PRIMORSKI dnevnik J« začel izhajati v Trstu 3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra ' 944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idnji. do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini bskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 11 (12.043)
Trst, nedelja, 13. januarja 1985
Resolucija
oevinsko-nabrežinskega občinskega svela
Za enako dostojanstvo obeh jezikov
Občinski svet devinsko - nabrežin-e občine je na svoji petkovi seji, 90 Peturni poglobljeni razpravi, z glasovi KPI, SSk in PSI odobril redijo v zvezi z rabo slovenskega lezilca. Predstavniki ostalih strank j^glasovali proti. Resolucija se
Občinski svet devinsko - nabrežin-6 občine, zbran na seji 11. januarja razf>ravo 0 vprašanjih, ki jih za-. ^vlja raba slovenskega jezika v javnih ustanovah, še zlasti v občini, akrsna je devinsko - nabrežinska, X kateri živijo prebivalstva italijan-. in slovenskega jezika, meni, da e treba o tako pomembnem in tako Uivem vprašanju spregovoriti na
vsaki
j ravni in ob vsaki priložnosti ™° h odprto, a ne brez stvarnega ^zadevanja za vzbujanje občutlji-.. ll’ ki mora upoštevati različni na-i . dojemanja tega vprašanja; karkoli instrumentalizacija ne bi ®^ipomogia k dozorevanju demokra-cne zavesti italijanskega prebival-a v zvezi s tem vprašanjem in ne 1 koristjia krajšanju postopka za vicno in pričakovano priznanje! prebivalstva slovenskega je-
®bč inski svet pozitivno ocenjuje r;tzr|tVH’ da prihaja do poglobljene Han-Ve o rabi slovenskega jezika »at *U'n* v obdobju, ko ožji odbor se-j . e komisije za ustavna vprašanja Za,ansk° začenja razpravo o osnutkih nia 24 globalno zaščito slovenske zašč-S*De 'n izraža željo, da bi bil teei'tni zakon, ki bi upošteval poke e manjšine in ki bi doprinesel h Ven^i sožitja med Italijani in SIo-^ob^ia enakopravni ravni, čimprej
Pom 16111 ''obu občinski svet potrjuje vai b in potrebo vsakodnevnega u-nosr U V Ilri|kso, s primerno pozor-®ač i Začenši z javnimi ustanovami, d0i a> ki ga demokratične sile že stVa°. Poznavajo, enakega dostojan-žika ’^janskega in slovenskega je-'ianò S lCm’ c'a zajamči vsemi držav-111 to ne S'6**6 na ajibove sVoj '-,e> pravico, da se izražajo v da ii m ate ri nem jeziku, ter s tem, g0 v -išajo sredstva, ki so že dol-°bči ■ ra*)' v Devinsko - nabrežinski doki ’ naP'snib tabel do javnih pray en*°v in do prevajalskih na-
vztro^ki svet meni, da pozorno h ce i ln<> izvajanje te osnovne pravi slov 1 tudi celovito priznanje pravic Pre^81** skupnosti, nista cilja ir ne Prizadevanja samo manjši Zave ^Pak vsega prebivalstva, ol Ustavn*’ ^a bo popolno uresničenje go v načela predstavljalo zrna kra .. o in bo povečalo raven demo lJe v državi.
bčnj končno poziva vse demokrati^, politične, družbene in gospo-8aHiz6 .Si'e’ kulturne . in športne or-mezn"*, šolske inštitucije in posa-jem ^državljane, da, vsakdo v svo-doprinesejo k izboljšanju hostjIiiclb odnosov med obema skup-da a’ s tem da si bolj prizadevajo, a om ?dnosi premostili sicer osnovni, Vanjaej6Valen strpnosti in spošto-d‘l bi se izboljšali odnosi in bajno poznavanje.
P°HOČn,0 NA 4. STRANI
Okrožnica ravnatelja tržaške poštne uprave groba kršitev že ustaljenih načel
Tržaška pošta ne bo več raznašala pošiljk z naslovom v »tujem jeziku«
Takih pošiljk pri okencih tudi ne bodo več sprejemali - Doslej so uslužbenci, razen kakega prenapeteža, redno raznašali dopise z naslovi v slovenščini
BOJAN BREZIGAR
TRST — Tržaški pokrajinski ravnatelj poštne uprave dr. V. Carbone je v preteklih dneh poslal vsem poštnim uradom v pokrajini okrožnico, ki ima za predmet naslove »napisane v tujem jeziku«. V njej je rečeno, da je bilo ugotovljeno, da nekateri uporabniki pišejo naslove na svoje dopise, vključno s priporočenimi pošiljkami, »v tujem jeziku«. Ravnatelj poštne uprave ugotavlja, da veljavna določila predvidevajo rabo uradnega jezika države, v katero je namenjena pošiljka in določa, da poštni uslužbenci ne smejo sprejemati in raznašati takih dopisov. Ob koncu ravnatelj poziva poštne uradnike, naj spoštujejò to okrožnico in naj zagotovijo, da jo spoštujejo.
To je okrožnica. Nekaj vrstic o naslovih v »tujem jeziku«.
Ni prvič, da poštna uprava postavlja na zatožno klop naslove, napisane »v tujem jeziku« (popolnoma jasno je, da gre za naslove v slovenščini, kajti dvomimo, da bi Tržačani množično pošiljali dopise v drugih jezikih). Doslej pa se je to običajno dogajalo na pobudo kakega »prizadevnega« uradnika, ki ni hotel sprejemati dopisov z naslovom v slovenščini, ali nič manj »prizadevnega« pismonoše, ki ni hotel izročati takih pošiljk. In tako smo v našem dnevniku že večkrat zabeležili take izpade. Menda smo zadnjikrat o po-
dobnih dogodkih pisali leta 1982 in to kar trikrat zaporedoma. V preteklosti so takim ali drugačnim kritikam včasih sledila bolj ali manj uradna pojasnila poštne uprave ali drugih predstavnikov oblasti.
Kaj takega, kot je okrožnica preteklih dni, pa se še ni pripetilo. Ta okrožnica skratka pomeni, da poštni uradniki ne smejo več sprejemati pošiljk z naslovom v slovenskem jeziku in da pismonoše ne smejo raznašati takih -pošiljk. Načelniki posameznih uradov pa so zadolženi, da skrbijo za izvajanje te okrožnice.
Nobenega dvoma ni, da gre za grobo kršenje že obstoječih in dejansko uveljavljenih pravic. Kljub posameznim izpadom nekaterih poštnih u-službencev so namreč vsa povojna leta številne slovenske organizacije in tudi posamezniki redno pošiljali in tudi prejemali pošto z naslovom samo v slovenščini. Na ovojnici je pisalo, na primer »Bazovica« in pismo je prišlo v Bazovico in bilo izročeno naslovniku. Nerganje je bilo opaziti samo pri naslovu »Trst«, ali pa, kot že rečeno, ko je pošiljko prejel v roke »preveč prizadeven« uslužbenec. Sicer je bilo dosledno uveljavljeno načelo, da je treba pošto izročiti, če je le naslov razumljiv.
Upravičeno lahko smatramo, da sodi tudi ta uveljavljena praksa med tista določila, ki jih navaja osimski sporazum v 8. členu, ko pravi, da ostanejo v veljavi vsa tista določila londonskega sporazuma, ki jih že izvajajo.
Sedanja okrožnica ravnatelja tržaške pošte pa krši ta določila. Zanimivo je, da je v tržaški pokrajini več poštnih uslužbencev, ki obvladajo slovenščino in prejemajo za to posebno doklado. Ravnatelja tržaške pošte bi torej lahko vprašali, ali ne meni, da je poštna uprava tem uslužbencem priznala pravico do doklade prav zato, ker živi tu slovenska manjšina, s katero poštni uslužbenci občujejo, pismeno in ustno, v slovenskem jeziku.
Okrožnica, ki jo je izdal dr. Carbone, je po vsebini zelo podobna beležki, ki je bila 24. novembra 1926 poslana predsedniku vlade Mussoliniju. V njej ga opozarjajo, da je prefekt Furlanije (ki je bil takrat pristojen tudi za goriško in del sedanje tržaške pokrajine) »z namenom, da prepreči način izražanja protiitalijanskih čustev s strani slovanskega prebivalstva« pozval, naj sprejmejo ukrepe, ki bi prepovedali dostavljanje dopisov z naslovom »tudi kar zadeva kraj naslovnika« v jeziku, ki bi bil drugačen od italijanskega. Na to beležko je Mussolini lastnoročno napisal »Si« in se podpisal.
Mislimo, da so časi takih metod minili pred štiridesetimi leti in zato pričakujemo od ravnatelja tržaške poštne uprave, da nemudoma prekliče svojo okrožnico ali da pismeno pojasni, da med »tujimi jeziki« ni mišljena slovenščina, ker je to pač jezik manjšine in ga na ozemlju, kjer manjšina živi, ni mogoče istovetiti z drugimi tujimi jeziki.
Spet razburkane vode v vladni večini
Spadolini sprožil napad na Formico in Andreottija
RIM — Spadolini se je odločil vreči vso svojo težo na tehtnico ravnotežij v petstrankarski vladi. Zato je PRI sprožil napad na dveh frontah: na vprašanju tajnih služb in glede izbir v zunanji politiki. Republikanci so zaradi tega v zaključkih svojega vsedržavnega sveta zahtevali ločeni parlamentarni razpravi o teh predmetih, na katerih naj vladna večina preveri do konca svoje usmeritve. Doslej predsedstvo vlade ni odgovorilo, datum že napovedane razprave o tajnih službah pa bodo določili jutri načelniki poslancev.
Nenavadno oster Spadolinijev izpad je predvsem namenjen zaostritvi notranjih protislovij v PSI in KD. Tarče obrambnega ministra so znane : po eni strani načelnik poslancev PSI Formica, po drugi strani pa zunanji minister Andreotti, ki je s svojim nedavnim potovanjem po Srednjem vzhodu še okrepil »arabski« značaj italijanske politike. Glede polemike o tajnih službah se je Spado-
lini branil, češ da »noče prikrivati nič, a brani vrhove državne varnosti, ki jih je imenoval po aferi P2 s soglasjem vseh in celo pristankom KPI«.
S tem stališčem namerava Spadolini vsekakor postaviti ostrejše pogoje za podporo predsedniku vlade. Bližajo se med drugim upravne volitve, kar nekako dovoljuje vsaki stranki, da poudarja svojo posebno istovetnost. V razpravi v PRI pa so prišli do izraza tudi napadi na predsednika vlade. Podtajnik La Malfa je celo obtožil Craxija, da navsezadnje soglaša s Formico, češ da se PSI ni odpovedal levičarski alternativi. Naj bo kakorkoli, vode v petstrankarski koaliciji so spet razburkane. Možno pa je, da bodo tudi v teh okoliščinah prevladale manevrime sposobnosti predsednika vlade, kar pa terja hitro odločitev o Formicovi usodi in pa jasnejšo opredelitev italijanske politike v Sredozemlju.
R. G.
Po posredovanju svetovalcev KPI in PSI
Predsednik videmske pokrajine Englaro bo sprejel jutri zastopnike Slovencev
VIDEM — Predsednik videmske pokrajine prof. Giancarlo Englaro je v petek sprejel načelnika svetovalske skupine KPI Carmela Contina in svetovalca Pavla Petričiča. Svetovalca sta se pozanimala za stališče, ki ga bo Englaro zavzel na že napovedani avdiciji senatne komisije za ustavna vprašanja o zakonski zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Contin in Peltričič sta predlagala, ' naj predsednik Englaro predhodno sprejme zastopstvo Slovencev v videmski pokrajini in predlogu se je pridružil tudi socialistični svetovalce Zbuelz. Englaro je želji ustregel : s predstavniki slovenskih organizacij na Videmskem se bo sestal jutri ob 17. uri v palači Belgrado, čimprej pa bo sklical načelnike pokrajinskih svetovalskih skupin ter z njimi izoblikoval sedanje stališče pokrajinske uprave do vprašanja zakona o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Letalska nesreča v Zalivu
ABU DHABI — Osebje nadzornega stolpa na tukajšnjem letališču je sinoči javilo, da je v Perzijski zaliv strmoglavilo letalo s 197 potniki in člani posadke, pri čemer naj bi se jih rešilo samo 62. Gre za boeing 707, ki je letel na progi Bangladeš - Kuvajt. Pilot naj bi skušal pristati na morski gladini, kar pa se mu ni posrečilo.
Do zaključka redakcije vest o nesreči ni še bila uradno potrjena, ve se le, da zaenkrat reševalci niso zasledili ostankov boeinga tudi zaradi teme in da so iskanje nadaljevali ob zori.
Boeing naj bi bil last zahodnonemške Lufthanse, ki pa je sporočila, da so včeraj vsi njeni avioni redno pristali. Nekateri tudi trdijo, da ni bil včeraj v programu noben polet med Bangladešem in Kuvajtom.
Košarka: sinoči v 15. kolu prvenstva C-l lige
Jadranovci zmagali s stolico
Najboljši strelec srečanja je bil Marko Ban (34 točk)
TRST — Jadranovi košarkarji so sklenili prvi del prvenstva C-l lige z zasluženo in pričakovano zmago proti moštvu Basket Oderzo, čeprav so naši slavili s stotico, pa njihova zmaga ni bila tako lahka, kot bi sodili po končnem izidu.
Košarkarji iz Oderza gotovo ne sodijo med najkakovostnejše ekipe te lige, so pa zaradi požrtvovalnosti in borbenosti neugodno moštvo za vsakogar. In to so potrdili tudi sinoči proti jadranovcem, saj jim je uspelo v sredini drugega polčasa celo ogroziti zmago naših, ko so zaostajali le za pet točk (v 29. min. 60:55; v 30. min. 64:59), nakar pa so se jadranovci zopet razigrali in zanesljivo
osvojili novi točki.
Že od vsega začetka je bilo jasno, da naši košarkarji niso igrali z maksimalno zbranostjo in da so (čeprav »podzavestno«) nekoliko podcenjevali nasprotnike. Napak je bilo tako na eni in drugi strani vse preveč in košarkarska predstava ni bila najboljša. Vseeno pa je bila razlika v kakovosti med obema moštvoma očitna in tako si je Jadran v 13. min. priigral 11 točk prednosti (28:17), da bi sklenil prvi polčas z 12 točkami prednosti.
V sredini drugega polčasa so gostje z agresivno obrambo nekoliko spravili v težave naše, več pa niso zmogli in točki sta ostali doma.
V Jadranovih vrstah so se tokrat izkazali visoki igralci. Še posebno uspešen je bil Marko Ban, ki je bil s 34 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Dobro sta igrala tudi Sandi Rau-ber in Mauro Čuk.
In še mnenje Jadranovega trenerja Andreja Žagarja: »V prvem polčasu smo s prepočasnim vračanjem v o-brambo dovolili gostom, da so vsilili svoj ritem igre, tako da smo po nepotrebnem prejeli nekaj košev, poleg tega smo bili tudi slabi pri izvajanju prostih metov. Če bi te napake odpravili, bi že v prvem polčasu zanesljivo vodili, tako pa so gostje,
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
ŽENSKA B LIGA
Meblo uspešen
ŽENSKA C-l LIGA
Brežanke boljše od slogašic
MOŠKA D LIGA
Goriški derbi
Našemu
praporu
NA 10. STRANI
Voditelj indipendentistov Eloi Machora ubit v spopadih s policijo
Nova Kaledonija se krčevito otresa dolgoletnega francoskega skrbništva
NOUMEA — Nova Kaledonija, francosko prekomorsko ozemlje v jugozahodnem delu Tihega oceana, je vztrepetala. Vladne sile so med obleganjem neke kmetije, kamor se je zatekla skupina pripadnikov »Državne socialistične fronte Kanak« (FLNKS), smrtno zadela voditelja otoških indipendentistov Eloia Machora in njegovega najožjega sodelavca. Spričo zaostrenega položaja je zastopnik francoske vlade na otoku Edgar Pisani oklical izredno stanje, kajti ob tej novici je prišlo predsi-nočnjim do hudih pouličnih neredov. FLNKS se je u-maknilo v zaledje, vendar je že napovedalo nove protestne akcije.
Na noge pa so sinoči planili tudi »caldoches«, otočani francoskega rodu, ko so izvedeli, da je neka melanezijska teroristična skupina umorila 17-letnega sina župana mesta Thio. Nekaj sto se jih je zbralo na ulicah: svoj srd so izrazih z metanjem kamenja proti sedežu komisariata s požigom domov znanih indipendentistov.
Vesti o nemirih na Novi Kaledoniji so v Parizu le šibko odjeknile, kljub temu pa je francoska vlada sklenila poslati tjakaj oddelek 1000 oboroženih mož.
Na sliki: Eloi Machoro, voditelj novokaledonskega gibanja za neodvisnost, ki je padel pod streli francoskih vladnih sil. (Telefoto AP)
Milka Planinc pojde v Pariz
BEOGRAD — Ob bližnjem o-bisku predsednice ZIS Milke Planinc v Franciji je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič povedal, da se bo na vabilo francoskega premiera Lamenta Fabiusa predsednica ZIS mudila na uradnem obisku v tej državi od 16. do 18. januarja letos. V delegaciji bodo še član ZIS Spasoje Medenica, namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimir Lončar in drugi.
»Prepričani smo,« je poudaril Jeglič, »da bo obisk Milke Planinc nova spodbuda razvoju in krepitvi vsestranskega sodelovanja in prijateljstva med državama. Razen uradnih pogovorov z gostiteljem premierom Fabiusom se bo predsednica ZIS sesia tudi s predsednikom francoske republike Francoisom Mitterran-dom.« (dd)
Po statističnih podatkih SFRJ
V'
Se izboljšano razmerje med izvozom in uvozom
BEOGRAD — Lani je bil jugoslovanski izvoz vreden 10 milijard 268 milijonov dolarjev, kar je šest odstotkov več kot leta 1933. Uvoz se je lani povečal za dva odstotka in je dosegel 12 milijard 40 milijonov dolarjev.
Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je zmanjšal z 2,2 milijarde leta 1983 na milijardo 772 milijonov dolarjev v lanskem letu. To so podatki zveznega zavoda za statistiko, ki so izračunani na podlagi tečaja dolarja v razmerju 124,8 dinarja za dolar.
Izvoz v razvite države se je povečal za 21 odstotkov, v socialistične pa za štiri, medtem ko se je izvoz v države v razvoju znižal za 14 odstotkov.
