114. številka. Trst, v nedeljo 24. aprila 1904 Tečaj XXi A •V Izhaja reak dan "•i luil cb nedeljah in praznikih) ob S. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. PMiHezne številke ne prodajajo po 3 novč. (6 stotink) w mnogih tobak ara ah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, CMji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, 5?t. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Oflaie ln nirožbe sprejema uprava lista „Edinost", alca Kolin plccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cvoe oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, jame zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Str. §70. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znala za vse leto 24 kron, pol leta 12 3 mesece 6 kroa. Na narofibe brez doposlane naročnine se apiava ne ozuca. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nofrankevidl pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo LV.». UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcita lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. s a Poštno-hruuilnični račun št. 841.652. Vojna v vztočni Aziji. (Brzojavne vesti.) ■ Praske mej predstrazami na reki Jalu. PF.TROGRAD 23. (Uadno.) Namestnik A.eksejev je brzoja\i. \čeraj carju Nikolaju: KekcgacBciran;a na reki Jalu eo dognala, : da zbirajo Japonci s«.verno od mesta Vidšu znatne vojne sile, menda celo divizijo ter da ab rajo Čete tudi v Vidšu, odkoder je od ; atranjeno korejsko prebivalstvo. Poroča se o prevažanju tovorov, ki so podobni mostovom na čolnih. Ngsproti otoku Mabikhe bo ubili naši ogledniki dva isponska ogleduba, od katerih ;e bil eden lakcr je bilo videti, častnik. Naši ogledniki bo več dni reko^no-soirali na levem bregu reke Jalu ter so Be prepričali, da je južno od reke Pomakhua le malo japonske vojske, a Japonci napravljajo pa tam čolce. Tje Be je podal nas rekognoscijski oddelek, sečtojec iz 'J častnikov in 32 vojakov. Japonci so ga zapazili in v navstalem spopadu so b li ubiti trja vrjak1*. Štabni stotnik Smejzina in 11 vojakov je bilo ttžko, poročnik Pcšain in 4 vojaki pa lahko ranjeni. Ped varstvom dveh topov se je oddelek umaknil nazaj na nase obrežje. Prodiranje Japoncev. LONDON 23. Rt u t* rje v blio je poročal iz Seu a 19. t. ir. : Kakor se tukaj sodi, D9 prekorači japonska vojaka do 20. t. m. reke Jalu. Dj tedaj se delajo priprave, da se zvrši prekoračenje na 3 krajih. Dne 13. t. m. je šla druga japonska vojna iz Japonske. Namenjena je baje proti Port Arturju. Druge čete se izKrcajo na mandžurskem obrežju pri Takušanu ali Tatungkau ter pojdejo proti L aojangu. Gardca devizija brojt-ča 1 «5.000 mož pod generalom Incuve pojde prva v b^j. V bodoče bodo baje Kuilienčeng in Vitšu središča za japonsko vojsko v Koreji. Aretovanje sumljivih Japoncev. ARHANGEI.SK 23. (Ru*ka brzojavna agentura.) Doš'o je poročilo, da sta bila blizo V.ilcgde ca žeiezn c: aretovana dva Japonca. Našli so pri oi h načrt Arhangelska in So-loveckije-vega Fsai03tana. Nakup ladij za Rusije. LONDON 23. Glasom poročila iz Nov Vorka pregledujejo ruski agentje vs? ladije-dtinice, da nakupijo vojnih ladij in križark. Eksplozija podmorske mine. PAKIZ 23. »Esho de Pariš« je prejel z Petrograda vest: Poročilo Alekeejeva, daeo bili na polaganju podmorskih min vsled prerane eksplozije ubiti en pomorski poročnik a 2* mornajev, uzbuja tukaj dvome. Sodi te da je b;lo poročniku naloženo, naj zas e duje pomorske mxe in da je Djeguv čoln na letel na japonsko mino. PODLISTEK. Teodora. Povest. Hrvatski spisal Evgrenij Knmičič, prevel J. S. Drugi del. IV7. Najstareji ljudje se niso spominjali, da /i še bilo na Banji dogodilo kaj tacfga. V veži s» ž s omen-a'i Lir.sevo im?. Ženske eo -tpetale, da ga je ubil zet, oni zapravljivec, ni »nič«, ona bleda gnjusoba, ona glista. 1 mač i človek ne bi stori kaj tecega. Nkdo, n Kdo drugi, n-gj on ! L"h, požre naj ga pekel ! Krščenemu človeku je težko zaklati udi p sce. — Tako so govorile nekatere/an-■«e. Na Banji se je vedelo, kako Laris živi h tvoj m tastom ; *ato bo biii skoro vsi ljudje veži in pred hišo v prvi hip prepričani, da je morda Jovanino okrvav.l svojo roko na no, drugi, ki so prihiteli ;z kavarne, li luaili bo to ugibanje v kali, ker e> vedeli, je bil Jovan no v istem času v kavarni. >Svjet< o intervenciji. PETROGRAD 23. »Svjet« je priobčiil z ozirom na vesti o posredovanju v ruaki-japonski vojni članek, ki zaključuje : Rusija ni nikdar potrebovala pomoči, čeravno je drugim pomagala. Raaija ne zahteva pomoči in nobenega posredovanja. Za Rusijo ima važnost samo beseda carjeva. PETROGRAD 23. V brzojavki na Alek-sejeva je označil car naš boj z Japonsko s sledečimi besedami : Ta boj ima konečno zagotoviti lusko premoč Da obali h tihega Oceana. Da dosežemo ta namen, je neobhodno potrebno, da popolnoma premagamo Japonsko ter io primoramo, da se konečno podvrže ter ae jej tako odvzame možnoBt na eventueloa vojaška pustolovstva. Ako ne poBtopamo tako, zgubili bomo na vztoku vsak ugled tudi če zmagamo. Sedanja vojua Be zamore povzeti v aledeČ-i vprašanja : Kdo bo imel premeč na azijatski obali tihega Ocseana, Rusija ali Japan ? Nemcgoče je to