590B0DN9 SL09EHI39 HEMOS RECORDADO DE ELLOS... SKRB ZA ROJAKE La colectividad anticomunista es- lovena de Buenos Aires, represen- tada por la Sociedad Eslovena con- memoro el dia 12 de junio de to- das las victimas de la segunda gue- rra mundial, masacrados por los tres ocupadores de Eslovenia. Los horrores mas grandes han sido per- petrados por los comunistas que encendieron la fratricida revolu- cion. Por la manana se celebro entre gran fervor religioso en sufragio de ellos la misa en todos los centros de culto, notable especialmente en la capilla de Belgrano, repleta de bote en bote. Por la tarde a las 17 horas se lle- no en gran salon de actos de San lose, para evocar el recuerdo de aquellos: que han sacrificado su vi¬ da en las batallas habidas en el suelo esloveno, asesinados en el umbral de sus casas, torturados en los lejanos bosques, ultimados en los masacres colectivos, matados como rehenes, tirados en las fosas comunes sin cruz ni luz; de las vic¬ timas de los horrorosos campos de concentracion de Dachau, Buchen- wald, Rawensbruck, Mathausen, Gonars, Renicci, Monigo, Chiesa Nueva, en Rab; de aquellos que ca- yeron en las regiones lejanas, que hallaron la muerte en las acciones aereas. Jamas se agotaran las lagrimas que lloraran a las victimas de Tur¬ jak, Grčarice, Jelendol y a los 12.000 jovenes eslovenos, flor de la nacion, integrantes de los batallo- nes patrios, legionarios y guerrille- ros, triumfadores contra el comu- nismo, pero luego traicionados por el aliado Occidental y entregados al enemigo mortal para las horri- bles torturas y matanzas. Y la cosecha de horror no se ter- mino todavia. El comunismo sigue haciendo estragos y abriendo čada vez nuevas fuentes de lagrimas. A todos ellos fue dedicada "La hora de duelo". La abrio el presi- dente de la Sociedad con el discur- so recordatorio; luego las recitacio- nes y cantos evocaron el inmenso dolor de los sobrevivientes que es- peran confiando en Dios; culmino el acto en la representacoin del magnifico oratorio "El funeral en sufragio de los Eslovenos asesina¬ dos". Prepararon el acto las entidades culturales: el conjunto teatral "Nar¬ te Velikonja", el "Teatro de inmi- grantes eslovenos", el coro "Gal¬ lus" y el circulo literario "France Balantič". SPOMNILI SMO SE JIH... Slovenska protikomunistična skup¬ nost v Buenos Airesu, predstavljena v Društvu Slovencev, se je v nede¬ ljo 12. junija, spominjala vseh slo¬ venskih žrtev druge svetovne voj^ ne, ki so izgubili svoja življenja pod nasiljem treh okupatorjev in ki so bili pobiti, poklani in mučeni od komunistov v od njih sproženi revo¬ luciji. Dopoldne ob desetih je bila za vse te mučence — njihovo število gre v deset in 'deset tisoče — sv. maša v Salezijanski kapeli na Bel¬ grano. Slovenski verniki so jo na¬ polnili do zadnjega kotička. Z’ mo¬ litvijo so se spominjali svojih dra¬ gih rajnih in prosili za njihov duš¬ ni mir. Popoldne ob petih se je slov. pro¬ tikomunistična družina zbrala v ve¬ liki dvorani San Jose na C. Azcue- naga ter je počastila spomin vseh tistih Slovencev, ki so med vojno trpeli in umirali daleč od svoje do¬ movine po raznih taboriščih Da¬ chau, Buchenvrald, Rawensbrueck, Mauthausen, Goras, Renicci, Moni¬ go, Chiesa Nueva in na Rabu, pa¬ dali kot talci, vseh pobitih legio¬ narjev, domobrancev in četnikov, vseh junakov Turjaka, Grčaric, Je- lendola, predvsem pa 12.000 domo¬ brancev, ki so bili vrnjeni iz Vetri- nja in so bili skoro vsi zverinsko po¬ biti v Kočevskem Rogu, v Škofji Lo¬ ki in na Teharjih in končno vseh o- stalih naših mož in fantov, ki so pa¬ dli kot žrtve komunističnega nasilja po končani vojni in padajo še ved¬ no naprej. Vsem tem velikim slovenskim žrtvam na čast je bila žalna prire¬ ditev, ki jo je začel s spominskim nagovorom predsednik Društva Slovencev, zaključila jo je pa veli¬ častna alegorija o nadnaravnem povišanju mrtvih junakov. Sodelo¬ vali so člani protikom. kulturnih društev: Igralske družine Narte Ve¬ likonja, Slov. izseljenskega odra, Pevskega zbora Gallus’ in Pisatelj¬ ske družine France Balantič. Kakega četrt leta bo že, odkar smo na tem mestu opozorili na no nove naloge, ki nas čakajo v no¬ vem svetu: skrb za rojake, ki zai¬ dejo v stisko in btdo. To skrb mo¬ ra organizirati slovenska skup¬ nost in ne sme ostati v nas izraže¬ na samo v besedi, marveč mora dobiti kri in meso z dejanji nas vseh. Ni pa dovolj, da bi samo lajša¬ li nastalo bedo. Kot slovenska skupnost moramo tudi skrbeti, da bedo med rojaki preprečujemo. Na več načinov bomo morali to delati. Vsekakor pa bo morala slo¬ venska skupnost, ki je vidno izra¬ žena v “Društvu Slovencev” pre¬ vzeti organizacijo te velike nalo¬ ge, ki pa mora biti gospodarsko .podprta. Gospodarska sila vsakega izmed nas je majhna. Gospodarsko po¬ vezani pa lahko veliko storimo in VOLITVE V TRSTU V nedeljo dne 12. junija so bile v Trstu volitve. Volili so mestni svet, ki bo štel 60 odbornikov. Za volitve je bilo vloženih 12 kandidatnih list in sicer jih je bilo šest za priključitev Trsta k Ita¬ liji, tri so bile liste tistih, ki