Uvoz iz razvitejših dežel se je povečal za en odstotek, iz držav v razvoju pa za 34 odstotkov. V socialističnih državah pa je Jugoslavija kupila za 12 odstotkov manj kot leto prej.
Pokritost uvoza z izvozom je bila 85,3-odstotna, medtem ko je bila predlani 81,6-odstotna. To razmerje je najboljše v menjavi s socialističnimi deželami, v katere , je Jugoslavija prodala za 23 odstotkov več blaga, kot ga je kupila. Najslabši pa so rezultati dežel v razvoju, ker je pokritost uvoza z izvozom 61-odstotna, medtem ko je ta odstotek v menjavi z razvitejšimi državami 70-odstoten. (dd)
V žariščih napetosti piše Pavel Stranj
CONTADORA:
Contadora je majhen in cvetoči otok v Pacifiku, nedaleč od panamske obale. Ko je bila Panama še španska kolonija so na tem območju zbirali morske bisere in na tem otoku so jih šteli; od tod špansko ime. Vendar se ime otoka pojavlja danes v svetovnem * tisku v povsem drugačni zvezi: postalo je oznaka samostojnega političnega koraka skupine držav, da bi se v Srednji Ameriki prek pogajanj preprečilo naraščanje vojaške dejavnosti in napetosti.
‘ Države članice so le štiri: Mehika, Panama, Kolumbija in Venezuela, moralna avtoriteta njihove pobude pa presega njih posamezni ekonomski in zunanjepolitični pomen. Pobuda je nastala predvsem iz krize večjih mednarodnih ustanov, ki bi morale opravljati to vlogo. Pravica do veta pogosto ohromi Združene narode: Organizacija ameriških držav, pa je izgubila ogromno ugleda po Malvinski vojni. V tem pomanjkanju mirovnih posredovalcev je osnovana verodostojnost Con-tadore, poleg tega, pa si omenjene države prizadevajo za mir na svojem domačem območju, in vse štiri članice imajo »čisto vest« v odnosu do ostalih sogovornikov.
Nedvomno imajo vse članice Con-tadore tudi svoj interes pri nastavljenih pobudah, a ta interes je zelo sprejemljiv: mir. Skupni imenovalec Contadore je, poleg miru, izražen še v treh načelnih točkah:
1.	vzroki za srednjeameriške napetosti so predvsem v nerazvoju, revščini in v velikih krivicah, ki jih doživlja večina prebivalstva;
2.	»terapija« za nemir ne sme biti orožje; treba je odstraniti zunanje motnje in ostale rešiti po politični poti;
3.	sandinistična revolucija v Nikaragvi je sicer zamajala obstoječe ravnotežje, a treba jo je sprejeti in vključiti v kontinentalno stvarnost.
srednjeameriški obrtniki miru
Iz tega programa izhajajo sedanje najnujnejše naloge skupine: preprečiti vojno okoli sandinistične Nikaragve, najti rešitev za državljansko vojno v Salvadorju ter izdelati trdnejše orodje za reševanje sporov na območju, zlasti tistih, ki izvirajo 'iz napetosti med ZDA in Kubo.
Prvi sestanek državnikov Contadore se je vršil januarja 1983 in že aprila istega leta je sledil prvi sestanek ministrov srednjeameriških držav, kateremu je sledila vrsta drugih. Na teh sestankih se niso dogajali »čudeži«, a nihče jim ne more zanikati velikega pomena in določenih uspehov.
Minister s sandinistične Nikara-kve se je tu prvič usedel za isto mizo s sosednjimi »kolegi«; od tu so bili poslani mirovni pozivi Reaganu in Castru ter obsodba ameriške invazije Grenade in tu se je končno rodil osnovni »dokument ciljev«, v katerem države območja sprejmejo vrsto obvez na vojaškem, gospodarskem in političnem območju. Intenzivna dejavnost in samostojnost pobud so za to območje že zelo velik napredek.
Omenjena samostojnost ni lahka, kajti stališče Contadore se v precejšnji meri razlikuje od ameriških. ZDA namreč trdijo, da so glavni razlogi za napetost na območju ideološke manjšine, ki hočejo s silo priti do oblasti. Revolucije zato naj bi ne bile avtohtone, ampak v službi sovjetskih strateških načrtov. Iz te diagnoze izhaja tudi ameriški vojaški recept. Sicer pa načela Contadore morajo računati še z drugačnim odporom tildi znotraj posameznih držav.
Dogodki in rezultati Contadore v prihodnjih mesecih bodo pokazali, v kakšni meri so se dobra načela u-spela uresničiti in torej v kakšni meri je Srednja Amerika napravila opazen korak v smeri samostojnega razvoja.
Vojaško sodelovanje
med ZDA in Kitajsko
Odnosi med ZDA in LR Kitajsko se izboljšujejo na vseh področjih, tako da se uvaja celo sodelovanje med vojaškimi silami obeh držav. V ta okvir spada večdnevni obisk načelnika ameriških združenih generalštabov gen. Johna Ves-seya, ki je včeraj v pozoru poslušal himni obeh držav ob vrhovnem poveljstvu kitajskih oboroženih sil Jangu Dezhiju	(Telefoto AP)
SPD zahteva razpravo v Bundestagu o nesreči v ameriški raketni bazi
t
BONN — Socialdemokratska skupina v Bundestagu zahteva parlamentarno razpravo o predvčerajšnji nesreči v ameriškem raketnem oporišču pri Waidheideju blizu Heilbronna v deželi Baden - Wuerttemberg. Samovžig enega od motorjev raketnega izstrelka srednjega dometa pershing 2 je povzročil, kakor znano, hud požar, v katerem so bili ob življenje po zadnjem izračunu nemške policije trije ameriški vojaki, medtem ko je bilo nadaljnjih šestnajst opečenih.
Poslanec SPD Spoeti, izvoljen v heilbronskem votivnem okrožju, je najodločneje kritiziral strogo tajnost, ki od vsega začetka spremlja nameščanje ameriških raket na ozemlju ZRN in ki onemogoča organiziranje učinkovite civilne zaščite proti nesrečam. Petkova tragedija dokazuje po Spoetijevi sodbi površnost in naglico pri dodelitvi pershingov 2, ki ji botruje politična mrzlica Američanov, da se sovjetskim raketam SS-20 zoperstavijo s svojimi. Ameriško obrambno ministrstvo je razodelo, da se je med julijem 1982 in septembrom 1984 od 21 preizkusov raket 6 preizkusov ponesrečilo, toda ameriška televizijska družba ABC poroča o 15 spodletelih preizkusih. Ne samo, pred namestitvijo prvega pershinga 2 v ZRN je bil opravljen en sam preizkus in še ta ni uspel!
Poveljnik 56. brigade poljske artiljerije gen. Had-dock, ki je odgovoren za vse raketne izstrelke na ozemlju ZRN, je ukazal strogo preiskavo o nesreči, toda e-kološko - pacifistična skupina »zelenih« je zahtevala tako od zveznega kot od deželnega parlamenta ločeno pre-
iskavo, na osnovi katere naj potem vlada v Bonnu u' strežno ukrepa. Z druge strani je tako imenovani odbor za referendum za mir (socialdemokrati in »zeleni«) pred' ložil deželni vladi Baden - Wuerttemberga zahtevo po klicu ljudskega glasovanja za sprejetje zakona, ki na) prepove nameščanje jedrskih raket pershing 2 in cruis® v ZRN.
ZRN, 8. maj 1945 m NDR
BONN — Predsednik zahodnonemškega parlament11' Jenninger je predlagal, da bi 8. maja Bundestag z en°' urno spominsko svečanostjo proslavil 40-letnico kapituM' cije nacistične Nemčije. Revanšistični krogi, ki jim ' datum pomeni dan žalovanja, so ostro reagirali, kar 1 izzvalo hude polemike.
Uradno glasilo vzhodnonemške vlade »Neues Deutsch' land« je v tej zvezi poudarilo, da je propad Reich" nepreklicen, da so meje nedotakljive in da sta ^ nemškem ozemlju nastali dve suvereni in neodvisni nP^1 ški državi. Revanšističnim silam v ZRN je očitalo, bi rade spremenile evropski zemljevid, obenem pa kP tiziralo dejstvo, da 8. maj 1945 v ZRN označujejo k° dan kapitulacije, ne pa kot dan osvoboditve. Pisani lista sovpada z obiskom predsednika dežele Renanije Vestfalije Johannesa Raua v NDR.
o
>
.g
UGODEN NAKUP JE POSTAL ŠE UGODNEJŠI
od 17. januarja do 9. februarja
VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA
Moška, ženska in otroška zimska OBLAČILA, dežni plašči, pletenine, moške, ženske in otroške srajce, nočno perilo, prešite odeje in pernice (razen v športnem oddelku).
20-30-50-80% popusta
za nakup v gotovini
JAKNE
usnjeni plašči in kožuhi. 157» popusta
za nakup v gotovini OBUTEV za moške in ženske.
POSEBNE PONUDBE Z
20 - 30 - 50% popusta
za nakup v gotovini
KRZNENI PLAŠČI: lisica, bober, svizec, volk, murmansky, perzijaner, nere, opossum, jagnje, s krznom podloženi dežni plašči.
20% popusta za nakup v gotovini
IN POSEBNA PONUDBA ZA ZADNJE PRIMERKE SERIJ
30 - 50% popusta za nakup v gotovini
POZOR: Popusti v oddelku krznenih oblačil veljajo TUDI za nakupe z bančnim posojilom, ki ga klientu nudijo trije vodilni bančni zavodi.
Z včerajšnjega posveta deželnega inštituta Gramsci
V deželi F-JK je potrebna večja koordinacija gospodarskih pobud
Od jutri v Portorožu
Seminar italijanskega jezika in kulture
VIDEM — Potreba po večji koordinaciji gospodarskih pobud v okvi--ru dežele in sploh zahteva po okrepi sodelovanja med posameznimi strukturami, ki posegajo na to po-urocje, je bila osnovna misel včer fajšnje okrogle mize o problemih deželnega gospodarstva, ki je potekala v Vidmu v okviru posveta de-zelnega inštituta Gramsci o socio-gospodaj-gkem položaju v Furlaniji -dnjski krajini. Udeleženci okrogle J?lze so se strinjali z ugotovitvijo, da enotnosti dežele ne bomo gradi-če bo vsak skrbel le za svoj vrt. 0 Je še posebej škodljivo na gospodarskem področju, kjer smo že veliko zamudili. Tito Favaretto, rav-dajelj tržaškega inštituta ISDEE je dj primer navedel težave furlan-...l“ Podjetij pri iskanju novih tr-kjer bi se večja povezanost s fzaškimi trgovci in špediterji prav gotovo obrestovala.
0 potrebi furlanske industrije, da prodre na nova tržišča, je govoril
Giovanni Spangaro, predsednik Friul-giulie. Obenem je tudi opozoril, da bo treba v večji meri skrbeti za tehnološko oplemenitev proizvodov, v kar krajevne industrije že veliko vlagajo. To je podprl tudi Fabio An-zelotti, ki je osvetlil vlogo, ki jo lahko imajo na tem področju raziskovalne ustanove, ki že delujejo in ki jih načrtujejo v Trstu.
Goriški župan Antonio Scarano je podčrtal, da se je doslej v naši deželi prevečkrat zanemarilo, kar imamo skupnega in se tako ustvarjalo nove predsodke. Sožitje med italijansko, furlansko in slovensko skupnostjo v Gorici naj bi bilo najboljši dokaz, da te skupnosti lahko sproščeno živijo skupaj. Razlike lahko celo postanejo odličen pas za gospodarsko rast. Pri okrogli mizi so sodelovali še dekan tržaške ekonomske fakultete Giacomo Borruso in predsednik tržaške pristaniške ustanove Michele Zanetti, ki sta se osredotočila na vprašanje prevozov in
Turrini pripravlja »Delavsko sago«
CELOVEC — Po izjemno uspeli televizijski nadaljevanki »Alpska saga« se je avstrijski pisatelj in dramatik koroškega rodu Peter Turrini lotil pisanja scenarija za nekakšno »Delavsko sago«.
V sodelovanju s snemalcem Rudijem Palio bosta sestavila šest zgodb, ki bodo spremljale dunajsko delavsko družino skozi nekaj generacij. Od leta 1917 do današnjih dni bo Turrinijeva in Pallova »Arbei-ter Saga« odslikala zgodovino avstrijskega delavskega gibanja, pri čemer sta jima za snov služila pripovedovanja staršev in lastne izkušnje jz mladostnih dni. Palla iz vajenskega življenja — vse dileme, travme m idoli, ki jih je srečeval — od revščine do sanjskih slik Brigitte Bardot in Elvisa Presleya.
Snemalna knjiga se bliža svojemu koncu, ni pa še jasno, kdo bo Prevzel režijo te nadaljevanke, ki bo, kot vse kaže, za realizacijo vse Prej kot enostavna. (B. G.)
vlogo pristanišča. Predsednik videmskih industrialcev Andrea Pittini ter predsednik finančne družbe Friulia Vittorio Z anon sta podobno uokvirila delo ustanov, ki jih vodita iz vidika enotnega gospodarskega razvoja dežele. Okroglo mizo in živahno razpravo, ki je sledila je vodil profesor na rimski univerzi Sergio Parrinello, ki je tudi podal daljšo analizo tržaškega in goriškega gospodarstva.
Razprava se je nadaljevala popoldne z obravnavo prispevkov o enotnosti dežele, ki so bili objavljeni v Messaggera Venetu.
KAREL DEVETAK
Srečanje med predstavniki Dežele in trgovinskih zbornic
Predsednik deželnega odbora Bia-sutti in podpredsednik Zanfagnini sta se srečala s predstavniki trgovinskih zbornic naše dežele. Delegacijo je vodil predsednik deželnega združenja zbornic Tombesi.
Govor je bil predvsem o odnosih med zbornicami in deželno upravo, o odnosih med zbornicami in deželnim osebjem ter seveda o vlogi samih zbornic.
Biasutti je med pogovorom izrazil tudi svoje odobravanje, da se je u-stvarilo deželno združenje zbornic, kar zagotavlja večje sodelovanje in večje možnosti za skupno obravnavo deželnega gospodarstva.
" V Portorožu se jutri, v ponedeljek, prvi dan šolskih počitnic, začenja že tradicionalni seminar italijanskega je zika in kulture. Namenjen je učencem in učiteljem srednjin šol ler učiteljem osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom. Delo bo, glede na udeležence, potekalo v treh skupinah.
V prvi bodo osnovnošolski učitelji poslušali problematiko eksperimentiranja v razredih. Profesorji šol srednjega usmerjenega izobraževanja bodo seminar spremljali v dveh skupinah. Tisti, ki poučujejo literarne in družboslovne predmete bodo obravnavali je-I zikovno sporazumevanje ter izrazne posebnosti literarnih in dragih besedil. V drugi skupini bodo učitelji naravoslovno - matematičnih predmetov poslušali aktualno temo o uporabi računalnika v učnem procesu. Med u-glednimi predavatelji iz Italije bo tudi gost seminarja prof. fizike Luciano Fonda iz miramarskega eksperimentalnega centra za fiziko.
Seminar v portoroškem avditoriju organizirata Zavod za šolstvo republike Slovenije, organizacijska enota v Kopru ter tržaški urad Sekretariata italijanskega ministrstva za zunanje zadeve. Letošnji je že 24. zapored. Pripravljali so ga že pred podpisom o-simskih sporazumov. Vsako leto prinaša več aktualnih tem, ki omogočajo strokovno izpopolnjevanje tako učiteljev kot učencev šol italijanske narodnostne skupnosti. Zato je razumljivo, - da je med obojimi dokajšnje zanimanje zanj, kljub temu da poteka v času zimskih počitnic.
Tokrat so portoroški seminar nekoliko bolj prilagodili potrebam. Sred-
nješolci tako ne bodo poslušali enakih tem kot njihovi profesorji. Vključeni so namreč v poseben seminar oziroma celoletno' obliko dela. Spoznavajo kulturne, gospodarske, raziskovalne in druge inštitucije v Furlaniji - Julijski krajini. Po predavanju sledi tudi obisk v kraju samem. Doslej so bili v nekaterih tržaških laboratorijih, namenjeni pa so še v tržiško ladjedelnico, v Študijski center za informatiko, muzeje v Trstu in podobno.
Poleg omenjenega seminarja italijanskega jezika in kulture, ki bo v Portorožu trajal do petka, čakajo učitelje in profesorje pa tudi vzgojiteljice predšolskih otrok še drugi tečaji. Skupaj s slovenskimi kolegi tako sleherne počitnice ob polletju namenjajo strokovnemu usposabljanju in izpopolnjevanju.
MIRJAM MUŽENIČ
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
optika
«E
foto-kino kontaktne leče
J
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-28-96
Letos več kot 200 milijard prihodka
Barvni TV SPREJEMNIKI — Vse. kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehnika
ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
Nabrežina center Telefon 200123
Tik pred iztekom lanskega leta je bila v Iskri v Ljubljani tradicionalna novinarska novoletna tiskovna konferenca, na kateri so vodilni delavci Iskre spregovorili o poslovanju celotne Iskre v minulem letu, hkrati pa so nakazali tudi nekatere podatke za proizvodnjo in Iskrin izvoz v novem letu.
Generalni direktor SOZD Iskra Boris Lasič je v uvodu najprej podrobneje spregovoril o poslovanju Iskre kot celote v minulem letu, pri čemer je poudaril, da se je to pot prvič po dolgih letih zgodilo, da v Iskri ne morejo biti povsem zadovoljni z lanskoletnimi doseženimi poslovnimi rezultati.
Do 6. februarja se nadaljuje
ZIMSKA PRODAJA OD 20% DO 80% POPUSTA ZARADI NABAVE NOVIH ARTIKLOV
moška, ženska in otroška zimska oblačila zimskošportna oblačila perilo - odeje metrsko blago
»MANUFAKTURA PODOBNIK«
OPČINE
Ob v. občini 5. 1. 85
Čeprav predstavlja Iskra 10% proizvodnje celotne slovenske industrije. 20% vseh zaposlenih Jugoslovanov v elektronski industriji, 30% proizvodnje celotne jugoslovanska elektroindustrije in 40% celotnega izvoza jugoslovanske elektroindustrije, se je, po njegovih besedah, Iskra lani prvič srečala tudi s sorazmerno visoko vsoto izgub, hkrati pa je navedel, da je bil pri tem lani tudi razmeroma skromen porast izvoza, ki so ga bili doslej v Istri vajeni izražati kar z dvomestnimi številkami odstotkov. Vendar pa je pri vsem tem opozoril, da lahko v letošnjem letu pričakujemo le malce izboljšan gospodarski položaj na svetovnem trgu, ki bo zagotovo vplival tudi na boljše poslovanje Iskre.