premoč deliti oziroma ae o tem sporazumet". Posredovanje bi samo škodilo ugledu in čia:i Rmije in je torej nemogoče. Avstrijska zbornica. (Brzojavno poročilo.) Dl NAJ 23. Ko je bila seja otvorjenp, so prišli v dvorano Mlad^čehi in češki radikalen Poslanci Chcc, Freal in Klofač so klicali predsedniku: Sramujte se! Vi se s.o-rili lepo uslugo parlamentu ! Parlament in vlada naj se sramujeta! Med tem je bilo pričeto doslovno čitanje došl.h vlog. Mej temi se nahajajo : Nujni predlog pesi. Lukseha ia dru-gov gkda prgajanj o vinski car.ni z Italijo, nujni predlog posl. Schuhmaierja in drugov glede uporabe železniškega in brzojavnega polka povodom ogrskega železniškega štrajka posl. Das7ynskija in drugov glede uravnave izseljevanja ; posl. M*yerja in drugov glede obnovljenja vinske klavzule ; [posl. Baaev ja in drugov glede razpisa del pri razširjanju tržaške luke; poaJ. Hanic'na glede vporabe vojakov in avstrijskih vslužbincav na držav-n h železnicah, ki naj bi j omagali zadušiti štrajk. Čitanje je trajalo do 1 in čatrt popoludne. Na t> je protestiral posl. Kramar proti včerajšnjemu postopanju zborničnega predsednika ter je predlagal, naj se uvrsti v uradni zapisnik včerajšnje seje dide.tni pred log, v katerem je označeno postopanje predsednikovo kakor nezakoniti ter je zahteval o tem poimensko glasovanje. Ko je bil predlog posl. Kramafa odklonjen, so protestirali posl. Clioc, St-ernbeig n Klofač proti načinu včerajšnje volitve v delegacije. Predsednik je opravičeval avoje postopanje, prekinjen od glasnih p!Ote3tn h vskli-kov čeških radikalcav. Na to je nadaljevala zbornica posvetovanje o nujnem predlogu posl. Dvofaka gleie spopolnjenja visokih šol. Dve l ak je imel zaključni govor. Nujni predlog je bil odklonjen, ker ni d^bil ~/3 večine. Prih. seja v torek. Govorili eo, da prisežejo, ako bo to po trebno. Neki siv, visok in tresoč se starec Be je preril med svetem ter ttopil v prodajalno. Pripcgnivši se k mrtvecu, vzel je ietamu desnićo od tal ter vzdahnil : »Ja že mrzel«. Beli obraz so mu zalile solze. Potem je zaprosil Te doro, naj vstane, jo prijel za roko više od lakta. Na to Bti pristopili dve gospe staremu na pomoč, pak bo skupno .privzdig n li od žalosti strto deklico in prosili prisrčno, da bi šla iz prodajilne. Deklica je molčala in srpo gledala onega starčka, ki bo se mu ustnice tresle. Obup in grozna b«M sta re jej zrcalila na obrazu : očesi sta jej potemneli in poledenila jej je kri v vsaki žili. V nje srce je pada'a ledena tema, katero je rezala globoka in Bilna bol 'od enega kraja do druzega ; srce se jej je stezalo in krčilo od teh hudih zbadijajev. J3 jlj mrtva, nego živa je klonila Teodora na prsa onega sivega starčka, ki jo je vprašal skrbno in tiho :" . — Kje je moj Karlo T ev Štrajk na Ogrskem. (Brzojavke.) BUDIMPEŠTA 23. Danes ob 10. predpoludne ae je vršila v ravnateljakem • poslopju državne železnice konferenca, katere ao ae vdeležili miniater za trgovino Hiero-ravnatelj državnih železnic Lud\v:g in uri nvmi, državni tajnik v miniBteratvu za notranje stvari Ivan Sandor. Najvši ukaz glede poziva ogrskih železniških reserviatov je izšel v posebni prilog uradnega liBta. BUDIMPEŠTA 23. Odbor štrajkuječih železničarjev je sklenil nadaljevati štrajk. BUDIMPEŠTA 23. Iz vztečnega kolodvora bo odšli danes predpoludne 4 vlaki in sicer na Dunaj, B.-ligrad, Arad in Munkač, vat pod vodstvom vojakov železniškega polka in pod vojaškim varstvom. Semkaj pa ni' dospel niti eden vlak. Iz zapadnega kolodvora je odšel vlak proti Dunaju. Iz vztečnega ko' lodvora se odpelje popo'.udne 12 vlakov, tudi pod vodstvom vojakov železniškega polka in pod vojaškim varstvom. Iz zapadnega kolodvora oJide popoludne vlak proti Dunaju. Na ravnateljstvu državne železnice se prijavlja mnogo prosilcev za sprejem. Tekom predpo-: ludne je bilo sprejetih 500 o3eb. MITRA 23. Načelnik postaje je ukazal a£3tavit: vlak, a ko je bil ta že popolnoma pripravljen za odhod, je osobje odpovedalo službo. BUDIMPEŠTA 23. Š rajkujoči železničarji si se podali danes zjutraj v velikih oddelkih v svoje taborišče. Iz listov ao doz-nal:, da je vsako pogajauje prekinjeno in Da, hotel se je maščevati — je govoril župan ~— ali glavci vzrok Bte vi, gospica Vsa Bsaja ve, da je vaš oče* nasprotoval.... aaj me umeatec. (Pride še.) DUNAJ 2:>. Danes sa je vršila pod predtedništvom cesarjevim skupna minister-ska konferenca, katere so ee udeležili ministri Goluchowski, Pitre.ch, Burian, Tisza, Korber, Lukacz in £oha-Biwark. Posvetovali bo ee o točkah, ki bo ostale dosedtj v ekupnem proračunu še nerešene. Posvetovanja se bodoč« dni nadaljujejo. Ardljenca. DUNAJ 2o. Grel Tisza je bil sprejet danes predpoiuine od cesarja v privatni av dijenci ter je imel potem razgovor z ministrom ca zunanje stvari grofom Goluchow-skem. Min:star za deželno brambo general Nvri se je vrnil sinoči v Budimpešto. Sultan in Hoosevelt. CARIGRAD 23. Sultan je odposlal predsedniku Rooseveltu brzojavko, v kateri izraža svoje zadovoljstvo, da se je gradnja križarke »Abdul Mcšid« v ladijedelnici v J'iladelfiji tako izvrstno izvršila. Predsednik Kroievelt se je zahvalil zagotovivši svoje prijateljstvo. Vmleški princ in princezioja. DUNAJ 2.X Valeški princ in princeti-nja sta odpotovala danes zjutraj ob 8. uri 20 min. v Stutgart. Cesar ju je spremil na kolodvor, kjer so že Plunkett z osobjem poslaništva in koburški princi. C esar se je od princa prisrčno poslovil ter je poljubil princezinji roko. Odhod Lou betov. PARIZ 23. Predsednik Loubet je odpotoval danes v spremstvu ministra za zunanje stvari Delcaseć ja v Italijo. 