so zato, da bi ostal Trst samostojen, dalje je bila lista slovenskih antikomunistov, da¬ lje lista komunistov in lista titovcev, ki so se pa zvezali z delom Italijanov. Po dosedaj znanih izidih so prejele: itali¬ janska krščanska demokratska stranka 48.464 glasov, desničarski socialisti 7.892, fašisti 7.496, republikanci 6.754, monarhisti 6.081, liberalci 2.326 glasov. Stalinovi komunisti so dobili 24.408, neodvisni 8.166, tržaški blok 3.526, Ti¬ tovi komunisti 2.462 in slovenska anti- komunistična lista 1.846 glasov, tržaški republikanci pa 7.665 glasov. Po teh prvih podatkih bodo skupine, ki se izrekajo za priključitev Trsta Ita¬ liji imele v občinskem svetu 40 odbor- niških mest; na listo slovenskih antiko¬ munistov pripade eno odborniško mesto. “ČRNA MAŠA” V PRIREDBI IN VPRIZORITVI IDNAVE. Zadnji prizor: Aleluja! Poveličano vstajenje pobitih mncgo pomenimo. Taka organizi¬ rana gospodarska skupnost bo vsakomur izmed nas v naj večjo oporo, da mu v tem svetovnem vr¬ vežu ne bo zlomilo hrbtenice. Prvi korak k temu bodi ustano¬ vitev nekaike samopomoči, katero bi morali mi vsi vzajemno gospo¬ darsko vzdrževati, da bi od nje, kdor bi zašel v stisko, imel pravi¬ co terjati pomoč. Kakor povedano, je vsa sloven¬ ska skupnost pri tem prizadeta. Zato mora sedaj vsa ta skupnost storiti svojo dolžnost. Pobudo za to pa mora dati naša skupna orga¬ nizacija, ki jo predstavlja Društ¬ vo Slovencev. Le gospodarska skupnost nas vseh bo uspešno zmogla to veliko socialno delo za naše ljudi. Vsakr¬ šni postranski poskusi bi uresni¬ čenje te zamisli samo slabili, še slabše bi pa ravnal tisti, kdor bi za to veliko socialno dolžnost o- stal gluh! I panje na izgubo Ameriški veleposlanik v Beogra¬ du Cavendish-Cannon je prišel v Pariz na posvet z državnim tajni¬ kom Achesonom. Poročila menijo, da je prišel povedat, kako daleč je Titova Jugoslavija godna za trgo- vinom z zahodom. Od drugod pa poročajo, da so v Albaniji ustrelili bivšega pod¬ predsednika komunistične vlade in voditelja albanskih komunistov (poleg Hodže) Xoxo. Obsodili so ga na smrt, ker da je prav tak iz¬ dajalec, kakor Tito. V Sofiji so izključili iz komunistične stranke Trajčo Rostova, bivšega podpred¬ sednika komunistične vlade in po¬ leg Dimitrova najuglednejšega bolgarskega komunista. Taka iz¬ ključitev je navadno uvod v pro¬ ces s smrtno obsodbo in likvida¬ cijo. V zahodni Poljski pa se je sešla kominforma, da sklene, kaj storiti s Titom. Sovjeti na Balkanu in drugod čistijo komunistične vrste, kajti vsekakor hočejo ostati gospo¬ darji nad vso tisto Evropo, ki jo že imajo pod peto. Edino v Titovi Jugoslaviji dopuščajo, da zahodni zavezniki poskušajo tekmovati z njimi. Toda kakšna bo zaključna poteza? Učinek zahodne gospodar¬ ske pomoči Titu bi se mogel čutiti šele čez pol leta ali čez eno leto; ukrep kominforma pa bo tak, ka¬ kor je vsak ukrep komunističnih diktatorjev. V Albaniji in Bolga¬ riji sovjeti hudo čistijo; isto na Madžarskem in v Romuniji. Težko je misliti, da bi se za Jugoslavijo manj zanimali ko za Albanijo. Za¬ to je za Titovo Jugoslavijo pri so¬ vjetih najbrž predviden tak račun, da bo zahodnim zaveznikom brez koristi, ako dajejo nanj predujme že sedaj ali pa skozi vše leto; v vseh slučajih dajejo na izgubo. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 24. Ničesar niso uredili - septembra pa bodo nadaljevali V Parizu bodo štirje zunanji ministri končali posvete, kakor je to hotel ame¬ riški državni tajnik Acheson in sicer koncem tega tedna. Dva tedna je Višin¬ ski delal tako, kakor pred njim Molotov in šele v zadnjem delu konference je hotel presenetiti svet z novimi predlo¬ gi. Toda ostali trije njegovi tovariši so jih odklonili kot navadno propagando in šele sedaj hiti Višinski, da uredi glavne zadeve, ki Sovjetsko zvezo najbolj mo¬ re: sovjeti so tisti, ki morajo sedaj pri¬ znati, da jih blokada Berlina in vzhod¬ ne Nemčije' bolj boli ko drugo in tako morajo sedaj hiteti, da bi v zadnjem delu konference uredili način trgovine med vzhodom in zahodom Nemčije. Ta¬ ko se tudi tokrat ponavlja dokaz, da je možno sovjete prisiliti do tega, da se odločijo za umik in popuščanje. -— Ko bodo končani razgovori o tem trgo¬ vinskem dogovoru glede Nemčije, se na¬ poveduje še posvet o pogodbi z Avstri¬ jo. In listi tokrat prvič pravijo, da mi¬ slijo sovjeti nehati s podporo, ki jo Ti¬ tovi vladi izkazujejo v vprašanju jugo¬ slovanskih zahtev v južnem delu Koroš¬ ke. Tudi reparacij ne marajo sovjeti več priznati Titu, samo oni bi tedaj od Av¬ strije prejeli reparacije. V eni izmed zadnjih številk a- meiiškega tednika “Saturdav Eve- nir.g Past” sta J. in S. Alsop popi¬ sala, kako posluje “Državni var¬ nostni svet” v Združenih državah. Tc je posebna ustanova, ki sestoji iz nekaterih naj višjih osebnosti ameriške državne uprave in ki ima nalogo, da določa smernice ameri¬ ške zunanje politike. Svetu navad¬ no predseduje zunanji minister, včasih pa celo predsednik Truman sam. Kadar se pojavi kakšno važ¬ no vprašanje, zbere “Državni var¬ nostni svet” najprej podatke in mnenja različnih