpočil si je. Iznesel je svoje misli, misli, ki so se mu šele porodile in ki so bile še dovolj nejasne v njegovi glavi. Komaj rahlo se mu je nekaj zasvitalo, pa se je že oprijel tega. Naj pa %daj odgovarjajo na to, ako imajo kaj pametnega. "To so neumnosti," je rekel Matija. "Saj nismo v Rusiji," je zdaj prvič omenil Anin mož Andrej. V njihove stvari se ni nikdar spuščal in mu tudi niso pustili. Komaj, da se je vmes kaj nasmehnil kakšni stvari, ki se mu je zdela narobe. "Čemu pa v Rusiji?" se je zarezal oče nanj. Vse doslej ni mogel vzljubiti tega človeka in ga ni nikdar cenil; kakor bi se bil vsilil v njihovo družino. "Pa tako vendar delajo v Rusiji," je dejal oni, dasi malomarno. "Tam je zemlja skupna lastnina. Kaj smo že tako daleč?" "Mar mi je, kje smo," je odvrnil oče, dasi bi bil druge krati mogoče o tem kaj povpraševal. Toda temu Andreju je bilo treba \ odgovoriti kaj krepkega. Zato je še pristavil: "Komur ni prav, sem dejal, lahko gre, in še danes." S tem je mislil tega Andreja. "Ali pa naj ostane," je rekla Ana, ki je dobro vedela, kam oče meri. "Jaz sem lahko tu, moji otroci tudi in prav tako moj mož." "Ztfcstran mene ste lahko, kakor se vam pač zdi, a to sem vam hotel povedati, da sem tu jaz gospodar." "Dobro, dobro," je miril sin Marko. "Pustimo zdaj to, ali smo v Rusiji ali nismo in kdo ima pravico tu biti. Jaz sem bil v Rusiji še potlej, ko so že urejali. A kaj to nam mari? Tu je svet drugačen, to je tisto. Lahko, da imate prav, ali pa nimate, kakor se pač vzame. Stari ljudje vedno mislijo, da imajo prav. Toda mi vendar moramo živeti, kakor živijo drugi ljudje in tako delati. In zato boste morali pre- pustiti enemu zemljo, ker je to v navadi pri nas. Ali to storite že zdaj, ali pa pred smrtjo. Mi bi rajši videli, da bi ge zgodilo zdaj, da bi se potem vedeli ravnati." "Ne," se je uprl oče. "To bi bilo krivično, ako bi eden dobil vse. Zemlja ni samo moja, da bi lahko dal, kateremu bi se zdelo. Jaz samo odgovarjam zanjo, Zemlja je vseh nas. Kaj bi pa rekli oni, ki so zdaj še premladi, da bi o tem govorili, kaj bi rekli, ko dorastejo?" "To je neumnost," je dejal Matija. "Mar naj mi čakamo, da Tinek dorase in hb začel misliti? Mi smo vendar že dovolj stari. Ana je že poročena. Zdaj se bo oženil še Marko in potlej jaz. Kaj naj vsi tako priženemo domov žene, kakor je Ana svojega moža in čakamo, kdaj se bo vam zdelo, da nas oddelite? Nazadnje prideta še Katica in Tinek. Kaj ne vidite, da je smešno, skoraj blazno?" "Oh," se je smehljal oče. "Jaz vse to dobro vidim. Toda kar hočete vi—kaj ni prav tako blazno kakor to, kar hočem jaz? Ali pa še bolj. Vi mislite, da je tako dobro, ker je v navadi. A meni se zdi, da neumnost ostane neumnost, pa čeprav jo vsi uporabljajo, kakor je črn kruh črn, pa čeprav je ta kruh in ga vsi jedo. Pogača ni. Dobro, pa se oženite domov. Vsakega žena ali mož naj pridobi k hiši toliko zemlje, kakor gre vam vsakemu posameznemu. Potem se to združi in vsem bo lažje." Marko in Andrej sta se na glas zasmejala.