Lasič je v nadaljevanju poudaril, da so bile investicije doslej v Iskri skromne in so tudi po svoje prispevale k lanskim, manj ugodnim poslovnim rezultatom. Pri tem pa je le izrazil upanje, da bo letos bolje, kajti le z večjim investiranjem v sodobno, uvoženo opremo in kadre bo Iskra lahko izboljšala asortiman svojih izdelkov, jih tako posodobila in s tem seveda tudi uspešneje izvažala tako v tujino, kot jih plasirala na jugoslovansko tržišče. O tem, po njegovih besedah, najzgovorneje priča osem paketov investicij, ki jih je pripravljen financirati IFC iz Wa-shingtona z ustreznim uvozom najsodobnejše opreme.
Med novinarskimi vprašanji, ki so bila zelo kritična in objektivna, zlasti kar zadeva izgube in njihovo sa-
nacijo, je bilo tudi nekaj vprašanj o načrtovanju in pričakovanju rezultatov poslovanja v novem, letošnjem letu.
Tako je bilo na konferenci povedano, da bo Iskra letos zagotovo prebila magično mejo 200 milijard novih dinarjev celotnega prihodka, pri čemer načrtujejo čisti dohodek v višini 53 milijard novih dinarjev in 7,38 milijarde akumulacije, še posebej pomemben pa bo v letošnjem letu za Iskro izvoz, ki ga načrtujejo v višini 270 milijonov dolarjev, od česar naj bi izvozili na konvertibilno območje kar za 189 milijonov dolarjev. Vsekakor so to vzpodbudni, dokaj realno načrtovani rezultati, ki jih bo Iskra letos zagotovo dosegla, zlasti še zato, ker namerava z investicijami posodobiti in modernizirati svoje programe, zlasti na področju telefonije, avtomatizacije, laserjev in računalnikov.
Vendar pa je bilo lansko leto polno tudi manj senčnih, dejali bi sončnih plati v Iskrinem delu in ustvarjanju. O teh, sončnih plateh, so spregovorili nekateri direktorji uspešnih Iskrinih delovnih organizacij, ki so lani pokazale, da se znajo in zmorejo s svojo tehnologijo in lastnim znanjem uveljavljati na zahtevnem tujem trgu. Tako so Iskrine delovne organizacije Delta (računalniki), Avtomatika (avtomatizacija železnic), Mikroelektronika in Center za elektrooptiko (laserji) zabeležile pomemben vzpon tako v produkciji kot ekspanziji lastnega znanja.
DUŠAN ŽELJEZNOV
TONE SVETINA
Affec# nebom in peMom
—_________342._________
dar	to naj te ne skrbi, moje roke so čiste. De-
1 s Rio trstu
dobivali na lastno pobudo. Z njim smo v ni§'u dobavljali zdravila. Ne le za borce, tudi za bol-stvo1CO’ aktiviste in naše sodelavce med prebival-da]j ' Poštenost je bila vedno moje geslo. Mar nismo sq s.Ustreliti treh obveščevalcev in neke ženske, ki Pa >-1 fusali prilastiti denar aretirancev? Tega nam es de morejo šteti v zlo.«
sju0 ^ddiisar, jaz sem vas opozarjal na sestankih, da tile Pre°stri in prehitri s smrtnimi obsodbami, pa fste poslušali.«
kj^ è 1° se nas ne tiče. Že na partijskih sestanti^ ,eid ti večkrat pojasnil, da za to ne odgovarjamo Njé eniveč odredno sodišče, ki je kolektivni organ.
a) aretirajo, zaslišujejo in kaznujejo, ne pa nas.« p°v ,°da Pišot je vrtal naprej: »Batog, moral bi ti bil iddioPrei’ Pa ti bom šele zdaj, ko med seboj oprav-veliko spoved. Baje si v Šercerjev! brigadi sam
ustrelil kuharja, ki ni pravočasno skuhal kosila, in streljal na komandirja, ker se je pretrgala zveza v njegovi četi. Jaz nisem bil nikoli za tako strogo vzpostavljanje discipline, partija se je vedno zavzemala za prepričevanje in vzgajanje ljudi in šele nazadnje za kaznovanje. Kot sem že rekel, me niste poslušali in ste me imeli za čustvenega idealista.»
»Pišot, bodi prizanesljiv. To, kar mi očitaš, je bilo v dneh zmede ob kapitulaciji, ko je vsakdo po svoje utrjeval disciplino, ko so v našo vojsko vdrli skrivači, belogardisti in njim podobni tipi, ki so se jih brigade kmalu otresle. Takrat so bile ustrelitve v brigadah na dnevnem redu, moj dragi. Sicer bi nas bil vzel hudič, saj so nam Nemci še tako zadali dovolj izgub in razbili kdo ve koliko na novo osnovanih enot.« Pišot pa je še naprej trkal na vest:
»Kaj pa dečko iz Trsta? Savo, ta gre na tvoj račun, ali je bilo treba ustreliti njegove starše?«
»Ne gre na moj račun, saj se je to zgodilo v bataljonu. Mulec je zaspal na straži, ne da bi bil utrujen od kakšnih pohodov. Presit in preležan je zaspal, pa smo ga počili. Zavoljo takih stražarjev je bil v nevarnosti ves odred. Pa starši... Naj bi pustili, da bi v Trstu rovarili proti nam s propagando? Počili smo ju zaradi poizkusa pobega, ko smo ju peljali v od-redni zapor,« se je zagovarjal Savo. Batog pa je rekel-
»Vse se lahko opraviči, vprašanje je samo, kdo nas bo sodil «
Pogovarjali so se skoraj vso noč. V drevju na robu gozda so pele sove, spremljala sta jih oddaljen grom eksplozij in brnenje zavezniških bombnikov. Koraki straže pred vrati so jih spominjali, da so sredi vojne, ko človek lahko vztraja samo, če se preda upanju, četudi varljivemu.
Ko so se sami med seboj opravičili in oprali sumov, so laže čakali, da jih bodo poslali pred sodišče. Batogu se je zdelo sumljivo samo to, da jih nič več ne zaslišujejo. Da je njegov volčji občutek za nevarnost pravilen, se je izkazalo, ko jih je pod večer obiskal komandant korpusa Pero Popivoda.
Skočili so pokonci in z rokami, prilepljenimi k bedrom, mimo gledali poveljnika, ki se je razkoračil med vrati in jih motril z zaničljivim pogledom. Naposled jim je povedal z odsekanim glasom:
»Prišel sem, da vas vidim. Sporočili so mi o vaših pogovorih. Zaman se trudite, ne boste se umili. Napravili ste toliko škode naši vojski in naši časti, da je krogla za vas premalo. Vojvodski odnosi, grobost, politična in vojaška malomarnost, oholost... takih ljudi naša armada in naša partija ne potrebujeta. Največja milost za vas je strel v čelo. Vam je jasno?«
«Jasno, tovariš komandant,« so mu odgovorili v
zboru.
S petkove zelo pomembne razprave v devinsko - nahrežinskem občinskem svetu
Enakopravno sožitje ne sme biti le prazno geslo
Po peturni razpravi je devinsko-na-brežinski občinski svet v petek ponoči odobril resolucijo o enakopravni rabi slovenščine. Za dokument so glasovale koalicijske stranke KPI, Slovenska skupnost in PSI, proti pa vsi ostali (KD, LpT, Lista za Devin-Nabrežino in MSI). Debato o tem kočljivem in aktualnem vprašanju je zahtevala SSk, dejanski vzgib za petkovo zasedanje pa je bila sporna vsebina znanega pisma, ki ga je občinski tajnik PSI naslovil županu Fondi. Socialistični tajnik je v pismu, ki je obravnavalo tudi druge argumente iz splošnega občinskega življenja, očital županu, da je med sprejemom princa Charlesa pred nabrežinskim županstvom spregovoril najprei v slovenščini in šele nato v italijanščini. Pismo je sprožilo veliko polemik znotraj večine (zlasti med socialisti in med SSk) in v določenem trenutku tudi postavilo v dvom sam obstoj sedanje tristrankarske koalicije, ki pa je kljub bližajočim se občinskim volitvam znala tudi v tem delikatnem momentu najti složnost in to ne na račun Slovencev in manjšinskih pravic, kot je mogoče upala ali pričakovala opozicija. Če bi napisali, da v petek nismo slišali polemik in tudi pikrih puščic med zavezniki, bi se izneverili naši časnikarski etiki, lahko pa mirne duše rečemo, da smo bili priča stvarni in zelo kvalitetni razpravi, taki, ki jo redkokdaj slišimo na sejah naših izvoljenih teles.
Potreba po iskanju omikanega sožitja v tako problematični občini, kot je devinsko-nabrežinska, je povsem zasenčila polemike, ki so tudi potrebne, a morajo imeti za cilj raz-čiščenje odnosov in zlasti stvaren korak naprej v situaciji, kjer predstavljajo etnični odnosi morda bistveno vprašanje. Čisto politično gledano je koalicija KPI - SSk - PSI prestala težko preizkušnjo in sedaj v bistvu utrdila svoj položaj, kot je ob koncu seje simbolično povedal Srečko Colja (PSI) : »Po grmenju se je spet zjasnilo in upajmo, da bo lepo vreme v naši občini trajalo tudi po upravnih volitvah.« Sklepni dokument, ki ga v celoti objavljamo na prvi strani, pa je dejansko sinteza tega, kar so rekli zastopniki večinskih strank na seji, na katero je opozicija prišla povsem nepripravljena, kot da se je to vprašanje sploh ne tiče.
Sejo, ki je vseskozi potekala ob prisotnosti prevajalca (slednji je prevajal iz slovenščine v italijanščino in obratno) je odprl in zaključil župan Pavel Fonda, ki je podčrtal enakost in enakopravnost obeh jezikov ter pravilnost, da vsakdo spregovori v svojem materinem jeziku. Take razprave so potrebne in dobrodošle, je dejal župan, le da privedejo do jasnih in do nedvoumnih stališč, ki jih Slovenci zlasti pred obiskom senatne komisije potrebujemo. Devinsko-nabrežinska uprava, kot potrjuje tudi odobrena resolucija. se bo še dalje zavzemala za omikano in za enakopravno sožitje med Slovenci in Italijani ter se bo še dalje borila za enakopravnost slo-
venske narodnostne skupnosti. Glede obiska britanskega prestolonaslednika pa je Fonda dejal, da je čutil dolžnost seznaniti uglednega gosta o položaju in problemih Slovencev, medtem ko so deželni predstavniki in zastopniki drugih krajevnih ustanov v gledališču Verdi in ob drugih sprejemih zamolčali, da živimo v Trstu tudi Slovenci. Skrili so nas, je rekel župan, kot pred obiskom ugledne osebnosti iz sramu skriješ iz sobe fotografijo revnega in grdega sorodnika.
Načelnik komunistične skupine Ivan Širca je naglasil, da so komunisti proti ogrevanju te jalove polemike in da mora zato vsaka stranka v praksi u-resničevatd pravice Slovencev. KPI ima čisto vest, je podčrtal Širca, kot dokazujejo stalna njena prizadevanja v boju za dosego globalne zaščite. Ni prav in škodljivo je, da se ozračje zastruplja pred avdicijami senatne komisije. Vsekakor ne gre samo za zgolj vprašanje rabe slovenščine, bistveni so odnosi med obema skupnostima, ki morajo upreti vsem asimilacijskim ni. Enakopravnost bomo dosegli, je mnenja načelnik KPI, ko bo lahko vsakdo izmed nas govoril v svojem materinem jeziku brez posredovalcev in torej brez potrebe prevajalcev. Da
ne gre samo za čisto vprašanje jezika je soglašal tudi odbornik Marino Vocci (neodvisen na listi KPI), ampak za potrebo, da se v devinsko-na-brežinski občini vzpostavijo novi, kvalitetnejši odnosi med Italijani in med Slovenci, medtem ko smo sedaj priča ločenim skupnostim, podobnim »indijanskim rezervatom«. Po Voccijevem mnenju je tajnik PSI zagrešil hud spodrsljaj, ki pa sedaj ne sme skvariti odnosov med tu živečima narodoma. Odbornik Depangher (KPI) je v svojem posegu poudaril, da je vprašanje zaščite Slovencev problem demokracije in tudi problem Italijanov, ki se morajo upreti vsem asimilacijskim poskusom na račun manjšine. Govoril je nato o vlogi šole in o nujnosti, da se v italijanskih šolah postopoma začenjajo učiti slovenščine.
Starejši odbornik Bojan Brezigar (SSk) je izrazil podporo in priznanje županu, ker je govoril najprej v slovenščini in nato z zgodovinskimi dejstvi dokazal kako je bila devinsko-nabrežinska občina vse od avstro-ogr-skih časov podvržena silovitim raznarodovalnim pritiskom. V naši občini, je podčrtal odbornik SSk, so bila vzpostavljena nekatera načela za omikano in enakopravno sožitje, od katerih ne smemo na noben način odstopati in
zato bi bilo nedopustno, da bi sedaj dovolili, da kdo oporeka tem načelom.« SSk je pristopila k tej večini, ker je prepričana, da v sedanjem političnem stanju ta rešitev ustreza potrebam našega prebivalstva.
Naša prizadevanja v večini in v občinskem odboru gredo v smer razvoja naše občine in v dobrobit vsega našega prebivalstva. Italijanov in Slovencev, ne glede na izkaznico, ki jo kdo ima v žepu. Mislim, da nam je to tudi uspelo v teh letih dokazati. V tej večini SSk sodeluje korektno, angažirano in dosledno in je še pripravljena v njej sodelovati. Mimo nekaterih načel pa ne moremo. Načela so splošni interes naše manjšine, ki presegajo krajevne interese in zato na načelih ne moremo odstopiti. Za nas Slovence in za našo stranko, je pristavil Brezigar, sožitje ni prazna beseda, povsem pa smo prepričani, da je brez enakopravnosti sožitje le puhlica in je torej naš boj za enakopravnost boj za ustvarjanje boljših, bolj omikanih odnosov med prebivalstvom obeh narodnosti naše občine.
V imenu PSI je v razpravo posegel podžupan Vittorino Caldi, ki je dejal, da so bili socialisti vedno v prvi
vrsti ko je šlo za obrambno pravic slovenske manjšine, tako na vsedržavni kot na krajevni ravni. To je dosledno tudi stališče devinsko-nabre-žinskih socialistov, čeprav odnosi med Slovenci in Italijani v občini niso najboljši, na kar se mora uprava resno zamisliti in sprejeti določene ob; veze. V našem pismu županu Fond* nismo hoteli oporekati njegovi pravic* o rabi materinega jezika povsod tan*. kjer smatra to za potrebno, hoteli smo ga enostavno opozoriti, je rekel Caldi, na zapletenost tega vprašanja in na občutljivost vsakega izmed nas v sklopu odnosov med obema komponentama. V devinsko-nabrežinski občini res ni čas za jalove polemike in še manj za frontalna nasprotov»; n ja, delati moramo ramo ob ram* za sožitje in za globalno zaščito Sto" vencev, za katero se PSI bori od vsega povojnega časa. Odnosi med skupnostima pa so zelo razvejani *** včasih protislovni, zato jih je treba premišljeno in poglobljeno analizirat* izven vsakršne volilne optike, čeprav so volitve pred vrati. Predstavnik PSI je nato ob koncu posega predlagal večini skupno resolucijo, ka® se je nato tudi zgodilo.
SANDOR TENCE
Na pobudo slovenske komisije pri deželnem odborništvu za šolstvo
Predavanja o izbiri poklica na nižjih srednjih šolah
Izbira poklica je izredno važen trenutek v življenju mladega človeka. S tem problemom se morajo soočati starši in seveda dijaki ob zaključku obveznega šolstva, kadar ima otrok dejansko komaj 14 let in nima še izdelanih perspektiv za bodoči poklic. Pri deželnem odborništvu za šolstvo je posebna komisija, ki preučuje probleme slovenskih šol v deželi. Komisija, ki jo vodi psihologinja Zdenka Stranj je pripravila vrsto predavanj po nižjih srednjih šolah na Tržaškem.
Preteklo sredo in v petek so bili pogovori s starši na šoli Srečko Kosovel na Opčinah in na šoli Simon Gregorčič v Dolini. Na teh srečanjih so bili poleg ravnateljev dr. Sancina in Stefančiča, navzoči tudi ing. Rudež, ravnatelj tehničnega zavoda Jožef Stefan, dr. Košuta, šolski inšpektor, za Slovensko deželno gospodarsko združenje pa organizacijski tajnik Odo Kalan in član predsedstva Marino Pečenik. Predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so orisali današnje gospodarsko stanje v pokrajini in nakazali perspektive, oziroma kateri so tisti poklici, ki predstavljajo bodočnost. Predstavniki višjih šol pa so konkretno prikazali kaj nudi ta ali druga šola. V diskusijo so tako na Opčinah kot tudi v Dolini posegli mnogi starši, ki so se polnoštevilno udeležili sestanka. Starši so se zanimali za konkretne probleme
oziroma kaj morajo storiti, da bi nudili svojemu otroku možnost zaposlovanja in izobraževanja, saj se dobro zavedajo, da zahteva sodobno gospodarstvo visoko izobraženega človeka. Psihologinja Stranjeva je orisala ta važni trenutek v otrokovem življenju in je istočasno poudarila, da pred vpis ni še dokončna odločitev in da bodo imeli starši še dovolj časa za premislek. V torek bo na liceju Prešeren predavanje in srečanje s starši otrok, ki obiskujejo mestne srednje šole.
Mali tabor starih bo danes v Repnu
Zaradi športne tekme so morali sinočnjo predstavo »Mali tabor starih — Beseda 84« v repenski občinski telovadnici odložiti. Nastop openske dramske skupine SKD Tabor s tem uspešnim Gorupovim delom bo zato danes ob 18. uri. Gostovanje openskega odra prireja SKD Kraški dom iz repentabrske občine.
• Rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija se bo sestal v sredo, IG. t.m., ob 19.30. Na dnevnem redu več upravnih zadev, govor pa bo tudi o avtocestnem odcepu pri Valmau-ri, Id še vedno razburja duhove.