ministrstev, pred¬ vsem zunanjega in vojaških, nato- razpravlja o vprašanju na skupni seji članov in odredi smernice, po katerih naj se v danem primeru ravna ameriška vlada. Te smerni¬ ce postanejo končnoveljavne, ko jih pod-piše predsednik Truman. Namen obeh piscev tega zanimi¬ vega članka je bil prikazati čitate- ljem poslovanje “Državnega var¬ nostnega sveta”. Za boljše razume¬ vanje pa sta navedla primer, ki je slučajno za nas izredno pomem¬ ben: kako je prišlo do tega, da so lani 21. marca Združene države, Velika Britanija in Francija skle¬ nile vrniti Trst Italiji. Pisca pravita, da je ameriška obveščevalna služba v prvih dneh 1948 predložila predsedniku Tru¬ manu strogo tajno in izredno važ¬ no poročilo. Ta služba je iz popol¬ noma zanesljivega vira izvedela, da je italijanski komunistični vo¬ ditelj Palmiro Togliatti sprejel od svojih sovjetskih gospodarjev po¬ nudbo življenjske važnosti. Tog¬ liattiju je bilo rečeno, da bo so¬ vjetska vlada en teden pred itali¬ janskimi volitvami, ki so bile raz¬ glašene za 18. april, uradno izjavi¬ la, da hoče dati Trst Italiji. Politična situacija v Italiji je bila tedaj še nejasna. Nihče ni ve¬ del, kdo bo pri volitvah zmagal. Ta. sovjetska podkupnina je ime¬ la namen pomagati Togliattiju, da s svojimi komunisti pride v Itali¬ ji na oblast in s tem omogoči vdor komunizma v Zahodno Evropo. To bi pomenf.o ogromen poraz Zdru- Države kominforma sose te dni se- šle na novo konferenco in sicer pravijo, da se je posvet vršil v Vroclovu (Bres- lau) v zahodnem delu Poljske. Na tem zasedanju mislijo predvsem sklepati o novih ukrepih proti Titu. — Kot ozna¬ čitev tega, kako mislijo ti Stalinovi ko¬ munisti o Titu in njegovih komunistih, naj velja proces, ki se je te dni vršil v Tirani v Albaniji proti bivšemu pod¬ predsedniku albanske vlade, ki je bil še pred pol leta glavni tajnik albanske komunistične stranke. Albansko sodiš¬ če je v obtožbi navajalo, da je postal Xoxa izdajalec, ker je simpatiziral s Ti¬ tom. Zato so ga obsodili na smrt in tu¬ di čez nekaj dni ustrelili. — Zdravstve¬ no stanje bolgarskega vodilnega komu¬ nista Dimitrova pa se je spet poslabša¬ lo in sicer je njegovo stanje skoraj da brezupno; boleha za kroničnim zastrup- ljenjem z alkoholom. Muslimanski svet pa se pripravlja, da se poveže v nov politični blok in sicer bo zajel muslimanske države, ki so naj¬ bližje sovjetski meji. Kralj Transjoi'- danije Abdulah odpotuje tedni v Tehe¬ ran, kjer bo podpisal novo zavezniško pogodbo. V tej zavezi bodo Turčija, Irak, Transjordanija, Iran, Pakistan in Af- TRAŽAŠKA ODLOČITEV Ženih držav in njihovih zavezni¬ kov. Še preden je postala znana so¬ vjetska ponudba Togliattiju, so strokovnjaki za italijanska vpra¬ šanja v ameriškem zuranjem mi¬ nistrstvu predložili, naj bi Zdru¬ žene države, Velika Britanija in Francija skupno sklenile dati Trst Italjji, vprav zaradi tedanje poli¬ tične situacije v južni Evropi. Stvar pa ri bila tako lahka, ker so bila poleg zunanjepolitičnih posre¬ di tudi vojaška vprašanja. “Drža¬ vni varnostni svet” jev osmih dne¬ vih sklenil ameriški odgovor na sovjetsko ponudbo Togliattiju. De¬ lal je pa' tako —< le: Najprej je zunanje ministrstvo napisalo svoje stališče, v katerem je s političnega vidika priporočilo vrnitev Trsta Italiji. Nato so bili zaslišani strokovnjaki vojske, mor¬ narice in zrakoplovstva, ki so izja¬ vili, da bi komunistična Italija po¬ menila za zahodni svet strategično katastrofo in ukrepi, ki bi lahko odvrnili to katastrofo, morajo zmagati nad vsemi drugimi pomi¬ sleki. Poročilo so dobili nato v roke šlirje svetovalci “Državnega var¬ nostnega sveta”, ki imajo nalogo vsako vprašanje najprej preučiti in nato poslati na skupno sejo čla¬ nov sveta. Ti štirje svetovalci so: zastopnik zunanjega ministrstva, general suhczemne vojske, gene¬ ral letalstva in admiral. S poroči¬ lom sc bili soglasni in njihovo mnenje je bilo, da je v tržaškem vprašanju sovjete potrebno prehi¬ teti. Enajstega marca 1948 ob pol treh popoldne se je sestal “Držav¬ ni varnostni svet” na zasedanje v vladni dvorani Bele hiše, palače predsednika Združenih držav. Predsedoval je zunanji minister George Marshall, prisostvovali so obrambni minister, državni tajni¬ ki za vojsko, mornarico in letal¬ stvo, precbednik državnega odbo¬ ra za nadzorstvo nad surovinami, ganistan. Italija postaja v teh tednih silno za¬ nimiva zaradi tega, ker so v severni Italiji odkrili ogromna ležišča petrolej¬ skih polj. Ker leže plasti silno globo¬ ko, bi bilo treba ogromnih kapitalov za črpalne naprave. Tega denarja pa Ita¬ lija nima, vendar pa so v italijanski ustavi določbe, ki omejujejo uporabo domačih naravnih bogastev tujemu ka¬ pitalu. Tudi v Tunisu so odkrili enako močna ležišča, toda tam bo ameriški ka¬ pital lažje dosegel koncesije. Listi pi¬ šejo, da so ležišča v Italiji tako bogata, da bodo v Evropi nadomestila romunske in poljske ter avstrijske vrelce, ki so prešli pod sovjetsko oblast. Z vrelci v Tunisu pa je premoč v ogromni meri prešla na stran držav Atlantske po¬ godbe. Anglijo zajema sedaj pred začetkom