* Ana pa je rekla zasmehljivo: "V tej luknji vendar ne moremo prebivati vsi, to sami vidite. Kje na svetu pa je tako, da bi v eni luknji živelo deset družin ?! Še za eno je premalo prostora." "Da," je priznal oče, "zdaj je še za eno premalo prostora. Moj oče jo je delal zase in za svojo ženo. Na veliko družino ni mislil. Naj bi se pa družina ne širila. Da nas bo toliko, tega ni mislil. In tudi jaz nisem mislil . . ." se je hotel nekako opravičiti. "Tedaj so bile pač žalostne razmere in oče je bil zadovoljen, da ima vsaj tako hišo. Mi pa lahko delamo za nove potrebe, napravimo lahko tako veliko, da bo prostora za vse." Tedaj je sin Marko vrgel žlico stran, vstal od mize in dejal: "Saj se vam je docela zmešalo, kar ste dobili zemljo. Prej ste bili nekam pametnejši." (Dalje prihodnjič) wvesrtN us. savwes sohos BTRAN4 ENAKOPRAVNOST • • 9. novembra . MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON ČETRTA KNJIGA (Nadaljevanje) Grigorij je ležal s široko razkrečenimi nogami, se opiral na komolce in z žejnimi očmi ogledoval v sončno meglico zavito stepo, na daljnem grebenu si-nječe se stražne gomile, prelivajočo se nemirno migljavico na meji pobočja. Za trenutek je zaprl oči in poslušal bližnje in dalnje žgolenje škrjančkov, lahkotno hojo in prhanje pasočih se konj, žvenkljanje žval in šelestenje vetra v mladem zelenju . . . Čudno občutje spošče-nja in pomirjenosti je okušal, ko je bilo že dolgo znano občutje. Prevzelo ga je vselej po prebitem strahu in tedaj je Grigorij kakor na novo zagledal vse okoli sebe. Kakor bi se mu zaostrila vid in sluh in vse, mimo česar je poprej šel, ne da bi opazil, je po prenesenem razburjenj u pritegnilo njegovo pažnjo. Enako mikaven se mu je zdajle zdel vršeči poševni polet jastreba prepeličarja, ki je zasledoval neko majčkeno ptič-ko, kakor počasno koracanje črnega žužka, ki je trumoma pre-merjal razdaljo med njegovima, Grigorijevima, razpostavljenima komolcoma, kakor rahlo pozi-bavanje škrlatnočmega tulipana, ki ga je malce majal veter, da se je lesketal v živi neomade-ževani lepoti. Tulipan je rasel čisto blizu, na robu podrtega sviščevega brloga. Treba bi bilo samo stegniti roko, da- bi ga utrgal, ali Grigorij je ležal in se ni ganil, molče je navdušeno občudoval cvet in toge liste stebla, ki so ljubosumno varovali v naročju mavrične kapljice jutranje rose. Potem pa se je ozrl drugam in dolgo in brez misli spremljal orla, ki je plaval v visočini nad mrtvim gradiščem opuščenih sviščenih brložin . . . Čez kaki dve uri so spet sedli na konje in poskušali pred nočjo doseči znane vasi v jelan-skem okraju. Rdečearmejska izvidnica j e prejkone po telefonu sporočila o njihovem gibanju. Ko so zavili v naselbino Kamenko, so jim od nekod izza rečice zapo-kali streli nasproti. Pojoče švi-stenje krogel je prisililo Fomi-na, da je krenil vstran. Med obstreljevanjem so zdirjali po robu naselbine in se kmalu znašli na pašniških tleh vešenskega kraja. Z a zaselkom Topkaja Balka jih je poskusil prestreči majhen odred milice. — Ognimo nse jim po levi strani, — je predlagal Fomin — Naskočimo jih, — je odločno rekel Grigorij. — Devet mož jih je, nas je petero. Prebijemo se! Podprla sta ga Čumakov in Sterljadnikov. Potegnili so. sablje in spodbodli utrujene konje v lahen dir. Miličniki so začeli na gosto streljati, ne da bi raz-jahali, potem pa so oddrveli proč in niso sprejeli naskoka. — To je šibko krdelee. Za zapisnike čačkati so mojstri, ne gre pa jim od rok prava vojska! — je porogljivo zavpil Košelev. Ko so jih miličniki, ki so se jim obesili za pete, začeli zasledovati, so se Fomin in drugi odstrel jevali in se odmikali proti vzhodu, odmikali se kakor volkovi, ki jih zasledujejo psi: po-redkoma so se ogrizovali in se skoraj niso ustavljali. Med ne kim streljavkanjem je bil ranjen Sterljadnikov. Krogla