Jutri prva vaja otroškega pevskega zbora Rdeča zvezda
KD Rdeča zvezda je ustanovila otroški pevski zbor, ki ga bo vodil** učiteljica Mara Milič. Na ustanovnem sestanku se je prijavilo 20 otrok 5. do 10. leta starosti iz zgomiške občine, kaže pa, da se bo število nastopajočih še povečalo. Zainteresirani starši lahko pripeljejo svoje malčke na prvo pev' sko vajo, ki bo jutri ob 16.15 v osnovni šoli v Saležu. Na vaje, ki bodo trajale od 16.15 do 17. ure se bodo otroci lahko pripeljali z občinskim šolab**' som, domov pa jih bodo pospremili starši sami.
Prihodnjo nedeljo pa bo odbor Rdeče zvezde organiziral izlet na Mataj***" v Beneški Sloveniji, tako, da bodo ljubitelji smučanja prišli na svoj raču**-Kogar ne zanima bela opojnost pa se bo lahko ustavil v Čedadu in si ogle-dal tamkajšnje znamenitosti. Vpisovanje poteka pri društvenih odbornikih-
B. S.
V petek na odru Kulturnega doma
»Vaje v slogu« zadele v živo
Žal so bile »Vaje v slogu« na sporedu v Trstu samo v petek zvečet’ kajti predstava bi gotovo zaslužila še kako ponovitev, vsaj za tiste, ki malomarnosti ali drugačnih razlogov niso prišli v Kulturni dom. To si upa' mo trditi potem, ko smo že tretjič videli Queneaujevo »avdicijo« in vedn° nam je četverica igralcev znala posredovati vsekakor vredne dosežke.
Predstava v dramaturški zamisli Aleksandra Zorna sodi brez dvoma slovenske uspešnice zadnjih let. Odlikuje jo živ humor, nikakor pa niso zS' nemarljive. niti situacijske spremembe, ki nastajajo ob »drugačnem« posr° dovanju enega in istega teksta. Gre torej za tipizacijo značajev in lju°' za karakterizacijo različnega dojemanja neke navidez banalne stvarnosti & dogodka.
Očitno se je občinstvo zelo zabavalo ob gledanju odličnih interpret011 Jurija Součka, Anice Kumrove, Iztoka Valiča in Polone Vetrihove, ki ,Sj pokazali na širok razpon znanja in spretnosti, s katerim mora gledalis* igralec razpolagati. Ustvarili so prijetno uprizoritev, ki je v sebi združeval bizarne trenutke in izrazno mojstrstvo nastopajočih, (mč)
Slovenska šola na Tržaškem spet v težavah
Na šolskem skrbništvu ni več koordinatorja za slovenske osnovne šole in otroške vrtce
Slovenska šola na Tržaškem se je znašla v zadnjem mesecu spet v težavah: na tržaškem šolskem skrbništvu namreč ni več dodeljenega šolnika, kf bi skrbel za slovenske osnovne šole in otroške vrtce. Pomanjkanje tega koordinatorja je zavrlo administrativno delò v uradu, reševanje najnujnejših zadev — kot na primer urejanje plač suplentov — pa je bilo poverjeno italijanskemu osebju na skrbništvu. V takih pogojih so skratka naše osnovne šole prepuščene same sebi in ne morejo računati na tisto koordinacijo dela, za kar je doslej skrbel odgovorni za slovenske osnovne šole pri šolskem skrbništvu.
Ob začetku šolskega leta je prišlo namreč do zamenjave osebja v uradu za slovenske šole na tržaškem šolskem skrbništvu. Učitelja, ki je imel doslej pregled nad delom naših osnovnih šol in otroških vrtcev, je zamenjala otroška vrtnarica. Svoje delo je opravljala vse do decembra, nakar pa se je morala vrniti k poučevanju v vrtec, ker ministrstvo za šolstvo ni dovolilo, da bi bila v uradu nameščena otroška vrtnarica. Pri tem se je ministrstvo sklicevalo na določila zakona Belci - Škerk o slovenskem šolstvu iz leta 1973 (št. 932), ki v 7. členu predvideva, da se na
šolskih skrbništvih v Trstu in v Gorici dodelijo za službe v zvezi s šolami s slovenskim jezikom:
a)	en ravnatelj ali en stalen profesor šolskega zavoda druge stopnje s slovenskim učnim jezikom ;
b)	pet, oziroma dva osnovnošolska učitelja, ki so v staležu in nameščeni na šolah s slovenskim učnim jezikom.
Otroška vrtnarica je bila začasno nameščena v uradu za slovenske šole na tržaškem šolskem skrbništvu, ker je edina zaprosila za to mesto. Nihče od učiteljev namreč ni zaprosil za premestitev na skrbništvo, kar je po svojem tudi razumljivo, saj bi moral za isto plačo več delati (vsak dan do 14. ure namesto do 12.30).
Tako je bilo mogoče, da smo izgubili koordinatorja za osnovne šole in otroške vrtce.
Ob vsem tem se je pojavilo še dru go, nič manj pereče vprašanje. Koordinatorja za osnovne šole bi morali seveda nadomestiti z drugim, doslej pa ni še znano, če bo to mogoče. Omenjeni člen zakona št. 932 namreč določa, naj se poleg ravnatelja ali profesorja dodeli skrbništvu v Trstu še pet osnovnošolskih učiteljev.
Po vesteh s šolskega skrbništva naj bi bil ta organile že zapolnjen:
trije naši učitelji naj bi bili namreč dodeljeni drugim oddelkom na skrbništvu (na primer knjigovodstvu), dva pa skrbita za prodajo knjig pri Uradu za slovenske učbenike O tem problemu je razpravljala tudi Deželna komisija za vprašanja slovenskih šol. Člani komisije so predečih njenemu predsedniku, deželnemu šolskemu skrbniku, ki je istočasno tudi tržaški šolski skrbnik, da ne morejo ostati slovenske osnovne šole in otroški vrtci na Tržaškem brez ustreznega koordinatorja na šolskem skrbništvu. Obenem so ga opozorili, da ne gre prištevati dveh učnih moči,
ki skrbita za prodajo šolskih knjig pri Sv. Jakobu, v organik slovenskega učnega osebja, ki je dodeljeno tržaškemu šolskemu skrbništvu. Urad namreč odvisi od deželnega šolskega skrbništva, zaradi česar sta tudi obe učni moči dodeljeni deželnemu šolskemu skrbništvu, ne pa tržaškemu šolskemu skrbništvu.
Deželni šolski skrbnik je zagotovil članom deželne komisije, da se bo za vso zadevo pozanimal. Upati je, da bo to storil čimprej, sicer se bodo morale naše osnovne šole pa tudi otroški vrtci še naprej spoprijemati s sedanjimi težavami.
V	torek proslava 100-letnice rojstva tržaškega narečnega pesnika V. Giottija
V	torek, 15. januarja, se bo pričela vrsta kulturnih prireditev, posvečenih tržaškemu narečnemu pesniku Virgiliu Giottiju ob 100-letnici njegovega rojstva. Proslavo prireja poseben odbor, ki je bil izvoljen v ta namen pod pokroviteljstvom tržaške občine.
V	torek bosta na sporedu dve pobudi v okviru proslavljanja pesnikove stoletnice. V Ljudski knjižnici bodo namreč ob 17.30 odprli bibliografsko razstavo o Giottiju. V dvorani Krožka za kulturo in umetnost pa bodo ob 18.30 brali njegove verze, o njegovem liku in pesniškem ustvarjanju pa bodo spregovorili Roberto Damiani, Rinaldo Derossi, Claudio Grisancich in Bruno Maier. Kulturni večer je pripravil Mario Licalsi.
Openska Hranilnica znižala za 1> obrestne
mere na posojilih
V duhu zadružniškega kredita j* Upravni svet HRANILNICE IN E" SOJILNICE NA OPČINAH sklenil, A> zniža za odstotek (1%) aktivne ^ brestne mere na posojilih, bodisi **® novih kot na že obstoječih.
Odločitev smo sprejeli z namene**^ da bi dosegli pocenitev denarja skladu z znižanjem uradne diskont® mere, ki ga je pred kratkim dolo6® zakladno ministrstvo.	.
Tudi pasivne obrestne mere, to s obresti, ki se računajo na hranilne V* ge in tekoče račune, so bile sorazJ®e no znižane.	■
Ob priliki opozarjamo zaintere^ rane na zelo ugodne obrestne mere promocijski akciji Hranilnice na na»“® ali popravila stanovanj in hiš ter novoporočence.	-,
Podobno znižanje obrestne stop™, predvidevajo tudi pri Tržaški kred^L banki, katere upravni organi se b°° v ta namen sestali prihodnji teden-
• Upravni svet Tržaške hranilih®*!
ki mu predseduje odvetnik Aldo pin, je določil znižanje obresti »pPjjj rate« in »top rate« na 17 oziroma odstotkov. Odlok stopi v veljavo I ■
tri, sprejet pa je bil na osnovi žanja uradne obrestne mere s 16 15 odstotkov.
n®
j.
• Zaradi radikalnega čiščenja in ij-stranjevanja listja bo v torek, . t.m., od 7. do 13. ure prepoved®® parkiranje na ulicah Campo Ma*^ in Reni.
Kmalu dražje tudi mleko v prodaji na drobno
Sklenjen sporazum o povišanju odkupne cene svežega kravjega mleka
, proizvajalci bodo v letošnjem letu' obivali 560 lir za liter svežega pol-omastnega kravjega mleka, v novo akupno ceno pa je vključen tudi kmečki davek IVA. Dogovor o povišanju odkupne cene je bil sklenjen na osnovi zakona št. 306 iz leta 1975, KJeruIj pa so ga deželno ravnatelj-vo za kmetijstvo pod predsedstvom ezelnega odbornika Rinaldi ja in sta vske organizacije kmetijskih prodajalcev, kmetijske zadruge indu-lav *n °t>r*na podjetja za predenje m*e^a teP contri za pastorizira-
Odkupna cena 560 lir za liter se naša na sveže, polnomastno in prist-n nileko, ki ga predelovalci oddajo j.j.nncstu molžnje ali v zbirnem srenu. Tisti, ki mleko tudi ohlajajo w naročilu odjemalca, pa bodo na U-, mleka prejeli še dodatnih 9 lir, ^ Pomeni, da bo odkupna cena li-n: . mlelna, ohlajenega na štiri sto-liko6 -9e^zija' veljala 569 lir. še neko-wsja pa bo odkupna cena za mle-
ko s hribovitih predelov, ki ima višjo maščomno stopnjo in zahteva večje proizvodne stroške.
Odjemalci bodo morah odkupljeno mleko plačati proizvajalcem v času do 40. dne od zadnje mesečne predaje mleka, sicer bodo morah plačati 15,5-odstotne obresti na ceno 570 lir za liter mleka.
Sporazum bo stopil v veljavo v vseh štirih pokrajinah Furlanije - Julijske krajine istočasno z odloki pokrajin-skih odborov za cene, ki bodo novi odkupni ceni morah prilagoditi maloprodajne cene mleka in mlečnih izdelkov. Podpisniki pa so ob tem poudarili nujnost poenotenja cen mleka v prodaji na drobno na vsem deželnem ozemlju, saj tudi proizvodnja in oskrba z mlekom potekata enotno po vsej dežeh.
Deželna uprava se je ob podpisu sporazuma tudi obvezala, da bo nadaljevala promocijsko akcijo za o-vrednotenje prehranjevalne vloge mleka in sira montasio in za njuno
večjo piorabo. Pri tem bo poskrbela za uresničevanje zakonskih določil o priznanju in ‘finansiranju združenj proizvajalcev in o oblikovanju odkup-nih cen mleka na osnovi njegove kakovosti.
Pokrajinski kongres Mladinske sekcije SSk
Na drugem pokrajinskem kongresu Mladinske sekcije Slovenske skupnosti v Trstu, ki je bil včeraj v Ul. Mac-chiavelli 22, je prišlo do pomladitve in okrepitve mladinskega vodstva SSk. Prisotne so pozdravili pokrajinski tajnik dr. Harej in zastopnik go-riške mladinske sekcije SSk Damjan Terpin. Poročilo o dosedanjem delu je podala Silvija Kahn, tajniško po-ročilo pa je prebral Ivo Jevnikar. Ob koncu diskusije je bil izvoljen nov 13-članski odbor, ki si bo v tem tednu porazdelil funkcije.
Tajnik PSI Seghene o majskih volitvah
Na sedežu PSI so se sestali odgovorni raznih delovnih sekcij :rža'ke socialistične federacije za pripravo upravnih volitev. Prisotni so bih pokrajinski tajnik Segnene, namestnik ta mika Scozzai, organizacija ri tajnik Cecchini, odgovoren za i:sk m propagando Perelli, upravni tajnik Rossini, odgovoren za odnose s prebivalstvom Rotondano in odgovorna za vprašanja etničnih manjšin v deželnem vodstvu Neda Lachi. Na srečanju so poudarili važnost majskih volitev, pa čeprav bodo zadevale samo manjše občine, saj bo šlo — kot je dejal v svojem poročilu tajnik Seghene — za preverjanje dela uprav, v delu katerih so imeli socialisti določene odgovornosti in sodelovali pri programih in izbirah. V nekaterih drugih občinah, na primer v Miljah, pa so socialisti opozorili na meje in napake koalicije, ki jo je na odločilen način podprl svetovalec, Izvoljen na Usti PLI.
Seghene pa je dodal, da morajo odnosi s komunisti tudi tam, kjer obstaja sodelovanje med obema strankama, biti bolj odprti, razčlenjeni in svobodni. Brez teh pogojev, je zaključil tajnik PSI, ne bo mogoče obnoviti konkretnega in korektnega soočanja, ki naj bi zagotovil učinkovite politične pobude.
žrebanje loterije Pfi Sv. Jakobu
.Včeraj je bilo pri Sv. Jakobu žre-g le loteriie, ki J° vsako leto v tem tr a Prireja združenje šentjakobskih S vcev »Amici di San Giacomo«.
mfjVo nagrado — avtomobil austin s r? E — prejme lastnik srečke ^ ^Jko 663261 (kot rezervni številno V Primeru, da bi se zmagovalec 215358)^’ Sta izžrebani 604531 in
nagrada — avtomobil austin št J/'ii	— številka 626729 (rezervni
tevilki 491890 in 360937).
pTrotja nagrada — vespa piaggio 84S10-, S — št. 149300 (rezervni št. 782 m 880874).
cana'r*-a nagrada — pomivalni stroj 84fiico ^ 440 — št. 155718 (rezervi 846158 in 383603).
1(*> nagrada — šivalni stroj pfaff 881407)~	005502 (rezervi 661405 in
EiV[0Sta ?agrada — fotoaparat nikon 45g00j.~ št. 595357 (rezervi 386512 in
^Sedrna nagrada — cyclette cappo-8ogj^^s1- 251789 (rezervi 311989 in
nc2?tla nagrada — radioregistrator zori™6ade slim line — št. 714862 (reji^ 454993 in 466177).
»24,, vf5a nagrada — zložljivo kolo
in 102PJ26)— Št‘ 491671 (rezend 1021828
nagrada — kolo atala BMX -263013 (rezervi 388807 in 250534).
S(-St^a tržaškem županstvu bo jutri škg nek Pristojnih odbornikov gonne ’, ydemske in pordenonske obči-Hoveg “odo razpravljati o izvajanju kra ;5a delovnega odnosa uslužbencev “Jevnih ustanov.
Po polarnem mrazu iz prejšnjih dni
Vreme na Tržaškem se je včeraj otoplilo za kratek čas pa je začelo tudi snežiti
Po skorajda polarnem mrazu iz prejšnjih dni se je ozračje na Tržaškem včeraj končno nekoliko otoplilo. Temperatura se je podnevi tako v mestu kot na podeželju dvignila. Po nekaj dneh je živosrebrni stolpec v Trstu spet zlezel nad ničlo. Opoldne so namreč v mestu izmerili 1,2 stopinje Celzija. Na Krasu je ostala sicer temperatura še pod ničlo, vreme pa je bilo, tudi zaradi pomanjkanja burje, še kar znosno. Ponoči je temperatura spet padla, vendar ni dosegla mrzlih konic izpred nekaj dni.
Nebo je bilo včeraj nad tržaško pokrajino skoraj popolnoma oblačno, iz oblakov pa je, sicer poredkoma in dokaj medlo, pokukalo tudi sonce. Popoldne je začelo nekaj časa tudi
naletavati, snežinke pa niso bile vztrajne: po nekaj minutah ni bilo več o snegu ne duha ne sluha.
Včerajšnja otoplitev je naložila celo breme dela tržaškim in openskem gasilcem. V stanovanjih, v katerih so zaradi mraza popokale cevi, se je začel taliti led v ceveh. Iz zidov je- začela tako curkljati voda v stanovanja in tudi, v večnadstropnih poslopjih, v spodnja stanovanja. Tržaški gasilci so opraviti do sinoči nad 50 posegov v poplavljenih stanovanjih. Pet ekip gasilcev je bilo s svojimi vozili domala ves dan zaposlenih z zapiranjem popokanih cevi, dela pa je bilo toliko, da so lahko opravili nekatere posege šele nekaj ur po klicu na pomoč. Podobno je bilo tudi
Mraz »zamrznil« tudi lovske puške
Od danes dalje je do nadaljnjih sporočil prepovedan lov v vsej tržaški pokrajini. Ukrep o prepovedi lova je izdal včeraj predsednik pokrajine Marchio potem ko se je za prekinitev lovske sezone izrekel tudi pokrajinski odbor za lov.
Pokrajinski odbor za lov je razpravljal o prekinitvi lova na izrednem sestanku. Vodstvo lovcev je ugotovilo, da je mraz prejšnjih dni povzročil veliko škodo med divjadjo. Na podlagi obstoječih deželnih določil je bilo zato mnenja, da se na Tržaškem prekine z lovom. Že prejšnje dni je sprejel odbor pomembne odločitve za pomoč in zaščito živali. Odredil je namreč nakup 40 stotov žita in 40 stotov koruze. Živila bodo razdehh po 13 loviščih, da bi tako v tem izjemnem mrazu nakrmili sestradane in premražene Živah.
V svojem ukrepu o prepovedi lova je izdal predsednik pokrajine Marchio točna navodila javnim organom, gozdarjem in prostovoljnim zapriseženim stražnikom, ki morajo budno paziti, da ne bi lovci morebiti kršiti ukrep.
z openskimi gasilci. Med drugim so le ti posegli v Nabrežini, kjer je v nekem stanovanju voda zmrznila v grelcu.