volilne dobe (drugo leto so v Angliji volitve za parlament) nov val stavkov¬ nega gibanja. Delavstvo skuša sedaj pred volitvami doseči tisto, kar bode volilni kandidati najbrž obljubljali med volilno agitacijo; vlada pa se trudi za¬ vreti te stavke, ker so te stavke voda na mlin konservativne propagande, ki pravi, da nikdar v Angliji ni bilo toli¬ ko gospodarske zmede in tako nizkega načelnik obveščevalne službe, šef predsednikovega glavnega stana in tajnik sveta. General Marshall je najprej za¬ stopal mišljenje, da se Združene države v tržaškem vprašanju ne rneju spustiti na raven Sovjet¬ ske zveze. Vedel je da sta tedaj So¬ vjetska zveza in Titova Jugosla¬ vija onemogočili poslovanje Svo¬ bodnega tržaškega ozemlja. Kon¬ čno je pristal na mnenje vseh o- stalih članov sveta, ki so trdili, da morajo Združene države v tržaš¬ kem vprašanju Sovjetsko zvezo prehiteti. Naslednjega dne je predsednik Truman podpisal sklep sveta in s tem je bila dokončno odločena te¬ danja ameriška politika v pogledu Trsta. Eno uro pozneje so ameriš¬ ka veleposlaništva v Londonu. Pa¬ rizu in Rimu dobila navodila. An¬ gleži in Francozi so na načrt kma¬ lu pristali in dvajsetega marca 1948 je po konferenci z grofom Sfcrzo francoski zunanji minister Georges Bidault objavil turinskim Italijanom novico o novi zavezni¬ ški politiki. Sovjetski načrt je bil prekrižan in pri italijanskih volit¬ vah komunisti niso zmagali. Iz tega poročila vidimo, kako velike države vodijo svojo politi¬ ko. Vidimo tudi, na kakšnih me¬ stih in s kakšnimi argumenti kro¬ jijo našo usodo. Teh stvari niso ni¬ koli vedeli in doumeli naši ubogi in zapeljani ljudje na Primor¬ skem, ki so jih komunisti gonili kot ovce v Trst na demonstracije — Italijanom. Niso razumeli, da sami sebi grob kopljejo in so mislili, da bo usoda Trsta zavisela od čim večjega števila rdečih zvezd in drugih komunističnih znakov, s katerimi je bilo mesto preplavlje¬ no. Danes pa že slepci vidijo, da so komunisti vzrok naše narodne ne¬ sreče, ker so nasilno spravili naš narod v rdeči tabor, kateremu je nasproten ves kulturni svet. T,e-ti so s svojim delovanjem povzročili takšne odločitve zahodnih velesil, kakršno smo videli popisano v tem poročilu. ARGENTINA Pogodba z Anglijo, ki bo urejala iz¬ menjavo blaga med Argentino in An¬ glijo za dobo pet let, bo v prihodnjih dneh podpisana. V vladnih krogih izjav¬ ljajo, da dosedaj še ni prišel noben pro¬ test iz Washingtona proti predolgi do¬ bi te pogodbe. V Washingtonu namreč izjavljajo, da bi bilo primerneje, da bi nova pogodba trajala samo tri leta. Ameriški veleposlanik James Bruce je obiskal predsednika republike gene¬ rala Perona; spremljal ga je opolnomo- čeni minister Gay Ray, ki je na ame¬ riškem veleposlaništvu vodil trgovski oddelek. Gay Ray odhaja v USA, kjer bo prevzel vodstvo ameriško-argentin- ske komisije za pospeševanje trgovine med obema državama. Po tej avdijenci pri predsedniku republike je bilo ob¬ javljeno, da so vsi trije obravnavali tr¬ govinske stike med obema velikima dr¬ žavama; prav tako se je ob tej priliki Gay Ray poslovil od predsednika repu¬ blike. “Angel de los Nihos” — italijansko majhno dvomotorno letalo, ki je prile¬ telo iz Italije v Argentino kmalu po bo¬ žiču, se je sedaj pri Costa Rici ponesre¬ čilo in sta oba pilota, argentinska Ita¬ lijana, bila na mestu mrtva. Njih trup¬ la bodo na vladne stroške s posebnim letalom prepeljali v Buenos Aires. Le¬ talo je služilo propagandi za nabiranje darov za siromašne italijanske otroke, žrtve druge svetovne vojne. — Prva dva pilota sta po opravljeni nalogi v Argen¬ tini letalo darovala argentinski vladi. Ostri ukrepi predpisujejo, kako bodo oblasti izvajale nadzorstvo nad trgova¬ njem s tujimi valutami. Prav tako je poseben ukrep, prepovedal bančnim uradnikom trgovanje na borzah. Dan zastave bodo 20. junija slavili po vsej Argentini. Po šolah bodo tradicio¬ nalne proslave, vsi novopoklicani vo¬ jaški obvezniki bodo pa ta dan prisegli. V buenosaireškom pristanišču se je mudila teden dni brazilska vojna šolska ladja “Almirante Saldanha”. Njeni po¬ sadki na čast so argentinske pomorske vojaške oblasti pripravile več slavno¬ sti, v torek dopoldne pa sta brazilsko vojno ladjo obiskala tudi predsednik re¬ publike general Juan D. Peron z gospo soprogo. Letošnjo proizvodnjo sladkorja cenijo na 400.000 ton. Poslanska zbornica je izključila po¬ slanca za prov. Santa Fe dr. Arayo, ki je nato odpotoval v Uruguay. Predsednik republike general Peron je podaril papežu Piju XII dragocen ke¬ lih za njegovo petddSetletnico mašniš- tva. V snežnih zametih v Andih se je iz¬ gubila argentinska vojaška patrulja. Njenih članov dosedaj še niso našli. Na argentinsko-čilski meji je ob spo¬ meniku Cristo Redentor pred dnevi do¬ segel mraz 20 stopinj pod ničlo. Argentinsko-japonski trgovinski spo¬ razum so podpisali v vladni palači. Sanitetno nadzorstvo nad prodajo ži¬ vil v Capitalu so povečali mestni nad¬ zorni organi. Pred dnevi so nekemu prodajalcu zaplenili 6.000 kg. pokvarje¬ nega sira. Argentinska vlada je zaprosila kon¬ gres, naj čim prej odobri zakonska predloga za povišanje kreditov za ar¬ gentinsko težko industrijo in za tovar¬ ne za izdelovanje vojaških potrebščin. Velika črna maša za pobite Slovence je največja in najmočnejša slovenska pesnitev. Nobena slovenska družina, noben Slovenec ne sme biti brez nje! Stane 15 pesov. Naročite jo lahko na Vlctor Martlnez 50, Buenos Aires. (Nadaljevanje na 3. strani) 1 Štev. 24. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz RAJ, KI GA JE KOMUNIZEM OBLJUBLJAL DELAVCEM Komunisti doma so za izvedbo svojih prevratnih načrtov vedno najbolj iskali zaslombe med delavstvom. Da bi jih še bolj preslepili in pridobili zase, so jim obljubljali uničenje buržoazije, enako¬ pravnost, boljše delovne pogoje, večje plače in vodilne položaje v komunistični državi. Kratkovidnost zahodnih zaveznikov je komuniste v Jugoslaviji res spravila na oblast. Tako je nastopil čas, ko bi lahko izpolnili svoje obljube. Zgodilo se je pa ravno narobe. Prejšnjo gospodo je zamenjala vodilna komunistična svojat, ki se je z gmajn preselila v salone za¬ plenjenih vil in se danes vozari okoli z dragimi limuzinami in živi v največjem razkošju in potrati. Na drugi strani (Nadaljevanje z 2. strani) življenjskega standarda kakor pa se¬ daj pod delavsko vlado. Stavkovno gibanje je zajelo tudi U. S. A., kjer so stopili v stavko rudarji. To je zopet imelo za posledico, da so tovarne začele odpuščati delavstvo v jeklarnah. Tudi železniške družbe so v nekaj dneh odpustile nad 30.000 uradni¬ kov in delavcev. Temu vzporedno je prišlo do prvega velikega padca na borzah in v enem tednu so izgube na borzah dosegle višino nad eno mtljardo dolarjev. Truman sam je s svojim go¬ vorom skušal pomiriti prvo paniko in ponovno povdaril, da se mednarodni komunizem moti, če misli, da se bo kri¬ za ameriškega gospodarstva kdaj pre¬ obrnila njemu v prid. Slovenije narod strada, delavec je pa od prejš¬ njega svobodneg-a človeka postal su¬ ženj brez pravic. On ima samo dolž¬ nost garati, za to delo je pa zelo slabo plačan in neprimerno slabše izhaja, ka¬ kor pred vojno. To potrjujejo prejemki, ki jih je de¬ lavec IV grupe dobil meseca januarja t. 1. Njegova mezda je po učinku (56.15 ur) znašala Din 969.05, po času pa Din 900.— (72. ur, 12 minut in 50 sek.) Kot dodatek (1.75) je prejel Din 224.—. Tako bi znašali skupni prejemki tega delavca mesečno Din 2.093.05. Sedaj pa pridejo razni odbitki in sicer: Davek Din 70.—, socialno zavarovanje Din 142.32. Znak dobrega stanja gotovo ne more biti znesek Din 1.000.—, ki jih je ta delavec moral vzeti kot predujem, da je sploh lahko živel. Vseh odbitkov je tako imel Din 1.212.32. Kot rodbinsko doklado je pa dobil 448 dinarjev. Ob koncu meseca je prinesel domov za pre¬ hrano svoje družine Din 1.328.74. S tem zneskom pa ob sedanjem pomanjkanju in draginji doma ne more izhajati. Navedli smo tu samo en primer, ki dovolj zgovorno prikazuje “raj”, ki ga je komunizem doma pripravil delavcu. ★ Pri rubežnih komunisti ljudem odvze¬ majo najprej posteljo, posteljnino, peri¬ lo in opravo. Nič jih ne briga, kje bodo ljudje lahko spali. Tudi tak način po¬ stopanja pri rubežnih odkriva pravi na¬ men komunistov: iz ljudi napraviti be¬ rače, da ne bodo imeli nobene odporno sile več in se bodo prisiljeni morali za¬ tekati v kolhoze. Nasilno odvzemanje živine. Komuni¬ sti v Sloveniji so v zadnjem času znova začeli kmetom nasilno odvzemati živi*- no. Ne vprašajo, ali bodo kmetje mogli obdelati polje, ali bodo imeli otroci mle¬ ko, živino je treba oddati za prehrano prebivalstva po mestih. Komur so le¬ tos nekaj živine še pustili, so mu pa predpisali obvezno oddajo tako velike količine mesa, da bo morala zadnja kra¬ va od hiše. Komunisti pravijo, da grade novo ce¬ sto proti Belgradu razne “prostovoljne” delavske brigade. To je pa samo delno res, ker večino delavcev tvorijo politični kaznjenci, katere kot navadne sužnje priganjajo k delu razni delomržneži, se¬ danji komunistični janičarji. Bivšo kapelo v zavetišču sv. Jožefa so titovci spremenili v dvorano. V njej se zabava šolska mladina iz obrtne šo¬ le, na koru pa igra jazz orkester. Posledice divjega izsekavanja gozdov se kažejo. Ljudje z žalostjo opazujejo, ko se vozijo z vlaki po gozdnih predelih Slovenije, kako povsod gole rebri pri¬ čajo o nekdanjem slovenskem narodnem bogastvu. Zadovoljno in veselo živi slovenska delovna družina v Miramaru KAJ SEM VIDEL i. Firbec je huda sila v človeku, včasih kar nepremagljiva. Lujan- sko romanje me je dvignilo iz mo jega gnezda v Pampi in odšel sem proti Capitalu da bi po poldrugem letu odsotnosti videl, kako se ima¬ jo tam. Ta Pampa je nekaj izrednega, Naše krmežljave slovenske oči so se včasih že utrudile, ko smo ma¬ hali na Šmarno goro, pa ravnine kar ni hotelo biti konec. Tu se pa voziš s hitrostjo 100 km na uro cel dan, pa ne vidi oko niti krtine, ki bi ga spomnila na gorenjske vršace ali štajerske gorice. Stoti¬ ne kilometrov mimo nizkega trnje¬ vega grmičevja in bodeče trave: brez ljudi in navidezno brez živa¬ li. Mine trnje in zagledaš kultivi¬ rano zemljo in