mu je predrla meča leve noge in oprasnila kost. Sterljadnikov je zaječal od bolečine, ki mu je presunila nogo, prebledel in rekel: — V nogo so me zadeli . . . In ravno v tole, v hromo . . . Ali ti niso razbojniki, a? Čumakov se je nagnil vznak in se na grlo zakrohotal. Smejal se je tako, da so mu v oči stopile solze. Posadil je, na konja na njegovo roko opirajočega se Sterljadnikova in se še zmeraj stresal od smeha in govoril : » — Nu, kako pa so pogodili? Prav gotovo so nalašč tjakaj JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicoM 0583 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI Ulj^D: 452 EAST 152nd STREET Tel.: IVanhoo 3118 PERUTNINA 17330 BROADWAY. MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ANDY HOČEVAR in SINOVI TkL. v trgovini: Montrose 2369—na domu: Montrose 1368 W VABILO NA LETNO PLESNO VESELICO Društva "Na Ju+rovem" ŠT. 477 SNPJ V SOBOTO, 12. NOVEMBRA V SLOV. DEL DVORANI PRINCE AVE. IN E. 109 ST. Igra Johnny Pecon orkester s Lou Trebarjenn Vstopnina 75c Cenjeno občinstvo je prijazno vabljeno na obilno udeležbo, ker zabave in razvedrila bo za vse dovolj merili . . . Videli so, nekakšen šepavec ti dirja, dajmo, so si mislili, za stavo mu prestreli-mo to nogo ... Oh, Sterljadnikov! Oh, ti moja smrt! . . . Noga bo zdaj še za palec krajša. Le kako boš zdaj plesal? Sedaj bom moral skopati aršin globoko kotanjo za tvojo nogo . . . — Molči, gobezdač! Mar mi je zate! Utihni, za božjo voljo! — je prosil Sterljadnikov in se' kremžil od bolečine. Cez pol ure, ko so začeli jezditi po vesini ene izmed neštetih suhih strug, je poprosil: — Dajmo, ustavimo se, malo počakajmo . . . Moram si rano zamazati, kajti krvi se je nateklo že poln škorenj . . . Zaustavili so se. Grigorij je držal konje. Fomin in Košelev sta na redko obstreljevala" miličnike, ki so migljali v daljavi. Čumakov je pomagal Sterljad-nikovu sezuti se. , — Krvi se je pa res veliko nateklo ... — je dejal Čumakov, se namrščil in zlil iz škornja na tla rdečo brozgo. Hotel je že razrezati s sabljo mokro od krvi toplo hlačnico, a Sterljadnikov ni pustil. — Dobre hlače so še, kaj bi jih trgal, — je rekel, se oprl z rokami ob zemljo in dvignil ranjeno nogo. — Sleci hlačnico, samo na rahlo. — Imaš obveze? — je vprašal Čumakov in otipaval žepe. — Kaj vraga mi je treba teh tvojih obvez? Tudi brez njih pojde. Sterljadnikov je pazno pregledal odprtino, kjer je krogla izstopila, potem z zobmi potegnil iz naboja kroglo, nasul na dlan smodnika in dolgo mešal smodnik s prstjo, potem ko je najprej prst razmočil s slino. Obe luknji prebojne rane je na debelo zamazal z blatom in zadovoljno rekel: — To je preizkušena stvar! Ranica se bo zasušila in se čez dva dni zacelila kakor psu. Prav do Čira se niso več usta vili. Miličniki so se držali za nji. mi v spoštljivi razdalji in le po-redkopia so od tamkaj zazve-neli posamezni streli. Fomin se je pogosto ogledoval in rekel: — Spremljajo nas in nadzo rujejo . . . Ali pa čakajo pomoči odkod? Namenoma ostajajo daleč od nas . . . Pri vasi Visloguzovskem so pri brodu pre jezdili rečico Čir in se korakoma povzpeli na položen holm. Konji so bili do kraja zbiti. Nizdol so še nekako za-drncali v dir, navkreber pa so jih gnali za uzde in z rokami grebali z mokrih konjskih la-kotnic in križev trepetajoče kosme pene. Fominove domneve so se uresničile: kakih pet vrst od Vislo-guzovskega jih je začelo preganjati kakih sedem