0 tempora! 0 moreš! Današnja politiška s tuvacija v Evropi se mora res smatrati čudno in nedoločeno. Rusko japonska vojna provzroČa na razvoj ti situvacije morda tako izreden in markanten vpliv, da pD zvršenju te vojoe razvrščenje evropskih držav in njihovih medsebojnih političnih in narodno-gospodarski b interesov postane povsem nasprotno onemu razvrščenju, ki je se pred to vojno v resnici obstajalo. Močni vpliv te vojne uliva svoje rat-tvorne kapljice tudi na ostale 4 dele našega sveta, v katerih imajo evropejake države svoje kolonialne interese. Da je temu d e f a c t o tako, priča nam že deloma tudi an-gležko-francczko sporazum jenje. Pa, držeči ae one latinske: >X i h i 1 novi sub sole!« — mogli bi vslic velikim in siln:m nasprot-etvem, ki obstoje med Rusijo in Anglijo, toliko s političnega, kolikor z narodnogospodarskega stal šča doživeti še toliko in nečuveno iznensd enje, da bomo videli pred sabo tudi oni, nam danes morda povsem neverjetni dogodek medsebojnega sporaiumljenja Anglije z Rusijo! Od svojega postanka sem je svet doživel najčudnejih in najizvirnejih metamorf z in evolucij v svojem historičnem razvitku. Toliko narodi, kolikor države, ki so se od vekov nahajale na spornem torišču najveČih in najettrejih kolizij v s/ojih medsebojnih interesih, pomir.le so se, sporazumele se, z ožile se in postale toliko politične kolikor narodno-gospodarske prijateljice. Nu, ker je svetovno spreminjanje edino večno, potem sledi logično, da na tem svčtu I pak mora iskati opore in prijateljstva drugih rodbin, primerno zahtevam Bvojih rodbinskih interesov. To je imperativni zakon narave ! Kajti, ako bi ee stvar hotela drugače, nav-stala bi izolacija, navstalo bi razsulo in na-zadek. Obstoji Še drug zakon narave ; to je zakon lastnega vzdrževanja. V tem zakonu leži zopet modrost vlad, b katero morajo one okolo mej svojih držav, a tudi preko njih, urejati, uravnavati in vediti življenje, obstanek, napredek, usodo in sigurnost politično in narodnogospodarsko svojih narodov. In kakor se pravi, da človek ne živi samo od kruha in vode, ampak tudi od duševne hrane, takoisto more se ta paralela aplicirati v prenesenem smislu tudi na vnanjo politiko države. Kajti notranja politika v državi ni drugo, nego-li potrebna podlaga in pravi zaveznik vnanje državne politike. Brez tega država ne bi mogla niti obstajati. Ona bi ostala stacijonarna. A, kar je stacijonarno, to gnije in propada ; dočim se v notranjem gibanju in v vnanjih evolucijah ustvarja v vsaki državi novo, tična, vojaška in avetovco-trgovinska zmaga nad Japonsko je neizogibna posledica obstoječih matematičnih činiteljev njenega geogra-fično-državnega in narodno • gospodarskega položaja v Evropi in v Aziji, zaklicati z največim zadovoljstvom v butarsko lice : O tempora! O moreš! Trst, 24. aprila 1904. ! C^, Fr. KuČinić. ravno notranja politika v državi se more vsporediti duševni hrani državljanov. Dobra in konsenkvetna vnanja politika države, ako pričakovali poslanik je v zdravi harmoniji, z notranjo državno politiko, postaja za državo hranilen kruh in p tna voda. A ta dva elementa matere narave karakterizujeta v prenesenem smislu redni in stalni polit čni in Sttisko-japonsica vojna. Trst, 23. aprila 1904. Ni ga često boljšega sredstva za spoznavanje svojega položenja, nego je to, da gledam in slušam, kaj govori neprijatelj. In izvestni neprijatelji Rusije so, ki danes ne govorč nič kaj nadobudno o šanuah za bodoče operacije Japoncev na kopnem. Osobito jim dela skrbi, da ob reki Jalu le noče in noče priti do japonske ofenzive. Čim dalje se bo odmikal čas odločnega udarca, tim manjše bodo postajale xa Japonce nade do vspeha. Neki japonofilski list toži, da to močno in organično življenje in napredek. In obotavljanje japonske ofenzive in pa počasnost mobilizacije in prevažanja čet vzbuja zelo resne nplošne pomisleke. Od malih, okretnih Japoncev — tako vsklika — se je pričakovalo vse kaj rfruzega in sodila se je, da se jim posreči v najkrajšem času npraviti za dostno vojsko na azijatsko kopno, da s prvim naskokom strejo ruske čete, ki se nahajajo v Mandžuriji ter da preprečijo tran- narodno-gospodarski razvoj države nasproti. BpQrt io tbiraaje rugkih oja6enj iz notraDjoBti drugim državam, nasproti svetu. Danes, istotako kakor v najstarejih in najdavnejih historičnih časih, naslanjajo vsi narodi in vse države svoj obstanek, svoje življenje, svoj napredek in svojo varaost na podlago narodno-gospodarski h dejstev in potreb. Imena narodov in imena držav niso ni v tistih starih časih predstavljala drugega, nego-li, recimo, protokolirano firmo kafcega modernega veletržca novih naših časov. Tu ii starim državam in narodom se je vse njihovo delo koncentriralo v razvitku narodnogospodarskih