Kje bomo nabavili bencin
Objavljamo seznam bencinskih črpalk, ki so danes odprte (v mastnih črkah tiste, ki imajo na razpolago tudi phnsko olje) :
AGIP: Ul. Gluha 76, Miramarski drevored 231, Furlanska cesta 5, Ul. F. Severo 2/4, Nabrežje N. Sauro 2/1, Ul. Forti 46 (Naselje sv. Sergija), Istrska ulica (pri pokopališču na zahodni strani).
TOTAL: Žavlje, Trg Giardino 1/4, (Ljudski vrt), Trg sv. Jakoba, Ul. L occhi 3 in Trg Duca degh Abruzzi 4/1.
ESSO: Seneni trg 7, Nabrežje Ottaviano Augusto, državna cesta 202 pri Zgoniku.
IP: Trg Valmaura, Ddvin - Nabrežina (državna cesta 14), Miramarski drevored 9 in Ul. F. Severo 2/8.
API: Drevored Campi Elisi (pri Ul. Meucci).
NEODVISNI: ACI v Ul. Punta del Forno 4.
• Bazen B. Bianchi bo danes ves dan zaprt zaradi neke plavalne prireditve.
Odgovor Slovenske skupnosti Listi za Trst
Sporazuma na občini in pokrajini izključujeta načelo preštevanja
v	skupnost nam je poslala
»V Qy° mslednie tiskovno sporočilo: ska Pričakovanju napovedanega oblile koZj9ga delovnega odbora senat-de-/,,.- jc za ustavna vprašanja v zve2j ^ urlaniji - Julijski krajini v ščite ? Problematiko zakonske za-ftaliji veaske narodne skupnosti v Med i5aznl krogi zavzemajo stališča.
tvi Ugi. Z
ja obi^ le 4-ista za Trst 9. januar-, flo sia'/‘la v tukajšnjem tisku zadev-Udarjg^roc'il° v zvezt z le-tem
Jarn° naslednje točke.
fnana J®, da je manjšina po številu Perilu,- ^.večine, zato se tudi tako Za (j0j Bistveno je, da je manjšina da 0 zgodovinsko dobo orisotna
V^ja°»e:?em ozcmlju. To nedvomno a slovensko manjšino v Italiji.
„ ORVISl
ima
Qi'ePši dar
tRst — ul. ponchielli 3
Če se ta manjšina zaradi socialnih, ekonomskih in političnih razlogov začne krčiti, je to znamenje postopne asimilacije in hkrati znak, da je potrebna zaščite, kar predvideva ustava Italijanske republike. Zaščita mora obsegati vse potrebne ukrepe na jezikovnem, kulturnem, gospodarskem in ozemeljskem področju, da se tako preprečijo škodljive posledice naravnega pritiska večine na manjšino.
Ob tej enostavni resnici se nam zdijo smešni in protislovni stalni poskusi, da se po eni strani omalovažuje obseg manjšine, po drugi strani pa se straši s »slovansko nevarnostjo«, ki naj bi grozila mestu. SSk trdno upa, da se bo tržaško prebivalstvo rešilo teh instrumentalnih in demagoških stališč, ki so mestu samo škodila in bodo tudi v bodoče, če se ne premostijo.
Zato tudi sporazumi z drugimi strankami sedanjih večin se ne morejo tolmačiti dvoumno, temveč v luči gornjih načel, kajti prav omenjeni sporazumi, še posebej na osnovi dodatne pripombe SSk, izključujejo načelo preštevanja, če se Lista za Trst ponovno sklicuje na svojo zahtevo po preštevanju, ki ga koalicija ni osvojila, dela to preračunano na svoj skorajšnji občni zbor, ki bo moral odločiti, ali ostane Lista v koaliciji ali izstopi iz nje«.
CGIL O RAZVOJU TRŽAŠKEGA TURIZMA
Predstavniki Nove konfederalne delavske zbornice CGIL za tržaško pokrajino so prirediti srečanje s krajevnimi turističnimi dejavniki o turističnem razvoju tržaške pokrajine. Splošna ugotovitev tega srečanja je bila, da je treba čimprej ukreniti vse potrebno za natančno opredeljen in usklajen turistični razvoj Trsta, če nočemo dokončno zamuditi priložnosti, ki se mu ponujajo.
Ob ugotovitvi, da turizem ne more nadomestiti temeljnih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, pomorstvo in pristanišče, so razpravljale! soglašati, da je turistični sektor vendarle zelo dragocen za dodatni gospodarski razvoj mesta. Poleg naravnih lepot mesta in njegovega okolja, ki danes niso niti zdaleč dovolj ovrednotene, razpolaga Trst tudi z razvitim sektorjem storitev in znanstvenoraziskovalnih dejavnosti, s katerimi lahko uspešno uveljavi turizem kongresnega in znanstvenega tipa.
Ena osnovnih izbir v tej smeri zato ostaja dokončanje del za Kongresni center na Pomorski postaji, za katera mora dežela nakazati finančna sredstva, za njegovo upravljanje pa je treba čimprej ustanoviti ustrezno javno ali posebno družbo.
Glede navtičnega turizma je po mnenju razpravljalcev nujno razjasniti pojme v zmešnjavi raznih načrtov in velikopoteznih želja. Pri izdelavi realističnega programa razvoja
tovrstnega turizma moramo namreč upoštevati gostinske in hotelske razpoložljivosti in kot prioritetne naloge uresničiti že obstoječe načrte za Marino Mu jo in za Sesljan. Pri slednjem so udeleženci razprave poudariti, da mora kakršenkoli poseg zagotoviti največje ugodnosti za prebivalstvo devinsko - nabrežinske občine in upoštevati kulturne, etnične ter zgodovinske posebnosti vsega občinskega teritorija, tako obalnega kot kraškega. V tej smeri gre zavrniti vsakršne načrte o stanovanjskih strukturah oziroma počitniških hišah za prebivalstvo, ki stanuje "v drugih občinah. V ta namen bi bila potrebna koordinirana akcija dežele in tamkajšnje občinske uprave, da bi čimprej izvedli potrebne posege, s katerimi bi preprečili nadaljnje amfoien-tidno in gospodarsko nazadovanje in propadanje tega dela teritorija.
Govora je bilo tudi o ovrednotenju vse tržaške obale in o obnovi ter izgradnji kulturnih in rekreacijskih struktur, kjer je prav tako neobhod-na finančna prisotnost dežele in koordinacija krajevnih uprav.
• V torek, 15. januarja, ob 19. uri bo v konferenčni dvorani naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 otvoritev 29. sezone ustanove Pro Natura Carsica. Ob tej priložnosti bo o zaščiti pomorskega okolja predaval prof. Guido Bressan.
Zapustila nas je naša draga
Silvija Škabar vd. Puntar
Pogreb bo v sredo, 16. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalostno vest sporočajo: hči Vera z družino, sestra in drugo sorodstvo. Trst, 13. januarja 1985
(Občinsko pogrebno podjetje)
Zapustila nas je naša dra-• ga sestra in teta
Pepina Peric por. Golob
Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo svojci.
Trst, Praprot, Zgonik, Tržič, 13. januarja 1985
Zapustil nas je naš dragi
Ernesto Stojkovič
Pogreb bo v torek, 15. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v trebensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: hčeri, sin in drugi sorodniki.
Trst, 13. januarja 1985
(Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ganjeni ob toliki človeški toplini, ki smo je bih deležni ob nenadni smrti našega dragega
Sergija
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastiti njegov spomin. Posebna zahvala dr. Cvetu Ukmarju, g. Župančiču, zboru M. Pertot in vsem, ki so nam bih ob strani v tem težkem trenutku.
Elda, Neva, David in Berto Barkovlje, 13. januarja 1985
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene
Gizele Kralj vd. Vidau
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastiti njen spomin.
SVOJCI
Trebče, 13. januarja 1985
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Borisa Grgiča
se iskreno zahvaljujemo g. župniku in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena Tončka, brata Pepi in Svetko z družinama.
Padriče, 13. januarja 1985
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Angela Werka
se iskreno zahvaljujemo vsžm, ki so z nami sočustvovati.
SVOJCI
Trst, 13. januarja 1985 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta)
VERDI
V	torek, 15. t. m., ob 20. uri (red F in H) zadnja predstava Dabussyjeve opere »Pelléas et Mélisande«. Dirigent Louis de Froment, režiser René Terasson.
V	Trstu pričakujejo danes, 12. t. m., prihod baletne skupine Grand Theatre iz Ženeve, ki bo nastopal v gledališču Verdi od prihodnjega petka dalje.
O tej baletni predstavi bo prihodnji četrtek, 17. t. m., ob 18.30 govorila v mali dvorani gledališča (Ul. S. Carlo 2) baletna kritičarka Vittoria Ottolenghi.
ROSSETTI
Danes, 13. L, ob 16.00, red 1. nedelja, Nando Milazzo predstavlja Paola Stoppo v Pirandello vem delu »II berretto a sonagli«. Igrajo: M. Grotti, A. Sorrentino, S. Lescovelli. Režija Luigi Squar-zina. V abonmaju odrezek št. 5.
Jutri počitek. V torek, 15. t. m., ob 20.30 ponovitev.
AVDITORIJ
Danes, 13. januarja, ob 16. uri — zadnja predstava — bo Stalno gledališče predstavilo »L'amore delle tre melarance« s skupino Podreccovih lutk. Režija : Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek št. 2. Vstopnice so na prodaj pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
Jutri zaprto. V torek, 15. t. m. : »četrtkova gledališka srečanja«. Srečanje s P. Stoppo in L. Squarzino.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 13. januarja, ob 18. uri: Benjamin Britten: Vojni rek vi jem, simfonični orkester.
Hala Tivoli
Jutri, 14. januarja, ob 19.30:	Rory
Gallagher. Večer rocka.
Mala dvorana
Jutri, 14. januarja, ob 20. uri: »Vonj telesa«. Iz cikla »Slabo obiskani slovenski filisi«. Režija: Živojin Pavlovič.
Srednja dvorana
V	sredo, 16. t. m., ob 19.30: M. Jesih »Pravopisna komisija«. Premiera - SLG Celje.
Okrogla dvorana
V	torek, 15. t. m., ob 19.30: Kekčeva adolescenca. Predstava kulturno-umetni-škega društva Koseski.
Velika sprejemna dvorana
V	soboto, 2. februarja, ob 20.30: Tradicionalni 9. veliki ples Big Banda RTV Ljubljana.
Ariston 15.30, 17.00, 18.40, 20.20 in 22.00 »La signora in rosso«. Režija: Gene Wilder.
Eden 15.30 — 22.15 »Ali American girls«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 — 22.15 »Ragazzo di campagna«. R. Pozzetto, M. Boldi. Excelsior 16.00 — 22.00 »I due carabinieri«. E. Montesano, C. Verdone in M. Boldi.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »La storia infinita«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Gremlins«. S. Spielberg.
Dvorana št. 3 15.45 — 22.00 »Esperienze particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 — 22.15 »Splash - Una sirena a Manhattan«.
Grattacielo 15.00 — 22.00 »Dune«.
Aurora 15.15 — 22.00 »Vacanze in America«. C. De Sica, J. Calè.
Capitol 16.30 — 22.00 »Broadway Danny Rose«. Woody Alien.
Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »Top secret«. Za vsakogar.
Lumiere 15.30 - 22.00 »Pinocchio«. Walt Disney.
Radio 15.30 — 21.30 »Seme d’amore«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »All’inseguimento della Pietra Verde«. M. Douglas in K. Tumer.
Danes, NEDELJA, 13. januarja VERONIKA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45 — Dolžina dneva 9.02 — Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.23.
Jutri, PONEDELJEK, 14. januarja
srečko
Vreme včeraj : temperatura zraka 1,2 stopinje, zračni tlak 1023,8 mb pada, brezvetrje, vlaga 43-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 7,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulio Pipan, Manuela Pregi, Luca Michelini, Marco Babich, Elisa Družina, Camilla Tognacchini, Matteo Mille voi.
UMRLI SO: 79-letni Giovanni Gonan, 73-letna Norma Miniassi por. Buffa, 81-letna Giustina Stoppar vd. Marchi, 64-letni Bruno Banivecich, 64-letni Antonio De Stefani, 74-letni Giuseppe Hrovatin, 61-letni Giovanni Canziani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ori ani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Pevski zbor Lipa obvešča pevce, da bo skupna pevska vaja v torek, 15. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu.
KD Lipa organizira rekreacijo za odrasle, ki poteka vsak ponedeljek ob 19.30, oz. ob 20.45 v Bazovskem domu. Prostih je še nekaj mest.
KD I. Cankar vabi v četrtek, 17. t. m., ob 20.30 na gostovanje dramske skupine SKD Tabor z Opčin. Predstavila nam bo »Pekel je vehdar pekel« Josipa Tavčarja.
KD Rdeča zvezda obvešča, da bo prva vaja novoustanovljenega otroškega pevskega zbora jutri, 14. januarja, ob 16. uri v osnovni šoli v Saležu. Vabljeni vsi otroci od 5. do 10. leta starosti.
SKD Tabor - Opčine vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek. 15. januarja, ob 20. uri (prvo sklicanje, drugo pol ure kasnejg).
Jutri praznuje v Samatorci 8. rojstni dan IVANA COLJA. Vse najboljše in da bi bila pridna v šoli ji želijo mama Sonja, tata Ivan, sestra Deborah in vsi, ki jo imajo radi.
IVAN in VESNA sta v teh dneh praznovala rojstni dan. Vse najboljše jima želi Mladinska skupina P. Tomažič.
EDO in SANDIJA PERTOTA je osrečila hčerka ANJA. Svoji odbornici, soprogu in mali Anji iskreno čestita KD Slavec.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	67	18	5	72	42
CAGLIARI	39	83	79	54	66
FIRENCE	88	45	73	56	74
GENOVA	45	7	65	82	29
MILAN	'O	53	37	51	24
NEAPELJ	80	51	74	83	26
PALERMO	68	17	35	77	75
RIM	61	17	50	20	35
TURIN	24	39	17	66	78
BENETKE	61	71	14	64	50
ENALOTTO
2X2	XX2	221 2X1
KVOTE:
12	—	31.545.000	lir
11	—	1.046.000	lir
10	—	81.500	lir
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ul. MAZZINI 51 ® mm
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985
CELOLETNA................................. 80.500 lir
MESEČNA................................... 10.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
SPREJEMAJO:
Hranilnica In posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333 Kmečka In obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Takači račun št. 654/23
NAROČNINE
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV, maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
GLASBENA
ilfiisi matica 'esilili TRST
Sezona 1984/85
IV. ABONMAJSKI KONCERT
v sredo, 16. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE
SPORED: Jamovič, Mozart, Fi-lippenko, Borodin.
Prodaja vstopnic v pisarni GM in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
koncerti
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
Jutri, 14. januarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert ansambla »Nuovo quartetto« iz Zii-richa.
razstave
V prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, razstavlja Franko Vec-chiet.
Do 16. januarja bo v občinski galeriji na Trgu Unità razstavljal slikar in kipar Renzo Moreu.
Jutri, 14. januarja, ob 18. uri bo v umetnostni galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8, 1. nadstr., predstavitev dveh umetnikov in njihovih del in sicer Giorgia Griffa in Carla Patroneja.
razna obvestila
V Društvu slovenskih izobražencev bo jutri, 14. januarja, ob 20.30 bo prof. Pavle Merku predstavil dve novi deli profesorice Federe Ferluga - Petronio. Gre za študij o Ivanu Trinku ter za razpravo o Cerkvi v Sloveniji, ki sta izšli v Padovi oziroma v Trstu.
ANED - Tržaška sekcija, Ul. Crispi 3 (tel. 730-306), organizira za bivše deportirance, njihove družine in prijatelje komemorativno potovanje ob 40. obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča Buchemvald. Odhod iz Trsta z avtobusom 8. aprila, povratek v Trst 15. .aprila. Prenočitev v Munchnu, obisk taborišča Dachau, prenočitev v okolici Erfurta, komemoracija v Buchemvaldu, prenočitev v Pragi in na Dunaj. Kompletni penzion. Skupna cena 600 tisoč lir. Informacije na sedežu ANED.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v sredo, 23. t. m. (in ne 16. t. m. kot prvotno objavljeno), ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška‘20, 2. nad.) zdravstveno predavanje z naslovom »Rehabilitacija ostarelih«. Predaval bo dr. Silvij Mosetti. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNO KLUB	ZDRUŽENJE
v TRSTU	MOST
Ul. sv. Frančiška 20/11 v torek, 15. januarja, ob 20. uri
KAKO GRADIMO NA KRASU?
O urbanističnih in arhitekturnih poteh, ki jih ubiramo po Krasu na tej in na oni strani meje, se bodo z nami pogovarjali arhitekti : Marco Pozzetto, Marino Koko-rovec, Mitja Race, Vojteh Ravni-’ kar, Matjaž Garzarolli in Darij Jagodic. S slikovnim gradivom sodelujeta še Damjan Gale in Vladimir Vremec.
Vabljeni!
Danes, 13. januarja, ob 16. uri bo v
CERKVI NA KOLONKOVCU
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Sodelujejo:
—	otroci iz Skednja in od Sv. Ane
—	pevska zbora iz Skednja in s Kolonkovca
—	Glasbena šola iz Mačkolj
4 —;----------------------------
Jutri praznuje svoj 90. rojstni dan
EMA LEGIŠA iz Prečnika
Dragi mami, babici in prababici čestitajo in želijo še obilo sreče in zdravja Štefanija, Kate-rina, Violetta, Žarko, Guido in Edi.
Natečaj za učitelja za pomoč prizadetim otrokom
Sindikat slovenske šole — tajništvo Trst obvešča zainteresirane učitelje, da je na šolskem skrbništvu na ogled razpis natečaja za vstop v stalež na slovenski osnovni šoli in sicer kot pomožni učitelj za pomoč prizadetim otrokom. Razpisano je samo eno prosto mesto.
Prošnjo lahko predložijo učitelji, ki imajo predpisano specializacijo za poučevanje prizadetih otrok.
Rok za predstavitev prošnje zapade 19. januarja 1985. Pismena naloga bo 18. marca 1985.
Na šolskem skrbništvu je na ogled tudi ministrska okrožnica, ki se nanaša na premestitve učnega osebja osnovne šole. Zainteresirani učitelji bodo dobili na skrbništvu tudi obrazce prošenj. Rok za predložitev prošnje zapade 25-januarja 1985.
Prošnje za prispevke za kulturne dejavnosti
Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da bo 31. januarja zapadel rok za predstavitev prošenj za deželne prispevke za razvoj in širjenje kulturnih dejavnosti. Zainteresirani lahko dvignejo ustrezne obrazce z vsemi potrebnimi navodili za izpolnitev (obrazci se razlikujejo od tistih iz prejšnjih let) v vratarnici pokrajine na Trgu V. Veneto 4.
PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec
priredi v četrtek, 17. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu ob prazniku vaškega patrona
KABARET 1999
Nastopata dramska skupina in dekliški zbor Slovenec.
Ponovitev v soboto, 19. t.m., ob 20.30.
Vabljeni!
izleti
mali oglasi
TV SNEMALEC kupi hišico z vrtom, tudi staro, raje na zapadnem delu mesta. Telefonirati zjutraj na štev. 794-672 Agencija Alpe Adria.
IŠČEM hlev za konja. Telefonirati ob večernih urah na štev. 040/947-602 -Iviana.
PRODAM uokvirjena gobelina »Devojka koja čita« za 750.000 lir in »Pastorale« za 1 milijon lir. Telefon, na št. 061/344-293.
V BORŠTU je odprl osmico Felo Kosmač (pri rdeči preprogi).
OSMICO je odprl v Mačkoljah št. 58 Ernest Smotlak. Toči belo in črno vino.
PRODAM fiat 127, letnik ’76, po ugodni ceni. Tel. 040/228-855 ob urah trgovin.
KUPIM viso club, celo,-samo karoserijo ali samo prednji del. Telefonirali na št. 0481/41636.
DRAGULJARNA
Alimi m
TRST — Ulica Mazzini 43/d
Kupi staro zlato (ocenitev do 18.000 lir odvisno od karatnosti) ob nakupu.
PRODAM smučarske čevlje kartinger 40/41 in smuči rossignol 145. Tel. na št. 040/567-939.
IŠČEMO mizarje, obrtnike za namestitev pohištva. Tel. 040/575-145.
PRODAM rabljeno raznovrstno pohištvo skoraj novo. Tel. 040/54390.
KAJUTNO JADRNICO TEQUILA m 7,10 zelo dobro ohranjeno ugodno prodam. Tel. 040/52277.
MOTOR IN MENJALNIK za fiat 500 prodam. Tel. 040/52277.
NAPROŠAMO NEKDANJE »SIRENARJE« iz let 1924-1927, da z navedbo svojega naslova prispevajo s članki, podatki, slikami itd. pri pisanju zgodovine našega tedanjega veslaškega kluba. Prispevke naslovite na STANKO STAREC, Trst - Ul. Moncolano 14, ali pustite v Tržaški knjigarni ob urniku poslovanja. Na željo prispevke vračamo.
FIAT 693 KIPER prodam. Tel. na št. 061/573001.
FIAT 132/2000, letnik 1978, prodam. Tel. na št. 061/573001.
SLOVENEC z opravljeno trgovsko šolo in šoferskim izpitom išče kakršnokoli stalno službo. Ponudbe na ADIT-DZS, 61001 Ljubljana - P.P. 171.
Kriška sekcija VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 26. t. m., avtobusni izlet v Lu-mezzane, kjer se bomo poklonili spominu borca Josipa Verginelle, čigar obletnica smrti poteka 16. t. m. Cena izleta, vključno s kosilom, je 35.000. Vpisuje Gigi Bogateč v Domu A. Sirka.
KD Rdeča zvezda vabi na enodnevni izlet v Čedad oz. na Matajur za smučarje, ki bo v nedeljo, 20. t. m. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 229-330.
POTOVALNI URAD
»Aurora«
priredi na pustno soboto (16. ini
17.2.	) in pustni torek (19. in
20.2.	) avtobusni izlet v
PORTOROŽ
s pustovanjem v hotelu »Slovenija».
Cena izleta je 44.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA« -Ul. Cicerone 4 - telefon: 60261.
LA MAGLIA
POPUSTI
IZREDNE PONUDBE
na vseh ženskih in moških pleteninah in oblačilih
TRŽIČ — Ul. Roma 58
Telefon: 0481/73174
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe.
včeraj - danes
Ob rojstvu prvorojenčka UROŠA
iskreno čestita srečnima staršema Bojani in Justu
sekcija KPI J. Pegan občine Zgonik
Pridi na ezoterični ples v Prosvetni dom na Opčinah danes, 13. januarja, ob 20. uri.
Prireditve in sporočilo kulturnih društev in organizacij
čestitke
kino
gledališča
P" radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 13. januarja
Ponedeljek, 14. januarja
RADIO
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00 Posebna kmetijska oddaja 1100 Maša
11.55 Nabožna oddaja ,,•15 Kmetijska oddaja .,'■00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti
4.00 V teku nedelje... - vodi Pippo , Baudo
4-	20, 15 20 in 16.25 Športne vesti
5-	40 Discoring - Glasbena oddaja 11.50 Italijansko nogometno prvenstvo
Registriran polčas nogometne tekme B lige
“•20 90. minuta - Športne vesti Vremenske razmere ^•00 Dnevnik 1 '
20.30 Quei trentasei gradi ni - TV nadaljevanka 21-45 športna nedelja «.00 p0 cestah Kalifornije - TV film •55 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere
Drugi kanal
9.45 Veliki izvajalci - Glasbeni spo-. red
•20 Evrovizija : Kitzbuhel
Zimski šport: SP v smučanju — veleslalom za moške H.25 Tedenska oddaja o zdravju in „ „ estetiki
Charlie Chan in trappola - film “ 00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 3.25 Dnevnik 2 - Rešiti je treba...
, .'20 Piccoli fans - vodi Sandra Milo “O OSS 117 a Tokio si muore - film
16.10 športne vesti
Evrovizija : Kitzbuhel Zimski šport: SP v smučanju — veleslalom za moške Trst: košarka
Stefanel Trst - Cantine Riunite Reggio Emilia
17.00	Due e simpatia - nadaljevanka dneva
Sandokan alla riscossa - TV nadaljevanka
17.50	Mixerstar
18.40	Športne vesti
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme A lige
Vremenske razmere
19.50	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Športne vesti
20.30	Vanità - zabavnoglasbena oddaja, vodita Landò Buzzanca in Agostina Belli
21.35	Due ragazzi e una chitarra -22.25 Dnevnik 2 - Nocoj
22.35	Tedenska oddaja o medicini 23.05 Šolska vzgoja
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
12.15 Glasbena oddaja
12.45	Dancemania - vodi Laura D’Angelo
13.45	Avvanvera - Glasbeno-govorni program
14.40	Sto italijanskih mest: Gorica, mitelevrepsko mesto
15.00	Športne vesti
16.55 La collina degli stivali - film
18.30	New York: tenis
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.20 Poročila •25 živ žav - risanka ■15 Za mano mulci - Mladinska na-o daljevanka
•45 Cigani Ivanoviči - Glasbena od-. daja
■25 Svetovni pokal v smučanju 1115 Park Avenija 79 - TV nadalje-
12 55 Vanka
Don Svetovni pokal v 'smučanju D im ®25 - oddaja za stik z gledalci ji ™ Poročila
’45 Naša leta - TV nadaljevanka °-35 Visok pritisk - Zabavnoglasbena na oddaja s m dezabel - film D in kavarna } ' « Risanka iq'J TV in radio nocoj D in ^rno do zrna 1 ' 0 TV dnevnik •50 Vreme
■90 Inšpektor Vinko - TV nadalje-2, , yanka
21'io „P°rtni pregled
Beseda za besedo - Televizijski ,,, intervju z Rudijem Čačinovičem 10 Poročila
Koper
12.15	Svetovni pokal v smučanju
14.00	Videomix - Glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami
16.00	Jaz... kralj bluesa - film
18.00	Smučanje - svetovni pokal
19.00	Družinski kltipet - rubrika 19.35 Oče in sin - Detektivka
20.25	Človekova glasba
21.25	Čudoviti svetovi - Potovanje na dno sveta — dokumentarec
22.25	Check up - rubrika
23.20	Euroshow - Glasbena oddaja
Zagreb
10.20	Poročila
10.30	Otroška matineja
12.00	Kmetijska oddaja
14.00	Na svoj način - glasbena oddaja
14.15	Ribiči - TV nadaljevanka 15.05 Nedeljsko popoldne
17.30	Laura - film 18.55 Smrkci - risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Inšpektor Vinko - TV nadaljevanka
21.10	Športni pregled
21.40 Gora z dvema obrazoma - Potopisna reportaža
22.10	TV dnevnik
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
9 no ?h>dlis - TV film 9 3n Piccola grande Nell - TV film R° sposato 40 milióni di donna H ,n " film
Superclassifica show - Glasbe-
12.30	pa 0ddaia
minto 1 - Tedenska informacij-
13.30	r (>ddaja
“UQna domenica - Popoldanska ?d(laja z Mauriziom Costanzom
19	on n Corradom 1930 n0ndo - TV film
20.30	r,Uona domenica
22	ìe Rodici II - TV nadaljevanka
23	Y" boat - TV film
Punto 7 - Tedenska informacij-OO.is c oddaÌa
c-ognome e nome: Lacombe Lu-aen - film
83 RETEQUATTRO
IO.oq Hn uomo solo - film
12	oo ,Yrano e D’Artagnan - film 13*00 iuegas — TV film
13	3q MuPPets show - lutke
14.00	'aVY^0 Tumbo - dokumentarec Kila ricerca di un sogno - TV
15.00	£'m
d squadriglia delle pecore ne-l6.on o6 " TV film Sandokan all:
17funi
19.30	Su° Vadiz - Varietejski spored
20	oo rav° Djck - TV film
2q.3o p°n affetto tuo Sidney - TV film
22.30	AaP.genitori - film
an alla riscossa
2330 £elphi Dureau - TV film 1-20 h battaglia d’Inghilterra - f film ai Squadra cinque zero -
film
TV
8.30 ]
Ì0.15
12.15 Bit - Vse o kompjuterjih
13.00	Športna rubrika
14.00	Deejay Television - Glasbena oddaja
16.40	Masquerade - TV film
17.40	Simon & Simon - TV film
18.40	Hazzard - TV film 19.50 Tom e Jerry - risanka
20.30	Drive In - Varietejski program 22.05 I racconti del brivido
TV film
23.00	II misterioso caso del dottor John Hill - film
TELEPADOVA
14.00	Doppio gioco a San Francisco -TV film
15.00	L’ombra di Zorro - film
17.00	Rocky Joe - risanka
18.00	La torta in cielo - film
19.20	Illusione d’amore -TV film
19.50 Marcia nuziale - TV film
20.20	Terrore nel cielo - film
22.30	Fuorigioco - Športna rubrika
23.30	Retrocedi - TV film 00.30 Arrivederci Roma - film
TRIVENETA
9.30 Divja narava - Dokumentarec
10.00	Q.P. Coupon
12.30	Dokumentarec
13.00	Dražba
16.30	Dražba
20.30	La testa del serpente - film
22.00	Dražba
TELEFRIULI
13.40	Goal - Športna rubrika
14.55 Caric e briscule - Televizijski turnir v briškoli
17.00	Fogolar 3 - variete
19.30	Športna rubrika
20.30	Satana nella valle degli avvoltoi - film
22.10	L’ora del topo - TV film
23.10	Se qualcuno deve morire -Film
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Televideo - poskusni program 11.55 Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Hallo... Raffaela?
13.30	Dnevnik 1
13.25	Dnevnik 1 - Tri minute o...
14.00	Halo... Raffaella - zadnji poziv
14.05	Quark - antologija
15.00- Današnji umetniki: Zoran Mušič
15.30	Šolska vzgoja
16.00	Športne vesti
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Sandybell - risanka
18.10	Osmi dan - posebna oddaja Kristus ob Nilu
18.40 Risanka 18.50 Italia sera
19.25	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Lo scapolo - film
22.00	Dnevnik 1
22.10	Srečanje s kinematografijo
22.15	Posebna oddaja Dnevnika 1
23.05	Koncert - 1. del
Drugi kanal
9.20 Evrovizija: SP v smučanju
11.15	Televideo - poskusni program 11.55 Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani, ki jo vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capital - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem
16.00	Risanka
16.25	Šolska vzgoja 16.55 Due e simpatia
Madame Bovary
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due
18.20	Športne vesti
18.30	Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Iz našega žepa
21.25	Colombo - 1. del TV filma
22.15	Dnevnik 2 - Nocoj
22.20	Colombo - 2. del TV filma
23.05	Studenec življenja
Tretji kanal
12.30	Šport
13.00	Loano: tenis Francija - Italija
15.50 Italijansko nogometno prvenstvo A in E lige
18.15	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Šolska vzgoja
20.30	Taranto story - Varieté z Ninom Tarantom
21.30	Dnevnik 3 21.40 Šolska vzgoja
22.10 Ponedeljkov športni proces
23.15	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.00 Zverinice iz Rezije 9.20 Japonske pravljice: Lovec na race
9.35 VRV - Oddaja iz niza pisani svet
10.05	Otroška zabavna pesem
10.35	Pred izbiro poklica: Poklici v železniškem gospodarstvu
11.00	Deček in deklica
17.35	Poročila
17.40	Otroška televizija: Zelena oddaja - vzgojnoaabavna videose-rija
18.10 Domišljija je povsod doma —• Poetično-glasbena oddaja
18.25	Podravski obzornik 18.45 Pop godba
19.05	'Risanka
19.25	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme
20.00	Sestrična Rahela
21.00	Aktualno : Mode krojijo le škarje
22.00	TV dnevnik H
Koper
14.00	TV Novice
14.05	YU made music
14.50 Oče in sin —- Detektivka
15.40	Junak našega časa
17.00	Zdravnik in otrok
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria — TV film
9.30	Nessuno resta solo — film
11.30	Tuttinfamiglia — Nagradno tekmovanje
12.10	Bis — Nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito — Nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri — TV nadaljevanka
14.25	General Hospital
15.25	Una vita da vivere
16.30	Buck Rogers — TV film
17.30	Tarzan — TV film
18.30	Help — glasbena igra
19.00	I Jefferson — TV film
19.30	Ziz Zag — Nagradno tekmovanje
20.30	Delitto sotto il sole — film
22.50	Johna ten dimensione avventura — vodi Ambrogio Fogar
23.50	Športna rubrika
00.50 L’ultimo gangster — film
RETEQUATTRO
8.30 Brillante — novela
9.20 In casa Lawrence — TV film
10.10	Alice — TV film
10.30	Mary Tyler Moore — TV film
11.20	Samba d’amore — novela
12.00	Febbre d’amore — TV film
12.45	Alice — TV film
13.15	Mary Tyler Moore — TV film
13.45	Tre cuori in affitto — TV film
14.10	Brillante — novela
15.10	Cuore — risanka
15.50	Piccole donne — risanka
16.20	I giorni di Brian — TV film
17.15	In casa Lawrence — TV film 18.05 Febbre d’amore — TV film 18.55 Samba d’amore — novela
19.25	M’ama non m’ama
20.30	Venere in visone — film
22.30	Vegas — TV film
23.30	Venezia, la luna e tu — film
01.20	Hawaii squadra cinque zero
ITALIA 1
8.30	La grande vallata — TV film
9.30	Villa Borghese — film
11.30	Operazione sottoveste — TV film
12.00	Agenzia Rockford — TV film
13.00	Chips — TV film
14.00	Deejay Television
14.40 La famiglia Bradford — TV film
17.55 TV Novice
18.00	športna oddaja
19.00	Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti :
TRST — Srečanje evroparlamentarcev KPI z enotno delegacijo Slovencev NABREŽINA — Občinski svet o rabi slovenščine
VIDEM — Simpozij Inštituta Gramsci GORICA — Srečanje Teritorialnega odbora SKGZ s članicami GORICA — Obračun prehodov čez mejo
BORŠT — Komemoracija VZPI - ANPI ob 40-letnici usmrtitve partizanov ŠPORT:
TRST — Košarka: Jadran - B. Oderzo GORICA — Košarka: Dom - Sapa GORICA — Odbojka: Na prapor -Jami je
KRIŽ — Nogomet: Vesna - Ediladria-tica
19.30 TV D Stičišče
19.50 Rezervirano za znanost
20.25 Tedenski športni pregled
22.00	TV D Vse danes
22.10 Športni dogodki tega tedna
23.00	Blišč in beda kurtizan
POSTAJE
16.00	Bim bum barn - Otroška oddaja
17.40	La donna bionica — TV film
18.40	Charlie’s Angels 19.50 I Puffi — risanka
20.30	II colosso di fuoco — film
22.15	Italia Italia: Guardie e ladri
23.00	Bit — Vse o kompjuterjih
23.45	II brutto e la bella —- film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale — TV film
14.30	Mama Linda — TV film
15.00	Dottor Slump e Arale — risanka
15.30	Yattaman — risankia
16.00	Firehause Squadra 23
17.00	Isidoro — risanka
17.30	Gatchman — risanka
18.00	Lamù — risanka
19.00	Candy Candy — risanka
19.20	Illusione d’amore — TV film 19.50 Marcia nuziale — TV film
20.20	Estasi — film
22.30	Nogometna tekma Padova - Bari
24.00	Film
TRIVENETA
11.45	TV film
12.15	Risanka
12.45	Horoskop
13.00	SWAT — TV film
14.00	Poklic: Krznarji
15.00	II giudice e la minorenne — film
16.30	Filmski program
17.00	Le ragazze di Blansky
17.30	SWAT — TV film
18.30	Dokumentarec
19.00	Garrisco Gommando — TV film
20.00	Filmski program
20.30	Palcoscenico — TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine — TV film
22.00	Dražba
TELEFRIULI
16.10 Gas per and thè angels - risanka
16.45	Si o no
19.00	Veronica il volto dell’amore
19.30	Friuli sera
20.00	Veronica il volto dell’amore
20.30	Nogometna tekma Udinese - Cremonese
22.15	Košarkarska tekma:
Bertoni Torino - Australian
23.15	L’ora del topo — TV film
Nedelja, 13. januarja
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Glasbene podobe;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: Glasbeni potpuri - (10.00) Poslušali boste - (10.30) Mladinski oder: »Enolončnica«. - (10.50) Glasbeni potpuri - (11.45) Vera in naš čas - (12.00) Kmetijski tednik - (12.30) Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon.; 15.00 - 19.00 šport in glasba ter prenosi z naših prireditev : (15.30 - 17.15) Šport - (18.00) Koncert božičnih pesmi.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Za zdravje;
8.15	Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 8.45 Microchip; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.05 Napoved prispevkov; 13.15 I. prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek iz Primorske; 14.00 II. prispevek iz zamejstva;
14.15	III. prispevek iz zamejstva; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.15 Marika in Pepa; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Radijske i-gre; 18.00 Zaključek programa.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Lucianov! dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Ingresso libero; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Program prihodnjega tedna; 12.10 Glasba po željah; 13.30 Glasbeno popoldne; .14.30 Kaj je novega; 16.00 Glasbena oddaja; 17.45 Lestvica LP; 19.30 Športna nedelja; 20.00 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.00, 15.00, 17.00, 19.00, Poročila ; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke: Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Zabavna glasba, 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.20 Humoreska tega tedna; 14.45 Pihalne godbe; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna ; 23.05 Literarni nokturno.