pašnike. V dalja¬ vi kupček dreves in med njimi skromen “rancho”, človeško biva¬ lišče, okrog pa kilometre dolge njive in brezmejni pašniki in ra njih razkropljene tisočglave čre- de. šteješ ovce, krave in bike, pa ne prideš do konca. Vlak je pri¬ hitel k sosedu, kjer se ponovi isto: njiva zelene pšenice, ki se zdi, da nima konca in zopet ovce in krave, ki neumno beže pred brzcem, ki edini zmoti veličastni mir, ki vlada v Pampi. Hombre. še bomo jedli asado in pučero, če nam bo Bog dal zdrava jetra! Ncč se je že nagnila proti jutru, ko smo ropotali preko prvih pred¬ mestij tega človeškega morja, ki sem mu pravi Veliki Buenos Ai¬ res. NA MARTINCU! Vožnja je končana. Kam sedaj? Kar na Martinca jo mahnem! po¬ stajna, da bi ne imeli v kakem kotu otepa slame, da preždim na njem do jutra. Kot modra sveto¬ pisemska devica me je gospodič¬ na Marija čakala z lučjo in pripra¬ vila primeren kampamento. Ker sem prišel tako pozno - vlak je imel nekaj ur zamude - sem bil v škripcih, kako naj zastavim bese¬ do, da ne bo izgledalo sumljivo, češ, je mrha že obiral eskine od Retira do Kabažita — in od tod zamuda. Ne vem kaj je bilo moč¬ nejše, ali moj zagovor, ali njeno poznanje mojih običajev. Pa za¬ res, to noč sem bil izjemoma ne¬ dolžen, čeprav je bilo v točilni¬ cah še kar živahno, znak, da cven- ka ne manjka. Zjutraj sem šel k maši, da vi¬ dim faimoštra in pa da priporočim sv. Juliji mojega prijatelja Jule- ta, ki počiva tam v Kočevskem rogu. Nato pa spet na Martinca. Vse je bilo že V polnem obratu. Iz ku¬ hinje na koncu hiše so se širile dišave, kakor pri nas doma na Rokovo nedeljo, ko smo imeli žeg- nanje. Pomolim svojo nosno ante¬ no v sosednjo sobo. Za mizo mo¬ gočno kraljuje za kupi aktov in dopisov sam , glavni višji naddi- rektor” časopisa “Svobodna Slo¬ venija”. Gr'ze štilček! Gotovo pi¬ še uvodnik! Pa ga vendar zmotim. Zasmeje se tako veselo, kot vedno, če je prejšnji večer eskine obiral. Ga poznam, cajzelca! Nekateri so ob in pc takih opravkih turobni, nekateri romantično navdihnjeni, nekateri govorci kot težka mitra¬ ljeza, neaateri politiki a la Chur¬ chill, nekateri zavzemajo edino pravilna stališča, nekateri de.ajo matematično natančne prognoze za bodočnost, nekateri kritizirajo vse, kar je, kar ni in kar bi lahko bilo, nekateri jokajo-, naš glavni se pa smeje, smeje! I, saj se tudi lahko. Biti šef, to je biti pri koritu. Ker sem vajen reči vsaki stvari tako, kakor ji je ime, sem ga resno opozoril, naj zaradi vljudnosti in pa “v izogib pohujšanja” malo kamuflira svoj prešerni smeh češ, saj veš, kaj sedi “javnost”. Je že in bo še za¬ htevala jasrih računov, kam gre¬ do denarji, ki jih dajo časopisni koncerni. Vendar se mi zdi, da gospodu glavnemu manjka ene ze- io važne lastnosti, ki je lastna tej \rsti ljudi: manjka mu nezaupro- sti! Kar mirno se smeje naprej in privleče na dan kartoteko vseh na¬ ročnikov. Prebiral sem imena ti¬ stih, ki so naročeni in poškilil v predelek, koliko naročnine so že rVačali. Glej ga, očeta Jakoba: bo¬ lehno ženko in šest kljunčkov je pripeljal iz Bagnolija sem, ki samo jedo cd zore do mraka in zadnje predelane capice trgajo. Dela kot črna živina, da preživi družinico, pa je plačana raročnina za nekaj mesecev naprej. In Tone, njegov samski tovariš, ki dobro zasluži in je cVečen kot pušeljc, ki mu je kino nujna potreba in jo za spre¬ membo mahne v soboto proti ve¬ čeru protu Luna parku, ri mogel prispevati š? n'č. še eno, dve šte¬ vilki bo debil . pot°m bo pa treba napravili na listu križ. Se ne za¬ nima vGj za skupnost. Nekaj časa bo preteklo, pa bo v svojem duš- nopastirskem seznamu tudi izse¬ ljenski duhovnik naredil križ re koč: ga ri več k maši; in še nekaj čas? co preteklo, pa bo črezenj lahke naredila križ tudi slovenska skupnost, češ, utonil je v morju tujine. Strah me je bilo ob takih primerih, skrb ob misli na tiste, katerih imen v kartoteki nisem našel, pa bi notri morala biti. . . Gospod glavni me zmoti v mo¬ jih mislih, kc mi pomoli pod nos b-agajniško knjigo uprave. Lepo, kot postrojem domobranci stoje v krjigi številke in ob knjigi pri¬ padajoča potrdila za vsak preje¬ mek in izdatek. Skromne in nizke so te številke: od skromnih začet¬ nih darov, ko so številke pričele prihajati na dan, ne da bi uprava imela enega samega plačujočega narečnika, pa do danes, ko je list pez-an širom sveta, koder žive Slo¬ venci Spoznam se nekoliko na ta¬ ko denarne knjige in lahko rečem, da se vsak pošten človek mora čud ti, kako je mogoče izdajati li "t v tako skromnih okoliščinah. G. gV.vni mi je pojasnil skrivnost: farno s pomočjo postovoljnega de- 'a. Zvečer sem imel priliko opazo¬ vati ekspedicijo lista. Ni prijetno deL. Precej ndadih fantov in mož je. deklet in žena, ki tedensko žrtvujejo več ur popolnoma brez- nlačno, ’a onravijo ta posel čim hitreje in čim vestneie. Takele gre: ob sedmih je prišel list iz ti¬ skarje, ob desetih so list že opre¬ mili z znamkami in ovitki in na¬ slovi in drugo jutro ob desetih je bil zadnji izvod na pošti. Za priboljšek k sijajnemu gospodar¬ skemu stanju lista je pa tiskarna poviša'a svoj račun za 35 odstot¬ kov. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 24. Slovenci v Buenos Aires, 15. junija. ŽALNA PRIREDITEV ZA SLOVENSKE ŽRTVE KAHNOVA ČRNA MAŠA ZA POBI¬ TE SLOVENCE — NA ODRU Že na prvi strani poročamo o žalni prireditvi Društva Slovencev v spomin žrtev okupacije in komunistične revolu¬ cije ki so jo izvajala kulturna društva “Gallus”, Velikonja”, “Balantič” in Slov. izseljenski oder. Predsednik Dru¬ štva Slovencev Miloš Stare je v lapi- darnih besedah priklical v spomin ne¬ srečo, ki se je zgrnila nad naš narod le¬ ta 1941, katero so potem še povečali komunisti s svojo revolucijo in povdaril pomen vseh njenih žrtev, katerim vsem je bilo izhodišče boja za resnično svo¬ bodo naroda v geslu: Mati, Domovina, Bog. “Gallus” je zapel najbolj znane slov. vojaške žalostanke “Oj ta vojaški bo¬ ben”, “Gozdič je že zelen”, “Oj Dober¬ dob”, kot uvod v dramatski prizor pa Gallusov “Ecce quomodo moritur”. Izse¬ ljenski oder je recitiral s svojimi člani Kunčičevo in Igorjevo pesem ter Andre¬ jevo prozo “Pismo iz domovine, ki je literarno obdelano resnično pismo o tem, kakšno je danes tam teharsko mo¬ rišče (bral J. Špeh). Glavni del sporeda pa je bila odrska vprizoritev Kalinove črne maše, ki je ta dan za ta spomin tudi knjižno izšla. Režiser Petrič kJDNAVE) — se je v zunanjih likih naslonil na to knjižno izdajo. Akad. slikarici Bari Remec je dal napraviti petmetrsko visoko cerkve¬ no okno na osnovi Mirtičevih lesorezov, kar je napravilo monumentalen vtis; vsi lektorji so nastopili z novo knjigo v roki: mrtveci so se nagomilali v sre¬ do nalik lesorezu v knjigi in vstali so poveličani s palmami v rokah. Tekst je bil ves iz knjige, ki ga je pa Petrič pri¬ redil, da so prišli vsi deli do veljave, v povzigovanje pa je po močni domislici postavil — ne več svečenika — temveč slovensko mater, ki posvečuje Bogu mrtve sinove, kosti v culi. To je bil tudi višek. Toda to, česar ni v knjigi in je predstavljalo glavni odrski element pri vprizoritvi pa je režiserjeva iznajdba dveh zborov, moškega in ženskega. Ta¬ ko je iz nakazano dramatske pesnitve ustvaril pravi grški misterij, ki ga je vpeljal z nesmrtnim Gallusovim “Glej¬ te, kako umira. ..” ter je ves potek po¬ vezal z melodijo Verdijevega Requiema. To pot se niu je tudi ta glasbena spremljava precej posrečila, kajti vpo- rabil jo je samo za vezanje prizorov, za¬ radi česar ni trpel tekst. Tako je Petrič odrsko — bi lahko rekli — harmonizi- ral Kalinov tekst z dramatsko razgiba¬ nimi prizori (nastop partizana, pogreb ob materi, berilo) ter s koreografskimi kretnjami ženskega zbora zlasti ob Ve¬ trinjskem psalmu in Aleluji. Z vsemi te¬ mi elementi (scenerijo, ko je iz vse dvorane napravil cerkev z oknom spre¬ daj in korom zadaj, lučmi, recitacijami, dejanji, glasbo in koreografijo) je Pe¬ trič ustvaril odrsko dejanje, ki ga IDNAVE lahko vpiše v umetniški uspeh. Pesnitev sama pa je s tem dobila po¬ trdilo, da je v nji ogromno dramatske- ga gradiva, da je neizčrpna za odrske ustvaritve in kar kliče po uglasbitvi kot oratorij. Prihod novih Slovencev. V četrtek 9. junija je prispela iz Bourdeauxa ladja Formosa. Z njo je prispel sem s svojo družino Matija^ Karba, biv. lastnik ka¬ varne na Taboru in najemnik Unionske restavracije v Ljubljani ter Korone An¬ ton, biv. natakar v Unionu. Argentini TELOVSKA PROCESIJA ZA SLO¬ VENCE, bo v nedeljo 19. junija po dvo¬ rišču Salezijanskega kolegija na Calle Belgrano. Ob desetih bo tiha sv. maša brez pridige, takoj nato pa procesija. Vrstni red pri procesiji je isti, kakor je bil za vstajensko procesijo. Pridite v čim večjem številu! Maša zadušnica za pok. Pavlo Škrjan- čevo bo v ponedeljek 20. junija od deve¬ tih dopoldne v župni cerkvi v San Mar¬ tinu. Vsi prijatelji in znanci, zlasti pa sošolci pokojnice vabljeni! G. Hladnik Janez sporoča, da sta slo- vensko-španskega slovarja natisnjeni že dve tretjini. Tako bo slovar skoro go¬ tovo izšel v sredini meseca julija. OSEBNE NOVICE t Uršula Senica. V 79. letu starosti se je 2. junija preselila v večno domovi¬ no Uršula Senica iz Ižakovec v Prek¬ murju. V Argentini zapušča tri sinove in eno hčer, ki so marsikateremu novo- došlemu Slovencu pomagali do strehe ob prihodu v Argentino. Blaga gospa naj počiva v miru, preostalim sinovom in hčeri pa naše iskreno sožalje! Poroka. V nedeljo, 12. junija sta se poročila v Ramos Mejia g. Leo Habat in gdč. Kristina Javoršek. Čestitamo. Avellaneda, 14. junija. Svobodno Slovenijo berejo vsi novo- naseljeni Slovenci in veliko staronase- ljenih Slovencev. Zato imajo oglasi v njej vedno uspeh! Za 13. obletnico slovenske službe bož¬ je 12. junija smo po daljšem času spet slišali peto sv. mašo. Pel je pojačani pevski zbor. V nedeljo 19. junija pa bo popoldanski del avellanedskega žegna- nja, ki ima tudi svoje zunanje dopol¬ nilo v družabni čajanki. Cordoba, 12. junija. Za Binkošti smo imeli spet slovensko mašo. Udeležba je narastla za 5 oseb, ki so iz vest starih Slovencev. Miramar, 5. junija. Za binkoštno nedeljo je imela sloven¬ ska kolonija v svoji sredi slovenskega