ciljev in potreb. Kaj je bil torej tudi stari Rim z velikim svetovni t svojim cesarstvom ? Ali ni rimsko cesarstvo predstavljalo v sebi močnega in vplivnega veletržca, ki je b pomočjo svojih vojniških legij in centurjev in po svoj:h veščih konzulih in poikonzulih podjarmljalo in narodno-gospodarski izrabljalo sebi podvržene zemlje v Evropi, v Afriki in v Aziji?! Mari je to ruske države. Pričakovalo ee je, da se bodo operaeje na kopnem istotako »brilijantno« vršile, kakor so pričele one na .morju. Celo odlične vojaške avtoritete in strokovni listi da so razočarani in si ne vedo tolmačiti te neokret-nosti Japoncev. Tako jadikujejo Japonofili, vendar pa nekako opravičujejo Japonce s tem, da nimajo zadostno sredstev za prevažanje — železnic in transportnih ladij — da bi mogli vso vojsko hkratu mobilizirati. — Ta je lepa! Ves svet je govoril in Japonci so morali tudi vedeti, da oni bi morda mogli zmagati na kopnem jedino le, ako bi takoj začeli in hitro zmagovali. To je morala vedeti japonska vlada a poleg tega je morala vedeti tudi to, kar ae sedaj navaja v nje opravičevanje : da nima transportnih sredstev za tako naglico v mobilizaciji, ki bi jedina mogla dati nade do vspeha tam, kjer s«4 bodo vršile poncev in zato jih hočejo razbremeniti tako-ler Koncem januvarja je neka japonska transportna ladija zajela kabel (podmorski brzojav) Port-Artur-Vladivostok. Japonci so kabel prerezali in na koncu priklopili aparat in tako doznali depeše, ki so se menjale med Port-Arturjem in Vladivostokom. Tako da so izvedeli, da hoče port-artursko brodovje dne 13. februvarja napasti pomorsko stacijo Sašo in da bo \eue Freie Pressec je na pr. : ki bali bo trgovine ; trebali so denarja. Rimske konstatuje, da je Rusov ža koncentriranih vlade trebale so izvoza svojim proizvodom v j vztočni Aziji do 250.000 mož in s tem daje kolonije. Rimljani pa so tudi trebali uvoza iz doseženo ravnotežje med obema vojnima si- svojih kolonij. Narodno gospodarstvo in ekzistencija rimskega cesarstva, vidite, to sta bila činitelja, ki sta silila Rimljane na veličanstvene vojne ekBpedic je njihovih vojsk tudi v najbolj oddaljene zemlje in kraje. Pak odo, kar je v davnih čas h storil imperatorski Rim, ono, kar so storile vse lama. Za Japonce, ki bo b li v premoči, je to izguba. Tudi dejstvo, da je general Kuro-patkin dovolil poročevalcem ptujih novin, da ee smejo podati k fronti ruske armade smatra se kakor znak, da sa na ruski strani gotovi s pripravami za velike operacije. Kako eo japon< filska poročila hitela se svojimi — željami daleč pred resničnimi do- druge starodavne države, to isto dela danes tudi velika Rusija. Dela tako tudi Nemč ja. godki glede prevažanja, priča tudi nastopno Delajo to vsi..... Vsi delajo to brez razlike, dejstvo. Par dni po katastrofi Petropavlov- ni n,5 dolgotrajno, nič večno: ni prijatelj- ker hočejo in morajo živeti in napredovati, skega bo javljala poročila iz Šanhajkvana in atvo narodov, ni neprijateljstvo držav, ni Se vse do včeraj krvni in nepomirljivi na- Čifu-a, da se je voz lo mimo Port-Arturja v prijateljska politika, ni prijateljski dogovori.1 sprotniki postajajo danes, preko noči, prija- zaliv liaotauski do sto japonskih transportnih telji in sosedje, previdni in odjenljivi eden ladij, spremljanih od vojnib ladij, z vojažtvom, drugemo. To se vidi danes najbolje, naj- ki se izkrca kje blizu Niučvanga na zapad-markantneje in najpoučneje na oni veliki in nem obrežju poluotoka Liautung. Sedaj pa se ali vse ima tudi svoj porajajo zopet novi nji. To Vse ima svoj začetek, zvrsetek. Iz zvršetka začetki___ Zakaj žive na svetu narodi? Zakaj žave ? Na čem počiva, na kaj se opira hovo narodno in politično obstajanje ? •o vprašanja, ki nam morajo biti najprej — kakor imperativen pointdedčpart — pred našimi očmi, v našem razmiiijevanju. Države se približujejo državam, a narodi narodom potem in tam, kjer to zahtevajo časi in potreba. Takov je zakon narave kateremu oholi Angliji, ki derna pomorska se je, kakor največa mo in kolonijalna velevlast uw ni javljajo ista japoncfilska poročila, da Japonci tamkaj šs le merijo morje in iščejo mesta, •vetu, delikatno naslonila po lastni inioijativ|< kjer bi se mogli izkrcati. Onih t00 transport na Francijo in se pomirila žnjo. To se vidi. nih ladij je torej plulo le v bujni fantaziji zopet ravno Bedaj na istej Angliji, k;, po* japonofilski h korespondentov. mirjena s Frnncijo, potiska Francijo nežno in 1 Iz Japonske prihajajo nadaljnje sumljive diplomatski k Rusiji, da b francoskim po- vesti. Sedaj javljajo iz Tokia o nekem zbo-eredovsnjem doseže pomirjenje z ono obso- rovanju »naprednih Japoncev«, na katerem vražljen3 Rusijo, katero je ona vse do včeraj ie sklicatelj napadal vlado in izvajal, da naj •e mora pokoriti vsakdo. Kakor ne more amrtno sovražila, lokavo varala in bretob- ee japonski narod pripravi za plačevanje ve-obstajati narod brez države, ni država brez razno šikanirala na vseh svojih političnih in likega narodnega davka — po vojni! ! naroda, tako ni narodi ni države ne morejo narodno-gospodarski h delih in prizadevanjih.' Trebalo da bo n&jmanje 500 milijonov živeti pojedino in same: ni