Ponedeljek, 14. januarja
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
-	9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba - (7.40) Pravljica; -(8.10) Nediški zvon; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program : Glasbeni mozaik
-	(10.10) S koncertnega in opernega
repertoarja - (11.30) Beležka - (11.40) Glasbeni potpuri - (12.00) Sestanek ob 12.00:	Smer:	slovenske gore -
(12.30) Glasbeni potpuri; 13.20 Glas »frajtonarce«; 13.30 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Jakec Vohljač, otroški detektiv«. - (14.30) Glasbeni Usti -(15.00) Iz šolskega svete - (15.30) Iz svetovne zakladnice pripovedništva -(16.15) Glasbeni Usti; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba - (18.00) Kmetijski tednik - (18.30) Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasbene šole; mladi beograjski pianist v Kopru; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.35 Primorski zbori pojo: Zorko Prelovec iz Idrije; 18.00 Zaključek programa.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.32 Luciano vi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Ingresso libero; 11.00 Glasbena torba; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Nobelovi nagrajenci; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo od...; 18.00 Its only rock; 18.45 L’opera del 20-esimo secolo accettate o no?; 20.00 Zaključek sporeda.
Predvpisi v slovenske šole
Izbira staršev danes prednost za otroka jutri
Vedno manj nas je
MARKO WALTRITSCI1
Vedno manj nas je. To žalostno in tudi zelo zaskrbljeni ugotavljamo ob prebiranju podatkov o lanskem gibanju prebivalstva v goriški občini, pa ne samo v njej. Kot smo že včeraj objavili se je število prebivalcev Gorice v lanskem letu zmanjšalo za 327 enot. Sedaj nas je v Gorici le še 41.086. To je že manj kot tik po razmejitvi v letu 1947, ko nas je bilo nekaj nad 42.000 in seveda precej manj od tistih 43.000, ki smo jih dosegli tam v začetku šestdesetih let.
Če podrobneje pregledamo tedenske podatke o gibanju prebivalstva iz lanskega decembra ter začetka letošnjega leta bono ugotovili naslednje: v zadnjih treh tednih smo zabeležili najprej 7 rojstev in 24 smrti, potem 8 rojstev in 22 smrti, potem še 4 rojstva in 23 smrti. Ko pišemo te vrstice ne razpolagamo s podatki zadnjega tedna, ki jih boste na tej strani našli na drugem mestu. Najbrž se ne bodo razlikovali od prej omenjenih.
V torek, 15. januarja, se bodo tudi na slovenskih otroških vrtcih in šolah vseh stopenj pričeli predvpisi v prve letnike in prve razrede. Rok za pred vpise je deset dni, do petka, 25. t m. Predvpisi so potrebni za otroke, ki bodo v šolskem letu 1985/86 prvič obiskovali državni otroški vrtec in učence oz. dijake, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne, nižje in višjih srednjih šol, da bi s pravočasno zbranimi podatki o vpisu, zagotovili hitrejši septembrski začetek pouka.
Vsakomur je očitno, da imajo predvpisi velik pomen še posebej za našo narodnostno skupnost. Na Goriškem beležimo izrazito upadanje števila prebivalstva, predvsem zaradi krčenja števila rojstev. Ta pojav je že povzročil zaprtje nekaterih otroških vrtcev in osnovnih šol, za prihodnja leta pa ni izgledov, da bi se stvari bistveno spremenile.
Od tega pojava ni izvzeta niti naša slovenska šola. Prav zato je potrebno, da se vsi zavzamemo za obstoj slovenske šole. Šolski sindikat je v ta
namen izdal letak, v katerem ponazarja prednosti, ki jih nudi slovenska šola. Najbolj očitna je seveda v tem, da bo otrok brez odvečnega truda pridobil znanje dveh jezikov, spoznal bo dve kulturi in dva miselna svetova, kar za človeka predstavlja veliko bogastvo. Ob kulturnem bogastvu pa nudi slovenska šola tudi zelo otipljivo korist: prednost v iskanju zaposlitve.
Zaradi tega lahko izrazimo upanje, da bodo slovenski starši inteligentno izbirali in z vpisom v slovenske otroške vrtce in osnovne šole zagotovili svojim otrokom bodočnost z večjimi možnostmi.
Predvpise sprejemajo na didaktič niti ravnateljstvih v Gorici (Ul. Brolo) in Doberdobu ter v vseh okoliških osnovnih šolah in vrtcih, in pa na ravnateljstvih srednjih šol. Starše malčkov iz Krmina opozarjamo, da deluje v zavodu Rosa Mistica slovenska sekcija otroškega vrtca. Za vpis se lahko obrnejo na sam zavod, na osnovni šolo na Plešivem ali na didaktično ravnateljstvo v Gorici.
Na prijateljsko srečanje so se sešli prejšnji večer v Kulturnem domu odborniki društev in organizacij, ki so vključene v Slovensko kulturno - go-
2. februarja
PLANINSKI PLES
v Kulturnem domu
spodarsko zvezo. Predsednik TO SK GZ dr. Mirko Primožič je vsem, ki so se ob tej priliki zbrali, zaželel da bi vsa naša društva bila kar se da aktivna v letu 1985 ter nakazal naloge, ki nas čakajo v tem letu. Na srečanju je bilo zelo sproščeno, brez vsake uradnosti, pogovori pa so bili zelo plodni in koristni.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolò, Ulica 1. maggio, tel-73328.
Kako pa je bilo nekdaj? V januarju 1951, da ostanemo v podobnem letnem času smo beležili naslednje podatke, teden za tednom: 10 rojenih in 11 umrlih, 12 rojenih in 16 umrlih, 14 rojenih in 14 umrlih, 12 rojenih in 14 umrlih.
Prebivalstvo je torej ostajalo na isti ravni. Sedaj pa, to že neka j let sem, pa teden za tednom, kar tak razkorak. Če se bo to nadaljevalo bomo konec tega leta beležili še bolj porazne podatke od teh za leto 1984.
Pri vsem tem pa nas zaskrblja še nekaj drugega in prav je, da o tem spregovorimo. Med umrlimi je veliko slovenskih priimkov, med rojenimi pa zelo malo. To je na eni strani razumljivo, saj živi v mestu cela vrsta slovenskih ljudi, oziroma že odtujenih ljudi slovenskega porekla, ki so že v letih. Danes ni več naravnega priliva z nekdanjega goričkega podeželja v mesto. Nekdaj pa je bil to priliv slovenskih ljudi. Res je, da ni več niti priliva ljudi iz drugih italijanskih pokrajini kajti pri nas ni moč najti dela. Tudi zaradi tega se število prebivalcev manjša. Tovarne so večinoma zaprte, trgovina ni več v tistem razvoju kot je bila pred leti, mladi le s težavo dobijo zaposlitev.
Gorica se stara prav tako kot je zastarel Trst. O tem problemu se v Trstu že nekaj let precej govori, pri nas pa smo doslej previdno molčali. Če ne bo pri nas možnosti za gospodarski razvoj bomo morali brez dvoma, iz leta v leto, beležiti za naše mesto porazne podatke o gibanju prebivalstva.
V znamenju upravnih volitev 29. pokrajinski kongres KD
Sedem gledaliških predstav od teh tri v Kulturnem domu
Predsednik deželne vlade Biasutti je včeraj popoldne v Krminu otvoril 29. pokrajinski kongres goriške krščanske demokracije, ki se bo nadaljeval tudi danes. Popoldne bodo delegati izvolili novega pokrajinskega tajnika in 36 članov pokrajinskega odbora. Za tajnika bo zagotovo izvoljen Gianfranco Crisci, pristaš forzanovi-stov, ki so na sekcijskih kongresih dobili v stranki večino. Včerajšnjemu uvodnemu delu kongresa so prisostvovali podtajnik Fioret, deželni tajnik KD Longo, razni parlamentarci ter deželni odborniki, predsednik pokrajine Cumpeta, krminski župan Nunin, zastopniki strank in sindikatov. Delegate so pozdravili Blasig za PSI, Rau-
KULTURNI DOM GORICA KMEČKA BANKA GORICA LJUBLJANSKA BANKA Združena banka Ljubljana Temeljna banka Nova Gorica vabijo
na otvoritev razstave akademskega slikarja
FRANCETA SLANE
ki bo v petek, 18. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici.
scedo za PSDI, Esposito za PRI, sen. Batello za KPI in Gradnik za SSk ter še nekateri zastopniki drugih organizacij.
V uvodnem poročilu je tajnik Alberto Tomat orisal politični položaj na Goriškem ter se zaustavil ob vprašanjih odnosov z drugimi strankami, ob gospodarski problematiki, ob vlogi Goriške v deželnem okviru. Le nekaj besed je posvetil slovenski problematiki. Kongres KD se odvija v trenutku predvolilne priprave, saj bomo v maju prenovili 20 občinskih svetov.
Jutri pogreb Carla Bastianija
Jutri bodo pokopali 70-letnega upokojenca Carla Bastianija iz Gorice, Ul. Terza Armata 96, ki je umrl v četrtek zvečer med prevozom v bolnišnico, po prometni nesreči v Ulici Terza Armata. Z nekroskopskim izvidom bodo ugotovili, če je smrt nastopila zaradi kapi (to se zdi najbolj verjetno), ali zaradi drugih razlogov. Nenadna slabost naj bi bila vzrok tudi za padec z motornim kolesom.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna, Ulica sv. Mihaela, tel. 21074.
Sedem gledaliških predstav bomo imeli v Gorici od 19. do 26. januarja iz mednarodnega jestivala Alpe-Adria, ki ga letos prirejata goriška in novogoriška občina. Gre za nekdanji festival malih odrov, ki se je sprva odvijal v Novi Gorici, potem pa prišel tudi čez mejo v Gorico. Vendar pa bo letošnja prireditev kar se tiče Gorice doslej najbolj masovna. Tudi pristop je drugačen. Organizatorja sta goriška in novogoriška občina, pokrovitelj so naša dežela, Slovenija ter Koroška. Pri tehnično-organizacijski izvedbi v Gorici pa sodelujeta uprava Kulturnega doma in Ente regionale teatrale.
V Gorici se bodo predstave pričele v petek, 18. januarja. V avditoriju bo namreč Piccolo teatro Città di Grado prikazal »I descursi«. V soboto,. 19. januarja, bo v Kulturnem domu Hrvàtsko narodno ka-zalište iz Zagreba prikazalo »Kupi-do« I. Bakmaza. V nedeljo, 20. januarja, bo, vedno v Kulturnem domu, Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane prikazalo »Kvartet« Henie-rja Mullerja. V ponedeljek, 21. januarja, bo Theatercafè iz Gradca prikazal »Bilkard« H. Einsendla v avditoriju. V Kulturnem domu bosta še dve predstavi in sicer 22. t. m. PDG iz Nove Gorice z igro F. X. Kroetza »Ne krop ne voda«,
24. t. m. pa Teatro dell’Avogaria it Benetk bo prikazal »I nobili ragusei« Marina Držiča. Zaključna prireditev bo v avditoriju 26. januarju z nastopom italijanskega gledališču z Reke z »Melo« Dacie Maraini. Vse predstave se bodo pričele ob 20.30-
Ves čas festivala bo v Kulturnem domu odprta razstava akademskegu slikarja Franceta Slane, ki jo prirejajo Kulturni dom, Kmečka banku in Ljubljanska banka. Otvoritev bo v petek, 18. januarja, ob 18. uri.
Pogreb Karla Sošola
Veliko ljudi se je včeraj na pevm,' skem pokopališču poslovilo od pri' ljubljenega Karla Sošola, enega P°' budnikov Osvobodilne fronte v PeV mi. Ob odprtem grobu sta se d? spomnila Marko Waltritsch in Silvi' no Poleto, pel pa je domači zbcF pod vodstvom prof. Gabrijela Devetaka.
kino
Gorica
VERDI 15.30—22.00 »Broadway Dan-ny Rose«.
VITTORIA 16.00—22.00 »Vacanze ri America«
CORSO 15.15—22.00 »Bertoldo, Bertoldino e Cacasenno«.
Cassa di Risparmio di Gorizia
Od danes je denar cenejši.
Goriška hranilnica je v okviru širših prizadevanj, da bi ustalila ceno denarja in še bolj prispevala k razvoju goriškega gospodarstva, z 2. januarjem 1985 znižala svojo obrestno mero in določila
»PRIME RATE« na
16,50%
To je trenutno najnižja mera med tistimi, ki so jih v državi objavili.
obvestila
KD Kras vabi v petek, 18. t.m., ob 20. uri v osnovno šolo na Palkišču, kjer bo Fabio Gergolet predvajal diapozitive o potovanju v Iridi jo, šri-lanko in Nepal.
Valjar kar sam po dvorišču
V štandrežu se je v petek zvečer pripetila zares nevsakdanja nesreča. V teku je asfaltiranje parkirnega prostora pred gostilno Pri Pavli. Proti večeru je mehanik popravljal motor cestnega valjarja. Očitno je mehanik premaknil nekaj kar ne bi bil smel, valjar se je pričel premikati, mehanik pa je padel na tla, k sreči ob strani stroja.
Valjar pa se je kar sam premikal. Podrl je zid posestva Mirka Plesničarja, zatem staro trto, od zadaj je zadel avto parkiran na dvorišču in... šel dalje. Mehanik se je hitro zavedel in tekel za njim ter uspèlo mu ga je ustaviti pol metra pred hišo Evgena Plesničarja. Kaj kmalu bi bil valjar nadaljeval svojo pot... skozi hišo.
K sreči ni bilo ranjenih. Stari Mirko Plesničar je otožno gledal na iz-rito trto, eno od dveh. ki ju je na vrtu pred tolikimi leti zasadil njegov oče.
Ostala mu je le še ena.
včeraj-danes
Pekarna in slaščičarna
Claudia
Cazsutti
Ulica Torriani 7
______________vabi
prijatelje in stranke na otvoritev nove trgovine v
Drev. XX. septembra 47
GORICA
danes, 13. januarja 1985 ob 10. uri
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Ana Custrin, Giulia Pernarčič, Martina Franco, Adriano Gra-denigo, Marco Cabass, Enrico Marega, Giulio Pompeo, Cristina Veliscig, Meghi Manzuttó, Andrea Germini, Ila-ria Furlan.
UMRLI SO: 71-letni upokojenec Giuseppe Persici, 64-letni delavec Giacomo Gri, 82-Ietni upokojenec Valentin Sturen, 73-letni upokojenec Karlo Sošol, 77-letna upokojenka Amelia Pan-tarotto por. Kidat, 80-letna upokojenka Maria Trioni vd. Rizzi, 37-letna bolničarka Ludmila Gughi por. Resch, 80-letna upokojenka Frančiška Hojak vd. Tardozzi, 94-letni upokojenec Otto-tino Meleagri, 83-letna upokojenka Maria Visintin, 90-letni upokojenec Franc Steccati, 77-letna upokojenka Adelina Corvato, 81-Ietna upokojenka Viktorija širok vd. Perat, 73-letni upokojenec Silvano Clini, 89-letna gospodinja Rita Susmel vd. Posselt, 73-letna upokojenka Olimpia Quamial, 97-lebna u-pokojenka Maria Tomasin, 81-letni u-pokojenec Leopoldo Vidoz, 81-letna u-pokojenka Italia Tribuson vd. Vidoni.
OKLICI : financar Francesco Della Monica in uradnica Patrizia Saetti; trgovec Mauro Tabai in trgovka Flavia Gorza.
POROKE: orožnik Sabatino Sassi in gospodinja Silvana Florenin, delavec Italo Deffendi in uradnica Viviana Mrach.
Tržič
COMUNALE 18.00-20.45 »Paris, Texas«.
EXCELSIOR 14.00—22.00 »Cremlini
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.00 »Super vohljač;
16.00—	18.00—20.00 »Norci s stadiona«.
SVOBODA 16.00 »Super vohljač«;
18.00—	20.00 »Borba za ogenj«. DESKLE 17.00 »Neustrašni Papaj«;
19.30 »Nezaslišan čudež«.
prispevki
Namesto cvetja na grob Karla Sošola darujeta Lidija in Viktor Vižintin 20.000 lir za KD Naš prapor * Pevmi.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage
Nade Ferfoglia vd. Tavernaro
se toplo zahvaljujemo vsem, ki s° se udeležili pogreba; darovali cveti6 in vsem, ki so z nami sočustvoval1-Hči Manuela z možem Anée'. lom, brat in sestri z družinari1
Tonadico, Doberdob, 13. jan. 1^
VValterju, Nadji in Marjanu z druri nami izreka KSD »Naš prapor« n»J globlje sožalje ob izgubi dragega oče ta Tonita.
POGREBI
Jutri v Gorici, ob 9.30 Ettore Vali6 iz bolnišnice Janeza od Boga na gri no pokopališče, ob 11. uri Ciarlo e. stiani iz splošne bolnišnice, ob 12-Umberto Podbersig iz splošne bori1 niče.
Abonmajski koncert Glasbene matice v Kulturnem domu
Godalni kvartet Slovenske filharmonije
Gost prihodnjega abonmajskega koncerta Glas-06,16 matice v Kulturnem domu bo prihodnjo sre-°o, 16. januarja, Godalni kvartet Slovenske filharmonije.
. Ta glasbena skupina, ki jo sestavljajo Darke Unaric (1. violina), Romeo Drucker (2. violina), bveto Demšar (viola) in Miloš Mlejnik (violončelo. je novejšega datuma, vendar se je s svojimi dosedanjimi nastopi — tudi v Cankarjevem domu V. Ljubljani — že lepo uveljavila v koncertnem i^’tienju in sodi danes med najboljše tovrstne glas-c606" zasedbe v Jugoslaviji. Njegovi člani so solisti v eminentnem slovenskem orkestru ter že Uveljavljeni glasbeni umetniki. Ker godalni kvarit le redkeje srečujemo na našem koncertnem ?dru, z veseljem pozdravljamo mlade umetnike 12 slovenske prestolnice.
Ljubljanski gostje se bodo predstavili z zani-oiivim sporedom, ki obsega dela Jarnoviča, Mo-zarL'i, Filippenka in Borodina.