jahačev na spočitih, urno hitečih konjih. — Če nas bodo še nadalje takole podajali iz rok v roke, nas bodo pozobali! — j^ mrko rekel Košelev. Jezdili so po stepi brez poti in se po vrsti odstrel jevali: medtem ko sta dva ležala v travi in streljala, so drugi odjahali kakih dve sto sežnjev, razjahali in obstreljevali nasprotnika, s tem omogočili prvima dvema, da sta odpeketala za štiri sto sežnjev dalje, legla in se pripravila na streljanje. Ubili ali nevarno ranili so nekega miličnika in pod drugim ubili konja. Kmalu je bil ubit konj tudi pod Čumako-vom. Ta je potem tekel vštric s konjem Košeleva in se držal za streme. (Dalje prnio<3njl{D Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!" V NAJEM se odda spalno sobo in kuhinjo novoporočencem aii zakonskemu paru brez otrok. Za vse podrobnosti pokličite MU 8234 Moški in ženske, ki morajo nositi OPORE (TRUSSES) bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. MANDEL DRUG CO. Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — ;v 9611 JOE GORNIK na 15625 HOLMES AVE. ŠE VEDNO dela nove in popravlje sfere moške in ženske obleke. Krajša in podaljšuje ženska krila po najnovejši modi. Se priporoča J. GORNIK B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 Si. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatOT Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo lamčeno Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoll 3113 POSEBNOSTI V EUCLIDU 770 BABBITT RD.—prazno; SVa sob na" enemu nadstropju; zaprt porč, 2 garaži; dodatna lota na vogalu. Vse splanirano. Cena znatno znižana za hitro prodajo. ZIDANA HIŠA, 4'/> sob, stara 6 let. Cena $10,500. KE 8360 Mrs. Peterca EV 8754 EASTLAND REALTY HIŠA NAPRODAJ V WEST PARKU Moderna hiša s 6 sobami za eno družino; fornez na plin in premog; sadno drevje. Zelo lepa lota in garaža. 19 let stara. Cena $11,500. Laljko takoj prevzamete. Pokličite TISOVEC REALTY REALTOR 1366 MARQUETTE — EN 4936 V NAJEM SE ODDA veliko opremljeno sobo in kuhinjo. Vse udobnosti. Pripravno za par deklet ali starejšo dvojico. Poizve se na 1376 E. 49 ST. GOSTILNA NAPRODAJ D I in D 2 licenci Napol okrogla bara; električni hladilnik; moderna kuhinja; sedeži za 100 oseb; turistične sobe zgoraj; lastni plin; na Euclid Ave. Zelo brometen prostor. Za nadaljne informacije pokličite C. A. RYBAK REALTOR UL 1-2233 zv. PO 6727 ŽELIMO DOBITI HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, Dokličite IV 7646 REALTOR F O R N E Z I Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali pRn. CHESTER HEATING CO. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd.. UT 1-0398 ALI KAŠLJATE? Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla Niski, druzini J. Ladiha, Don in Mary Budinsky, podr. Winofn M za skupni venec: Irene Hrdlicka, Jackie Willeto, Mary Ann DeFiore, Mildred Perrin, \Claire Skulmowski, Mary Moffett, T T S Klein, Phyllis Fosberg, Betty Patek, Kay Heim ter Betty Lou Tosch. sledečim pri Navy Bureau of Supplies & Accounts: Margaret Luikart, Adele Slade, Julia Lowell, Sara Bieber, Frances Moss, Clara Jackson, Elsie Anderfuher, Margaret Kneebush, Lucy Knoll, Dora Sims, Ida Bo^nnon. Rose Lebovitz, Ann Gregor, Florence Reznik, Blanche Rothgery, Mr. m Mrs. Harry Tosch, Mr. in Mrs. Rebbeck; sosedom za skupni venec: Mr. in Mrs. Davies, Mrs. Kurilec, Mrs. Kosakowski, Miss Merkle, Mr. in Mrs. Seuffort, Mr. in Mrs. Pirc, Mr. in Mrs. Driscall, Mrs. Hric