politično, ni na-j - A tej Angliji, ki heče Bedaj radi po- jenov, t »je: 2 milijardi in pol!! (Pa že rodno-gospodarsko življenje. Kajti, ta dva mirjenja z KuBijo prepustiti grenki usodi ono eedaeji troški za vojno ? Pa velikanske iz-posledoja činitelja delata narod narodom, a Japonsko, katero je ona povzdignila iz azi->gabe na narodnem premoženju vsled stagni- jatske zibeli, katero je ona dojila z angležko- ranja velike trgovine ?! Op. ured. »Edinosti«), evropskim mlekom,^ kateri je ona dala ev- . Lahko ee reče torej, da je japonska diplo-ropejako vzgojo, katero je oboroiila in uucja skrajno lahkomišljeno in frivolno sta-militarizirala s evropskimi puškami in topovi, vila v nevarnost neizmerne intereie lastnega podučila v evropski strategiji, in jo, ko je aattftta s tem, da je na toli perfiien način nialila, da je prišel pravi čas, poslala v zapričela to vojno. Da, peifilno, lopovski, po« krvavi boj proti - Rusiji...', tej Angliji mor« gazivii mednarodno pravo. Težo in opraviče-danes velika ia močaa Rusijs, katere poli- nost te obtožbe občutijo tudi prijatelji Ja- državo državo. Ta dva Činitelja morata delo vati nerazdružno in sopodporao. A, nore li to biti drugače tndi v življenju rodbine ? Tudi v rodbini obstoji potreba, da j« v njej nekdo, ki vlada in zipoveduje, a so pet nekdo, ki sluša in vBporedno z za po vodnikom živi. dela in napreduje. Nu, tudi v tem slučaju "BO more rodbina ostati živeča sama za se, am- Imenovanje nadškofa Olomuškega in škofa Brnskega. Imenovanje dra. Bauer-ja, dosedanjega škela brnskega nadškofom v Olomucu ter imenovanje grofi Pavla Huvaa njegovim naslednikom v Brnu je—kakor smo xa javili — dovršen čiD. Dunajska nuncijatura je že poklicala dra. Bauerja, naj pride Dunaj, kjer se bo dne 2.S. t. m. vršil kanoniČai infjrmi-cijski proces. J Dr. Frančišek Salezij Bauer se je rodil dne '26. januarja 1841 v vasi Hrahovca blizo Valaškega Mezeriča. Svoje g mnazijake nauke je dovršil v Kromer žu, bogoslovne pa v Olomucu, kjer je bil dn9 19. julija 1863. posvečen v svečenika. Kmalo potem je podt«! suplent in na to profesor svetopisemskih ved na bogoslovni fakulteti olomuški, odkoder je bil leta 1872. poklican kakor redni pn.fešor na pražko vseučilišče. Leta 1875. je bil dekan bagoslovne fakultete in leta 1-^79. je postal ravnatelj pražkega knezonadakefijs-Kega semenišča in dijaškega konvikt8. Cesarskim odlokom od dne 30. aprila 1882. je bil dr. Bauer imenovan škofom v Brnu kjer je l>'l dne 3. septembra istega leta introniziran. Dr. Biuer je bil dober Čeh, a vendar vtduo pravičen Nemcem. V deželnem zboru je g'a-soval s Ceh'. Modro in previdno je vodil izročeno mu škofijo io ravno to je merodajne faktorje nagnilo, da so dr.a Bauerja imenovali nadškcfjm v Olomucu, k_;er ga čaka težko dele. Novi šktf brnski grof dr. Pavel Huyn je še mlad mož rojen 17. febr. 1867. v Brnu. Njegov oče Ivan grof Huyn je bil maršal in imejitslj 12. pešpolka ter člen go^poake zbor-n ca. Novo imenovani škofje dovršil svoje študije v Kalksburgu, Inomostu in Rimu ter je bil leta 1892. posvečen v duhovnika. Iz olo-muške nadški fi,e je prestopil let* 1898. v brnsko škofijo ter ie bil od leta 1900. naprej župnik v Bihavzovicu. Grcf dr. Pavel Huv i je nemškega pokelenja, toda zna djbro tudi čežki jezik in je baje Oehom prijazen. Dogodki Jia Hrvatskem. Evo vam nekaj značilnega : »Narodna Obrana« v 0«ieku piše v svoji 88. številki pod naslovom »Slavensko bogoslužje u Hrvatskoj« : V »Katoličkom Istu« (v Zagrebu) ieiiel je bil v dveh številkah od hrvatskega zgodovinarja g. Ivana Tkalčići članek pod gornjim naslovom. V zadnji številki javlja uredništvo »Katol. lista«, da se zladaljno tiskanje članka »Slavensko bogoslužje u Hrvatskoj« za sedaj zaustavlja. Pisatelj članka ni dovršil niti fcgodovinfcki razvoj vprašan a. A ne navajajo Bti morda tehnični razlogi teg» obustavlje-nja«. To je pač značilno za očTnošajs na Hrvatskem, da se tam niti pisati ne sme ozgr-dovini slovanskega bogoslužja. Je li morda obustavljenje teh člankov v zvezi b snovanjem tove »lilerikaloe« stranke ? Mi dcstavljamo tu samo te besede pesnikove : »Kdor se zaničuje sam, podlaga je tujčevi peti«. Podmaršaf Peter Hranilović. Dne 20. t. m. je umrl v Zagrebu upokojeni poimaršal Pdter Hranilović v 71. letu starosti. Pokojni Hranilović se je rcdil leta 1833 v Dubici. Leta 1859 in 1866 se je odlikoval v vojnah v Italiji, a leta 1878 v Bojni ter je bil odlikovan z redom železne krone III. razreda. Zaioja leta je živel v pokoju v Zagrebu. Dnevne novice. Volile! pozor ! Jutri jc zadnji d;in za reklamacije in sicer le do 2. ure popoludne. Kdor je izpuščen iz volilne li>te naj" se oglasi v odvetniških pisarnah gg. dr. Abram-a, dr. Rvbar-a, dr. Pretner-ja, dr. Gregorin-a, in dr. i^lavik-a v ponedeljek najkasneje do 11. ure zjutraj. Za one, ki bi se oglasili pozneje se ne more jamčiti da se vloži ie pravočasno raklamacije. Kdor bi ne bil več sprejet v gorinavedenih pisarnah, naj gre naravnost na magistri kjer sprejemajo ustne reklamacije (na zapisnik) do 2. ure popoludne. V-ak naj prinese seboj potrdila, s katerimi se s kaže da je dovkoplače-valee. Glede občinskih volitev. Zvedeli smo da je