duhovnika,, da je lahko opravila veliko¬ nočno dolžnost. Duhovnik je obiskal vsa družine in posameznike, ki delajo na DRUŠTVENI VESTNIK Goriški rojaki doma iz Gornjega Po¬ lja, občina Anhovo so vljudno napro- šeni, naj se zaglasijo v pisarni Društva Slovencev, Victor Martinez 50, kjer bo¬ do mogli dati pojasnila v neki nujni in važni zadevi. Mladoletnika Kuščar Franc in Lav¬ renčič Karel, naj se takoj zlasita v pi¬ sarni Društva Slovencev, Victor Marti¬ nez 50. Prav tako je naprošen vsak, ki ve za naslov enega ali obeh imenova¬ nih, da naslov sporoči društveni pisarni. Špitalčani, ki imajo še kakšne knjige iz taboriščne slovenske knjižnice, bodisi da so si jih izposodili, ali pa so jih do¬ bili v hrambo, so naprošeni, da knjige prinesejo v društveno pisarno Victor Martinez 50, kjer se ureja društvena knjižnica. Društvo Slovencev prosi vse sloven¬ ske rojake, ki imajo leposlovne sloven¬ ske knjige, pa jih ne potrebujejo, da is¬ te podarijo društvu za društveno knjiž¬ nico. Knjige lahko vsak dan oddajo v društveni pisarni. Društvo Slovencev opozarja vse slo¬ venske rojake, da ima večkrat na raz¬ polago ponudbe za različne službe. Kdor je brezposeln ali pa želi menjati službo, naj se zglasi v društveni pisarni. Prav tako pa prosi društvo rojake, ki za slu¬ žbe vedo, da jih prijavijo v društveni pisarni. Odslej bomo proste službe ob¬ javljali v listu. stavbah novega letovišča Mar del Sur in se kar dobro počutijo. Stanovanja imajo udobna v novih hišah, ki so jih sami gradili in jih jim družba daje v najem. Zrak je odličen. Vročina in ko¬ marji jih ne nadlegujejo. Zaslužek je kar dober, prilik za zapravljanje pa je malo. Samski fantje so na stanovanju in hrani pri slov. družinah. V nedeljo se je kar cela kolonija odpeljala v “žeh- to” v 8 km oddaljeno cerkev, da so tako Bogu dali, kar je božjega. To pot-na- rede vedno; le če je cesta tako blatna, da ji nobeno vozilo ni kos, ostanejo ne¬ radi doma. Slovence imajo radi podjet¬ niki kot zmožne in solidne delavce, so¬ sedje kot dobre tovariše in cerkvena ob¬ last kot skoro edine ljudi, ki redno pri¬ hajajo v cerkev. Manjša skupina dela v Miramaru. Vsi stanujejo skupaj v eni hiši. Druga skupina dela pri gradbi državnih hote¬ lov v Chapadmalalu. Stanujejo v lese¬ nih hišicah, urejajo parke, sade drevesa itd. Ti so ob glavni cesti in lahko na- rede skok v bližnjo Mar del Plata, kjer kaplanuje že nekaj mesecev slovenski duhovnik g. Koman. PISMO IZ CORDOBE Cordoba, 5. junija. Kar se zaslužka tiče, smo že v šte¬ vilki od 17. marca t. 1. omenili, da so plače na splošno nižje kakor v Buenos Airesu. Vendar se sčasoma človek lah¬ ko zrine v službe, ki so zelo dobro pla¬ čane. V prvem trenutku se da dobiti za¬ časno mesto s plačo okrog 300 pesov, ki se pa kmalu zviša, ali se pa poišče dru¬ go boljše mesto. Ženske plače so nižje od moških. Strokovnjak v letalski stro¬ ki prejme v tukajšnji tovarni do tisoč pa tudi nad tisoč pezov plače, po kva¬ liteti; navadni delavec pa od 400—600 pezov. Zelo mnogo pa zavisi od spretnosti posameznika. So n. pr. slučaji, ko dobi naš človek poleg redne plače, ki je za gotovo kategorijo za vse enaka, še red¬ no mesečno doklado za pridnost in znanje, ki je ostali delavci ne prejmejo. Tudi trgovina in zasebna obrt sta ze¬ lo cvetoči. Temu sta se zaenkrat posve¬ tila samo dva novonaseljenca, vendar je podana možnost, da se že z razmeroma majhnim kapitalom ustvari lastno po¬ djetje. Kar se profesionistov tiče, je si¬ tuacija ista kot povsod drugje. Za šolstvo je v Cordobi močno po- skrbljteno, saj ima mesto najstarejšo (in pravijo, tudi najboljšo) univerzo v Argentini z vsemi fakultetami in s pri¬ bližno 8 tisoč slušatelji. To število da¬ je mestu značaj študentovskega mesta in je močna postavka v krajevni gospo¬ darski bilanci. V kratkem bodo začeli graditi univerzitetno mesto po vzorcu velikih evropskih mest. Poleg univerze ima mesto še konservatorij in močno razvito strokovno šolstvo. Tistim pa, ki želijo priti sem, sporo¬ čamo, naj žrtvujejo nekaj malega na času in na denarju, in naj pridejo oseb¬ no sem. S tem bodo prikrajšali sebi evetualna razočaranja, nam pa nepo¬ trebne korake. V najslabšem primeru si bodo privoščili lahko kratek oddih v tem turističnem kraju Argentine, in s tem gotovo ne bodo prav nič na izgubi. Dr. J. J. Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt leta 8 pesov. —. Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. HMELJARJI-SAVINJČANI in drugi, ki bi hoteli delati v hmelj- nikih, naj se čimprej javijo na DIRECCION DE CULTIVOS Primera Malteria Argentina S. A. Brasil 731, 2do, Capital. Pogoji so dobri: stanovanje, hrana in plača. Hmeljniki so oddaljeni 40 km od Mar del Plata. Iz tehničnih vzrokov se bom preselil v novo delavnico na Calle Luis Pas¬ teur 851, Virreyes, F. C. N. G. B. Mitre, šele po 1. juliju. JANKO ARNŠEK krojaški mojster. HRVATSKA DRUŽINA 5 odraslih članov — želi Slovenko za hišno pomočnico. Plača dobra. Javiti se: Jugovič, Bacacay 4271, Telefon 67-7077, Capital. f Iz slovenske domovine v Božjo je vstopila naša MAMICA gospa Helena