ter Mrs. Wendleburg; za skupni H®'*."LVugrinac, Mrs. Harry Sushko, Mrs. Nellie Mri « V družin^ Rozin?kL Mrs. Jo^in Novak, Wn t M T ,'" P" BaAian; za skupni venef sosedom: Mr. Birtic, Helen Wazmak, Mr. Jaksa, Mrs. Struzak, Mrs. Zalecha, Mrs. J. Masarik, Mr. in M®' Bi^lon, Mr. Joe Paulk, Mr. in Mrs. John Mishukin, Mrs. ABSociaHon Mr. in Mrs. Brost, ter The Halle Bros. Co. Employees' bpdi izrečena vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo ^ M,! pokoj njene duse,.in sicer: L. J. Zupančič, Mr. John Pinculič, Mr. m Mrs. Mumza, Anthony in Dorothy Laurenti, Anna Arko, društvu sv. Marije A Jprih" • M ^ Kraus, Antonia Mihevc, Mr. in Mrs. A. Jere^ Mr. m Mrs. Brunich, Mrs. Johanna Gornik, Mrs. Agnes Gole in Anne, v/r Bridge, Mollie Kovic, Mr. in Mrs. Joe Kopri- f. hceri Linda, Mrs. Kmc in hceri, Mrs. Mary Kaučič, Mr. in Mrs T Zelez- fn Mr? - ^ "enry Marcisiak, družini A G^dT^a Mr. I? M"; J^ike Pincuhc Jr., Mr. Frank Bartel, Mr. in Mrs. M. Pinculič Sr. in dru-«ni, Mrs. F. Barga, Mr. in Mrs. Ralph Germ, Mr. in Mrs. John Oster Mr in Mr. in Mrs. Frank Novak, Mr.'in Mrs. M ^ Michael Koss, Mrs. Frank Tomic, Mr. in Mrs. E. Schnieder in družini m Mrs. G. Grzsik, Walter Grzsik, Mr. in ^ Kodrich, Mr. in Mrs. A. J, Slankas, Mr. in Mrs. Marinko, Mr. in Mrs. Wm. Weber, Mr. in Mrs. John Oblack, ^ Mr. in Mrs. John Okicki, Mrs. Eckert, Mr. in Mrs. L. Zdanowicz in druzini, Mr. in Mrs. John Unetic, Mr. in Mrs. B. Shultz, Mr. in Mrs. Gregoric, Ii^ry MervM, Mr. in Mrs. Tomek, Mary in John Ferkul, Mrs. Theresa ?esenicar, Mrs. H. T. Deckman, Mr. in Mrs. J. Ribich, Mr. in Mrs. Starin družini Mrs^^Charlet in 0?o'"%T ^eam, Linda Spurrier in Elsie Weideman, Mr. in Mrs. Charles in Olga Slapnik ter Mr. in Mrs. Anton Mah iz Madison, Ohio. V poS'%%rebr^'' izrekamo vsem, ki so dali svojo avtomobile brezplačno tolažnrrn^^bodrilT®®^' Pokojnico obiskovat v času njene bolezni, jo nokronit 1,^ -1 1 •• f ' prenašala svoje bolečine; vsem, ki so jo prišli Sn pitani pokopXce'? ^P-mili na njeni društvi Marije Magdalene št. 162 KSKJ, sv. Ane št. 4 pogrebom? Pred krsto pokojnice na večer pred padala!^'^ nosilkam krste, članicam društev, h katerim je pokojnica pri- zavoS^v c%1k%v%v'VM:% T"""® Baragi za spremstvo iz pogrebnega stvo na Dokooalilfl ® opravljene cerkvene pogrebne obrede in za sprem- boltznh Iskreno zahvalo izrekamo tudi Rev. Tomcu za obiske v v Anni Pinculič za vse, kar nam je pripomogla v času bolezni pokojmce, kot tudi za vso tolažbo in pomoč ob. smrti. zavodu Anton Grdina in sinovi za vso poslugo in vse-siransko pomoč ler za lepo urejen pogreb. na en'L^f druai^račii^v''h T".™' ste nam stali ob strani, nam bili v pomoč na en aii arugi nacm v bolezni in smrti, kot tudi vsem, ki ste izrazili svoie sočutje pismenim potom ali osebno. izrazni svoje dobre^Tstlril® =" drugega, ki je nanr količkaj S z^ahviu veK vs"m elkT ~ namenoma storilo, in tonn soproga in mama ter stara mama! Prestala si muke in trpljenje sflrilf ^ Stvarniku po plačilo za vse, kar si nam dKgl sl/i Te vsi ljubili in čutimo, da smo zgubili mša Saša preie Sko «i5« ^'Y^i^^sko družico in nenadomestljivo rpamo. nikoderveč ni Tolaži nim?-' f prazna—naše ljubljene mame od nad zvezami, ŽALUJOČI OSTALI: JOSEPH, soprog JOSEPH, sin ANNE, poročena GRZSIK, hči STEVE, zet LOUIS KRAUS, bratranec MICHAEL, CHERYLE ANN, vnuka ter več sorodnikov v stari domovini. Cj!leveland, Ohio, dne 9. novembra 1949.