c. kr. namestništvo dobilo z Dunaja nalog, da voli ne liste ne smejo biti izložene preko 25. t. m. To taaareč glede nameravanega podaljšanja za tri tedne, od strani mesta* delegacije. Za prihodnje občinske volitve. „So-cieta politica popolare" pošilja dalje reklamacije dan za dnem. V četrtek j« predložila rikiamec.jo, s katero se je zahtevalo, naj se 147 častnikov vp.ee med volilce III. razreda. (Te reklamacije menda tudi vlagatelji sami niso resno misiili.) Dalje je zahtevalo isto društvo naj se brišejo 1 volilec iz prvega in 2 iz diuzega rjzreda., caj se upiše 13 u tretji, a 7 oseb nej te premesti iz tietjeg * v drugi razred. Dvajsetorica železničarjev zahtevajo, da bedo zapisani v tretji razred. G. dr. Rybar je uložil 14 reklemaeij .za volilce v okolic?. V petek pa je gor* cmenjeno politično društvu reklamiralo volilno pravico u III. razredu za 484 finančnih Btražnikov ; za-htevalj je isto, da se vp.Šitd dva drugi vo-iilca v tretji razred i a da se br sejo 4 vol lci istega razreda, ter upišejo uaed volilce v okolici. 12 žtlezniš&ih i s užbencev je zahtevtlo, naj j h se vp Š3 med volilce tretjega razreda. Neki voiilee je zahteval, naj ne 8 pisarniških p >močmkov okrajnega sodišča vpiše med vodice III. razreda. Namestn.štvo je naložilo, naj ee neti umirovljeni major vpiše med Istri, gospod profesor Spinčid, na občnem zboru tega društva ts-le besede: »Društva se ne anujejo za to, da delajo le pojedinci, ampak za to, da jih dela mnogo, čim več, z združenimi silami v društvene namene. Na vseh je, najbolj pa na mlajih, da društvo zadošča svojemu namenu : naj anujejo lokalne odbore, n*j ae dajajo voliti v te odbore, v glavni odbor, naj prihajajo v seje, naj prirejajo sestanke in skupščine, naj ob* veščajo glavni odbor in ta gotovo stori svojo dolžnost. Naj pišejo V glasilo stranke, nai stopijo v kolo starejih in kjer treba, naj jih nadomeščujejo. S ta rej i jih radi vaprejmejo v svojo kolo in bodo radi znjimi složno delalj za korist našega naroda in ne dopuste nikdar in nikomur na ljubo, da bi se kalila dosedanja potrebna sloga med Hrvati in Slovenci Istre«. Te lepe besede se morejo aplicirati tudi za naše tržaške razmere. LOTSkft »reč«. Ljubljanski župan gosp. Ivan Hribar, je te dni v horjulakih gozdih ustrelil izredno velikega divjega petelina. Opozarjamo naše cenjene čitatelje na oglas našega dalmatinskega rojaka g. dr. N. Fertilio * specijalista za bolezni nosa, grla in ušes. volilce ietega razreda. Politika na vojaškem naboru. Po veljavnih obstoječih predpisih ima vsaki č en Državni dolg t papirju nabori e komisije prav co, da koga na svojo " r srebrn Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santo« good average za maj 35—, za september 36—, za dec. 363/4, za marec 37'/«, vzdržano. — Kava.Rio navadna loco 31—33, navadna reelna 34—36,' navadna dobra 37—40. . Hambnrg. (Sklep.) Sladkor za april 17.15, za 1 maj 17.30, za avgust. 17.70, sa oktober 17.80, za dac. 18.—, za febr. 18.20 ; stalno. Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe surov 85/g Sh, Java J*.6— Sh. Stalno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.-- do —.—. marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Melispilć promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoča dobave, vzdržano, nespremenjeno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 15, rž za maj 15.15, za maj-avgust ib.— za september-de-cember 14.65 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec , 22.50, za maj 21.05, za maj-avgust 21.05 za september-december 20.d5 (mirno). — Moka za tekoči mesec 28.20 za maj 28.35, za maj-avg. 28.40 za september-december 27.70. (mlačno). —|Repično olje za tekoči mesec 45.—, za maj 45.25, za maj-avg. 45.75, za sept.-december 47.50 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 39.25, za maj 39.50, za maj-avg. 39.25, za sept.-december 35.— (trdno). Sladkor surov 88° uso nov 22»/4—22V, (mirno), bel za tekoči mesec 26.—, za maj 26.121/, (mirno), za maj-avg. 26.50,— za okt-jan. 27.75—, rafiniran 67—&71/,— Vreme: oblačno. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 52. A. --/ (v lastni hi&L) zaloga: Piazza Rosario (šolsko poslopje). po sklepu lista« Kongres avstrijskih velikih obrtnikov za špirit. DUNAJ 23. Danes predpoludne je pričela razprava kongresa avstrijske velike industrije za špirit. Kongres je otvoril predsed nik Kraus. Na to je pozdravil kongres v imenu ministerstva za finance sekcijski načelnik Bernatzky. Blagoslov ljenje luteranske cerkve. VOLOSKO 26. Danes je bila blagoslovljena luteranska cerkev, ki je bila zgrad-jena pod protektoratom velikega vojvode Luksemburškega. Cerkev se nahaja v občini Veprinac ter je namenjena za luteranske goste opatijske. Blagoslovljenju je prisostvoval švedski kralj, veliki vojvoda luksemburški s eopr< go, odposlanci oblastnij in mnogo gostov. Slavnosten govor je imel župnik Zim-meruann z Dunaja. Pastor se je spominjal v molitvi dvojice luksemburške, ki je obhajala danes obletnico sveje poroke in znatnih darov za gradnjo cerkve cesarja Fran Josipa I. HEKT0R de SINCICH civilni - autorizovani -zemljemerec Ul. S. N.colo 12, II. TRST. od 10. do 12. ure predp Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in uh UI. Torre blanca 4-j (vogal Torrente). TRST. ORDINUJE: od 9—11 predp.: 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. rnntrov&o oenlh brmln&no In travko Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodaj alnico zlatartine. srebrnino in žepnih nr. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Zaloga tu- in inozemsiiti Tin, špirita in likerje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e i r A c q u e st. 12. (nasproti Kale Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur-gunder, renskih vin. Mosella in Chianti. — Rum ionjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetja. — Ceniki na zahtevo in fraako. — Razpiodaja odpol litra naprej. Borzna poročila dne aprila. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06 19.08, angležke lire K — do —.—, London Irratek termia K 239.45 -29.90, Francija K 95.25—95.45, Italija K 95.--95.3o, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.15—117.30, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99 70—100.—, ogrska, kronska renta K 97.90—98.20, italijanska renca K 101.— 101.50 kreditne akcije K 642.— — 644.— državae železuice K 641.-- 643.—, Lombardi K SO.— 81.—, Lloydove akcije K 655—660.—. — Srečke: Tisa K 324.---327 —, Kredit K 465.— do 475. Bodenkredit 1880 K '296.— 306.—, Bo-denkredit 1889 K 294.— 298.—, Turške K 132. do 134.— Srbske —.— do —.—. Dunajska norza ob 2. uri popol.: včeraj danes Novi velik dohod snovij za možke obleke Iz tu- in inozemnih tovaren za spomladni in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma-nifakturnih predmetov. Velika množina možkih srajc vseh vrst belih, barvanih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST.. lastno < d^ovornest proglasi »sposobnim«, tudi če esta ga zdravnika odklonila. Ta pravici ie b.la dosedaj le ilusorična, ker ee je ni posluževal nikdo, izlarti ne od civilne strani. Na zadnjem naboru v Trstu pa se je zgodilo, da je nekega slovenskega mladeniča — odklonjenega od sirani obeh zdravnikov — neki civilni člen komisije na svojo odgovornost proglasil sposobnim. Ta me ž, ki se je tako žalostno ponižal, je magistratni a*e- ior dr. Giegorutti. Ta dogodek je povsodi, -:jer eo doznali o |n em, vzbudil najveco nevoljo. Ce'<5 nai« mestna delegacija in župan ^e posebej sta izrekla grajo temu mestnemu fante oaarju. Dvojno je tu mrgoSe : ali se je gospod Gregorutti hot »I maičevati nad vojaškim zdravnikom, ker mu ta morda ni hotel biti ja uslugo v kakem drugem slu&aju, ali pa -e je boiel maščevati nad slOTenskim mla-en.čem. Verjetneje je to poslednje. fc$aj se -im zairja, da je tudi gospod župan poučil cioia, da vojaški nabori niso pr.lika za proti-* ovensko politiko. >'a maŽeTanje. Mnogo jih je, ki m«- O'jo da najlepše vri j svojo rodoljubno doli- — >st, ako ee ooaejajo na zabavljanj« proti njim, 0 katerih menijo, da ne delajo dovolj. Na ■drtso vseh teh je spregovoril predsednik p > 1 "-onega društva ca Hrvate in Slovenc« v Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4"/« Avst. investicijska renta 31/,*/. Ogrska renta ▼ zlata 4*/» „ v kronah 49/. renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini i>9.K> 99.K> 99.55 99 60 119.30 119.35 »9.60 99.60 91.50 9140 liti.40 1 ltJ.40 97.95 97.90 89.60 39.50 1603 — 1606.— 640.50 643.— 239 46 239.32 V, 117.17 l/a U717 V, 23.43 23.44 ' 19.05 19.05 95.15 95.20 11.32 11.3* tr»rit«n okus k C »o doseiet« a onraesanjen l!ydrove žitne kave L'jl™' BJ". Vio-e* drjjevofcnii ".fJil S 00«d,.i i K SO h Ir.nci. DOMAČI PRIJATELJ" •W oJt.n-_i.CA-T, UILH! COAii^ni nuut Zyčrci>B fsicrna fifsr kačr ^rcja-llit. Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97 87. 5\ italijarska renta 103.—, §paniki azterienr 83.30 akcije otomanaks banke 584.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.— Lombardi —■— unificirana turška renta 84 22 menjice na London 251.20, avstrijska zlata zenta 100.45 ogrska 4 \ zlata renta 100.55, LAnderbank —.— turtke srečke 122 — parižka banka 11.10, italijanske m-ridijonalne akcije 72i.—, akcije Bio Tisto 13.29. Trdna London. {Sklep) Konsolidiraš dol« 881'* Lombardi o1/*« srebro 251 Španka renta 83, italijanska renta 102.tržni diskont 21/4, menjice na Dunaju--dohodki banke —.— izplačila banka —.— Stalna. Tržna poročila 23. aprila. Budimpešta. PAenica za april K 7.77 Ho 7.78. ca maj od 7.79 do 7 80 za oktober 7.81 đo 7.82 Bž ca april K 6.25 do 6.26, za oktober 6.61 do 6.69. Ovea za april K 5.16 do 5.18, za oktober K 5.46 do 5 47 Koran za maj K 5.06 do 5.07, za julij 5.17 do 5.18- P&enica: ponudbe sredn.i« ; povpraševanja g^abo mrtvo. Prodaja nekoliko tisoč met stot., nekoliko stot znižanja. Druga žita mrtvo. Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santo« good < av» rage za tek. mesec po 50 kg 42.25 frk, Lza julij Mirne. ZOBOZDRAVNIK Unlv M Dr M BrilM v TRSTU ulica S. Antomlo ftt. 9. H. n&datr. ^ Izvršuje zadelanje z emajl em, porcelanom > srebrom fa zlatom. ^ posamezne umetne zobove kakor | tudi celo zobovje. \ A od 9.—12 predp., 3.-5. popol |» Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Katlireirierjeva Kneippovo sladno kavo «amo v -"vojih z varstveno znamko žt p ..ua Kueippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte "Tsek manj vrednih posnemkov. 04.II/b MXKKXXK**XKXHHK* Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašcene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na lorasianastii ploščat za sjoienite. Najnižje konkurenčne cene. KXttK*XKKKXK*ttXXK zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej AfitON ČERNI60J Tia isi Mffli šler. 1 (Rosaho) - v Trstu - tik certcre St. Petra y tisi MareHzl Največja tovarna pohištva primonke deiele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in Učno, in sicer samo iz lesa, posušenega t tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. "VI Rlbum pohiStva poJIje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. TRSTU, &PLJITU in ALEKSANDRIH (ORJENT). T Potrtim eicem ja\ljam vsem j rijt'e^cm ia ?delc m j režaostno ve*t, Ja je nej ozabra eoprr ga, gosj a Ana Mahnič rojena Cesare dantF, cb 10. uii, fo kiatki in mceni bcltzi f. pnr;'d(e8 it sv. zakramenti za n mi raje če, mirno v Gospocu zaspala. Peg rt b se bj vršil v nf drljo dne 24. t. m. cb 5 ur. pop. z mestne b n šaice naravnost v Dekani. TRST,' dne 23. apna 1904. Ivan 31 ali »ii1. soprog. Tlim i liiilaltiriii blagom Barriera veceliia 11. - ANTON SANZIN - »arriera veeehia 11. Bogata zaloga perila, snovij za ženske, perkale. cefirja, satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce bele ali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. Modrci in drobnarije ter izdelki za delavce. Vse po jako ugodnih cenali. MT Vse po Jako ugodnih cenah. S o yj i k svojim! M. A I TIS velika zaloga z manifakturnim blagom ul Kaova št. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnica ul. S Lazzaro it. 5. f\ dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svoj * zalogo kakor tudi povećala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico rste, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodajalnieali dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn posebno pa snovi za moSke in ženske obleke, srajce, ovratnike, < vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, avilenine, raznovrsni okraski za -iviije in kitni.-arke. VelikaDski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene zuake. . v . -prejema naroćbe za mo.;ke obleke po meri. katere izvrši najtocneje in najnataneneje po cenah, da se ne baji konkurence. ... j Kupljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih za:r~kov. Posku^ati za se prepričati! iGOOG -- X Ustanovljeno leta 1832. 380C8« o O ns a s a rs 2 i priznano najboljše Oljnate barve znileu- s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko oovn'ino, razpošilja po nizkih cenah ^dolj JCauptmann v Ljubljani jjl^ -- prva tovarna oljnat b barv. firneza, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. I o Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno. ■n o B p pi ^ o o* s o Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička ^paiovačka kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već je i naj-koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je od prvih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje cenadkriljivo kod bolesti želudca, pluća. Grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca. hemeroida (zlatne žile), natek ih i zrnatih jetara. žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatDih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE 4, ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. izvrstnega belega vina proda posestnik | Anton Glavič, Pazin. Cena zmerna. I lica Rossetti st. G. V vseh mestih iščemo dobre agente, katerim dajemo veliko plačo in provizijo. Ponudbe na E r n e s t A g u 1 a r VIII, Budapest, J o sef s ring 16. Danes, v soboto dne 23. aprila in vsak dan VELIK KONGERT TJKŽAŠKEG A O K KESTHA pod vodstvom gospoda F. Majcena Delniška družba združenih pivo-varen Žalec in Laški trg v Ljubljani razpisuje službo korespondenta za Laški trp z mes3eno plačo 150 kron. X i-stopiti je službo v Dajkrajšrm ča^u. Prositelji morajo biti povsem vešči slovenskega in Dem štcegi jez ka ter stenografije. P.mudbe opremljene fl spričevali naj «e pošiljajo »Rivnatelj-Ftvu delnišk h pivovaren v Ij"ubijani*. Natakarja zmožnega slovenskega in italijanskega jezika išče gostilna Secession, ul. Rossetti š?. 6. Svoboden vstop Začetek ob 7*30 uri zvečer, v nedeljah in praznikih ob 5'iJO uri popoludne. Vsako nedeljo in praznik Matinee od 10-30 do 1 ure popoludne. Gostilniški prostori so popolnoma prenovljeni. STEINFELDSKO PIVO po 32 nvc. izvrstna = VINA —— štajersko belo po 46 — Istrsko črno po 41 — Opolo 44. Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Airzle nvć. cvrte po Mrzle jedi po 12 in 16 nvc., pečenka s prikuto 36 nvč., kosila po nvč., teletina in piske pečene aii cvrte po 3o nvč. porcija, volovska pečenka po 24 nvč r porcija, gulaš 14 nv; Točna postrežba. Za obilen obisk se priporoča udana Mariju JBatkovič, lastniea. vampi 12 nvč. Zmerne cene. V Ljubljani blizu južnega kolodvora 89 radi ro- e roke hiAa z vrtom v IJarkov- vzel dobro poznano gostilno, nahajajočo »e v ljali leže*-:r ob irlavai rr