Prvi del koncerta bo uvedel kvartet v A-duru vana Mane Jamovičo (1745-1804), po rodu iz Duhovnika. Umetniška pot je tega hrvatskega kla-. a Povedla širom po Evropi. Bil je znan violinski irtuož in skladatelj, čigar dela še danes najdejo Pot na koncertni oder. Njegove skladbe pričajo o ustvarjalni nadarjenosti. Slogovno se je v njih gledoval po klasičnih vzorih in oblikovno zlasti P° Mozartu.
Poleg vrste violinskih koncertov in sonat za svičembalo, je Jarnovič napisal tudi tri godal-6 kvartete (Trois quatuors concertants), ki so
izšli
kom
v Parizu pri založniku Nadermanu kot Trije l,. certantni kvarteti. Ti kvarteti so po značaju izu divertimentu, brezskrbni, priložnostni glas-• Jarnovič, umetnik z bogato invencijo, je z
uspelo obdelavo ustvaril dobra dela, ki jih poleg izvirne oblike za godalni kvartet danes pogosto srečamo tudi v različici za godalni orkester.
Jamovičev kvartet v A-duru, ki je na sporedu ljubljanskih gostov, je posebno priljubljen. Njegova glasba je prežeta z vedrino, M neskaljeno teče iz hitrih stavkov, kakor tudi s poudarjeno čustvenostjo v počasnem stavku.
Od 27 godalnih kvartetov Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1791) sodi zadnjih deset med prave mojstrovine. Od te deseterice je skladatelj prvih šest, komponiranih med operama »Beg iz seraja« in »Figarova svatba«, posvetil Haydnu, pri katerem se je, kot je sam dejal, naučil komponiranja kvartetov. Skladateljevi sodobniki jih niso preveč cenili, češ da je njihova harmonija preveč svobodna. Seveda jim je Mozart dal pečat svoje o-sebnosti: duhovna vedrina in ljudski značaj Hayd-nove muzike sta se umaknila subjektivnejšim pogledom in inspiraciji.
Mozartov godalni kvartet št. 2 v d-molu je speven, vsebinsko pa je resen in ima skoraj tragičen priokus. Mozart ga je namreč komponiral v času ko je bil s težkim porodom rojen njegov prvi otrok. Prvi stavek je v celoti melanholičen, pesimistično odpoveden. Razpoloženje spevnega drugega stavka se spreminja tako kot potekajo različne modulacije. Menuet nadaljuje z nastroje-njem in celo s tematiko prvega stavka, pesimizmu uide le trio, srednji del menueta. Osnovno razpoloženje preveva tudi odpovedni finale (tema siciliana z variacijami), ki je v mnogočem predhodnik 43 let mlajšega Schubertovega kvarteta v d-molu, znan tudi z naslovom »Smrt in deklica«.
V drugem delu koncerta bomo slišali najprej godalni kvartet sodobnega ukrajinskega skladate-
lja Arkadija Filippenka, ki sodi med vidnejše glasbene ustvarjalce današnjega časa. Filippenko živi in deluje v Kijevu. V njegovih delih čutimo vpliv znanih ruških skladateljev, glasbena govorica pa se močno opira na folkloro. Skladatelj je z veliko občutljivostjo znal združiti vso tradicijo, jo obarval sodobno in sveže, obenem pa spregovoril na tipično ruski način. Iz njegovega že dokaj obsežnega opusa bodo člani godalnega kvarteta Slovenske filharmonije izvajali Kvartet št. 4
Ruski skladatelj Aleksander Borodin (1834-87) je bil sicer vojaški zdravnik a obenem nadarjen glasbeni ustvarjalec, če odštejemo njegovo monumentalno operno delo Knez Igor, je napisal pet pomembnih del s področja instrumentalne glasbe, tri simfonije in dva godalna kvarteta, ki še danes spadata med najpomembnejše skladbe v komor-neglasbeni literaturi. Osnovno nastrojenje obeh kvartetov se kaže v povezanosti intimne lirike z značilnostmi komornega stila, v samostojni obdelavi posameznih pa rtov in z zanimivo tematsko obdelavo.
Posebno priljubljenost si je na koncertnem odru pridobil drugi kvartet v D-duru. Med štirimi stavki je privlačen zlasti počasni stavek — nežen, intimno nastrojen Nokturno, v katerem se glavna, poetična, slovansko obeležena tema giblje v obliki kànona (melodija v violončelu, kanon v prvi violini). Za prve tri stavke je značilno, da se izpojejo v pianissimu.
Koncert Godalnega kvarteta Slovensk" filharmonije, ki je zaradi tehničnih ovir zamenjal prvotno napovedani nastop Ljubljanskega godalnega tria v decembru, bo s privlačno sestavljenim programom zanesljivo zadovoljil obiskovalce matičinih abonmajskih koncertov.
GOJMIR DEMŠAR
Odmeven
Pinter
Nikakor ni naključje, da je bil Pin-terjev »II Calapranzi« (prevod je težaven, calapranzi pa je 'naprava, s katero v kuhinjah »prevažajo« hrano iz kuhinje v jedilnice, nekakšno dvigalo) lani od kritike ocenjen za najboljšo italijansko predstavo. Zaslugo, da smo uprizoritev gledali, gre pripisati skupini »La Contrada«, ki je delo uvrstila v svoj abonma.
Igralca Alfonso Santagata in Claudio Morganti sta pod režijskim vodstvom Carla Cecchija na svojevrsten način uspela predstaviti atmosfero zaprtega prostora, kjer je prekinjen vsak stik z zunanjostjo oziroma — stik z zunanjostjo predstavljajo samo absurdna naročila za razne menuje, med katera se na koncu vrine usodni u-kaz: killer mora ubiti svojega tovariša killerja.
V tej brezizhodnosti, v tej zaprti celici, se kažejo dvomi Gusa in sigurnost Bena. V tej sivi kletki ni mogoče kuhati čaja, niti očistiti straniščne školjke in že to je usodno za eksistenco. Niti sproščen pogovor ni mogoč, kajti središče življenja obeh protagonistov je čakanje na ukaz, ki bo seveda tragičen, a neizpodbiten. Dolgi molki in absurdne situacije, nepomembne stvari zunanje eksistence, o-samelost in nevroza porajajo tragikomične situacije, ki peljejo gledalce od zavrtega smeha do sprostitve in (seveda) tragičnosti.
Na kratko povedano: bil je to pravi sladkorček za gledališko življenje Trsta in škoda, da premiera ni bila deležna številnejšega obiska.
MARIJ ČUK
Na sredinem in četrtkovem posvetu v Cankarjevem domu
Društvo pisateljev o slovenskem narodu in kulturi
h LJUBLJANA — Malokdo je pričakoval, da ? Vislo na javno tribuno Društva slovenskih ^sateljev v ljubljanskem Cankarjevem domu , temo »Slovenski narod in slovenska kul-, ra« toliko ljudi, da so morali še pred začet-j0IJl srečanja spričo velike množice zamenjati v orano: kakih osemsto ljudi se je preselilo srednjo (ki je bila nabito polna), preostali °slušaZci pa so spremljali potek srečanja v nik ^Uorani (prek video sistema) ter na hod-,u (prek televizije). Srečanje je trajalo dva v sredo in četrtek in pomeni najbolj od-evn° pisateljsko prireditev v dolgih letih. Najbrž je čas družbene in gospodarske kri-gd V kateri se kaže tudi ogroženost slovenske-sik nar°da, na pisateljski shod pritegnil mar-na °9a-_ ki je pričakoval dokaj kritičen pogled na^ čas in odprtost za vizije o bodočnosti
Sloven,
Vreči °ev' N™0 se zmotili. Srečanje je odprl p Rednik Društva slovenskih pisateljev Tone klor'-	je. da n°jbrž še nikoli v prete-
šar 'l, n*smo toliko govorili in pisali o vpra-čas s^menske kulture, kot prav v zadnjem 0£,,u- Partljič je že vnaprej zavrnil vsakršen »Pr r’ da bi bilo zborovanje pisateljev rinn1T.evoluci°narno«, ampak je le eno izmed in	_ in le posledica povečanega interesa
P°uečane odgovornosti do naroda in kulture.
imamo kulturno politiko y ■ ie nimamo?
tum°ne J3artljič se je vprašal, ali imamo kul-kuit° P°litiko ali ne in takoj odgovoril, da je Polirlna s^uPnost, ki poklicno »dela« kulturno nam- ■ .sPrejema vsakoletne programe, korak trjjj eL intenzivirala je zavest o kulturnih po-
ture? *n s* Prizadeva za ma ji0„'. ^ajni pa smo odgovorni,
materialno rast kul-n0sf. pa smo oagovurni, če kulturne skup-Plan' n^° Postale tudi prostor dogovarjanja, ne ^n\a- sporazumevanja, če na skupščine kultr»*”10 delegatov in namesto nas odloča »upr rt*racrio. Partljič je opozoril, da se za s kulturo porabi preveč sredstev siste ^e.na P°dročje kulture »slepo nategujejo trdil711* *2 drugih dejavnosti«. Partljič je za-raj0’ “a kulturno politiko imamo, a da jo mo-v svoje roke vzeti kulturniki. »Preseči mo-
r«m0
^1^ nnen^ da je kulturna politika v tem, T0 or uPamo napadati politike mi kulturniki. tur^r nj siabo, ni pa pot reševanja kul-da ji1 PT°blemov.« Tone Partljič je opozoril, riotn ^tendina osnova slovenske kulture sra-gubn° .sibka in da je ni mogoče meriti z iz-nekat naših tovarn. Partljič je opozoril na gi infTy nevzdržne teze Stipeta Šuvarja o vlo-stavne ^ence v Jugoslaviji, ki jo je poeno-re?y,j .° Povedano v celoti označil kot kontra-
0l“c tonano.
50|Ì se povezovati s pisatelji y^u9ih narodov
lÌTan:ne Partljič je opozoril na vse večje izo-l°zolX-Sloven^ga naroda od znanstvenih, fi-to pQ Y1 in kulturnih dogajanj v svetu. Tudi zo.trL ■',e eden izmed razlogov, da posamezniki žen }^0’da je slovenski narod po svoje ogro-zaraiparo^eni se čutimo tudi znotraj države VqnSb- ne°dgovornih izjav Q nekakšni jugoslo-9rQftio	idej o poenotenju šolskih pro-
Pre(j 0skupnih jeder (o nekaterih šolskih zernUp6. ~ jezik - književnostjo, zgodovina, nega Pls) ■ Ogroženi se čutimo zaradi usmerje-ne i0?°bTaževanja, ki krči narodnokonstitutiv-Predn t Predmete na račun prakticističnih Partir-0?’ marksizma, predvojaške vzgoje itd. Zadevm iC Poudaril, da si je DSP vedno pri-vanja 0 Za bogatenje medrepubliškega sodelo-
Partljič je poudaril, da ne bomo niti za ped odstopili od zahteve, naj ta naša nova država Jugoslavija omogoči našemu narodu, prvič državno organiziranemu v svobodni republiki Sloveniji, največje možnosti razvoja, naj nam jasno pove, koliko prispevamo, tudi ekonomsko, za bratstvo in enotnost in koliko navsezadnje dobivamo od njega, kajti kot najbolj razviti tudi dobivamo. Vsako drugačno obnašanje Slovence postavlja v inferioren položaj, čeravno ga radi kažemo z nekakšnimi kompleksi večvrednosti.
Ali se pisatelji res preveč zanimajo za politiko?
Tone Partljič je dejal, da pisatelji ne prepovedujejo knjig, ampak jih pišejo, prepoveduje jih država oziroma javni tožilec, na srečo pa je tega v Sloveniji manj, čeravno imamo tudi mi prepovedano dramo, in to brez vsake potrebe že dvajset let (Partljič ni povedal katero, verjetno pa gre za Rožančevo Toplo gredo), če oblast, Socialistična zveza oziroma še OF in Partija niso pravočasno, jasno in nedvoumno spregovorili o Golem otoku, dachauskih procesih, roški likvidaciji domobrancev, bi morali pisateljem izreči priznanje, da so te teme odprli, načeli in legalizirali, seveda na literaren način. Zamolčana resnica ne more biti ne objektivna ne neobjektivna. Politične organizacije bi se morale zamisliti, zakaj na terenu ta vprašanja ne tečejo znotraj ZK ali SZDL. želeti si priti na čisto še zdaleč ne pomeni razvrednotenja revolucije. Zato gre Torkarju, Hofmanu, Zupanu, Kocbeku prej pohvala, kot črna pika v znameniti »beli knjigi« hrvaškega CK, ki ji je botroval Stipe šuvar. Iskati sovražnike ljudstva med pisatelji je burka stara že tisoč let.
Dimitrij Rupel je na pisateljskem srečanju obširno govoril o slovenskem narodu, kaj to pravzaprav je (zlasti v primerjavi z nekaterimi najbolj znanimi tezami — Kardelj, Vidmar, Cankar, Jurčič), nato pa je spregovoril a nacionalizaciji slovenske kulture. V situaciji, ko je nacionalno vprašanje še vedno odprto, mora biti odprto tudi vprašanje slovenske kulture: ali naj bo orodje, opora nacionalnemu (državnemu) uveljavljanju, ali naj se posveča svojim lastnim vprašanjem, ki zadevajo zgolj slovensko človeštvo in človečnost. Slovenska kultura kot da se ne more odločiti: med položajem, ki prinaša državne privilegije in državne dolžnosti, in položajem, ki je državno nepomemben, vendar neodvisen. Rupel je opozoril na protislovje, ki se kaže v hkratni na-cionalno-kulturni simbiozi in v odpadništvu oziroma izdajalstvu kulture. Ko bi bil slovenski narod hkrati tudi etablirana država, bi ta iz-dajalstvo ali odpadništvo (po vzoru modernih meščanskih držav) mirno toleriral in celo podpiral, toda. v položaju, v kakršnem je, si lega očitno ne more privoščiti. Družba, ki ni suverena na zunaj, ne more biti suverena navznoter.
Dimitrij Rupel je dejal, da bomo v Sloveniji našli splošna pritrjevanja o pomenu kulture, vendar pa se načelna priznanja hitro razblinijo v nič, ko gre za prakso. Pri tem je navedel slab položaj v založništvu ter konkretne raziskave o branju knjig — 46 odstotkov Slovencev na leto ne prebere niti ene knjige. Slovensko javno mnenje (raziskava) pa je ugotovilo, da so dolgoročne težnje in interesi Slovencev vse prej kot kulturni: na prvih mestih so svoboda (52%), mir (45), poštenje (32,5), delo (27,5), družina (19), enakost (13,3), napredek (12,7), denar (12,2)... Kultura je šele na devetnajstem mestu (3,5 odstotka), kar ka-
že slovensko brezbrižnost do kulture. Za kulturo je, zanimivo, na dvajsetem mestu - znanost (3,4 odstotka). Rupla zlasti skrbi, ker Slovenci kot temeljne dolgoročne in najvišje interese ter težnje postavljajo osnove biološkega obstoja, ki jih kulturni narodi jemljejo kot samoumevne, kot nekaj, kar tako rekoč niti v misel ni treba vzeti - razen v izrednih okoliščinah. To pa pomeni, da se pri Slovencih postavlja vprašanje golega obstoja, kot svobodnih, v miru živečih, poštenih, delavnih ljudi in njihovih družin. Slovenci nimamo kulturnih problemov, ampak eksistenčne. Rupel je menil, da fizično pomanjkanje nima za nujno posledico ukinitev kulture, znanosti, zakonitosti in drugih višjih interesov.
Dimitrij Rupel je napadel Stipeta Šuvarja, ki je v intervjuju za ljubljansko »Delo« dejal, da imamo pri nas štiri milijone delavcev in en milijon nekoristnih, protirevolucionarnih intelektualcev. Iz tega sledi, da ne potrebujemo razvoja, ki bi intelektualiziral delavski razred, ampak potrebujemo razvoj, ki bo proletariziral intelektualce (s čimer se Rupel ne strinja). Rupel je opozoril na nacionalizacijo, pri čemer je mislil na velike prerazdelitve družbenega premoženja, ki so v toku: od davčne politike, ki skuša odvzeti motivacijo za kakršnokoli ustvarjalno iniciativo, do cenovne politike, ki brez sramu uveljavlja načelo »mednarodnih cen« za določene sektorje gospodarstva, pri čemer 3o osebni dohodki v večini sektorjev desetkrat manjši od mednarodnih. Preprosto vprašanje se glasi: zakaj bi delavec v elektrogospodarstvu smel svoje ceno primerjati z mednarodno, delavec v kulturi pa bi se moral zadovoljiti z desetino svoje mednarodne cene? Rupel je opozoril na zmanjševanje sredstev za kulturo, ki utegne pripeljati do take točke, ko se bo slovenska kultura de-profesionalizirala in jolklorizirala do točke, ki bo bistveno slabša od tiste v 19. stoletju, ko je bila literatura edina prebivalka slovenske družbene vrhnje stavbe: kajti takrat ie na Slovenskem veljala evropska valuta in za pot na Dunaj ni bilo treba potnega lista.
Konec slovenske kulture in slovenskega naroda?
Ali se slovenska kultura ne bi mogla ekonomsko osamosvojiti, s čimer bi se osamosvojila tudi politično in ji ne bi bilo treba vršiti službe pri slovenskem nacionalnem projektu, ki ji je tako zoprna že od nekdaj, se je vprašal Rupel. Ta pot je tvegana, ker je slovensko tržišče premajhno in ker z nacionalizacijo ustvarjalnega dela niso prizadeti samo kulturni ustvarjalci, ampak tudi kulturno občinstvo. Nacionalizacija kulture pomeni njeno popolno zasužnjenje in uničenje. Rupel je sklenil, da vizija »delovnega taborišča« (po Šuvarju) ni združljiva s programom slovenskega naroda, in da je taka vizija grožnja tako slovenski kulturi kot slovenskemu narodu. Da bi Slovenci bili in ostali narod, bi morali biti ali postati moderen narod, kar pomeni, da bi morali biti pripravljeni na notranje konflikte, ne nazadnje med politiko in kulturo. Kajti moderen narod ne more pričakovati, da bo kultura njegova služabnica, ampak mora pričakovati celo to, da ga bo izzivala, razburjala, mu nasprotovala in ga nemara celo zanikala.
Prvič po precej letih je v Ljubljani javno s predavanjem nastopil tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je govoril o enotnem slovenskem kulturnem prostoru ter povezanosti Slovencev v zamejstvu z matično domovino in o razlikah
pri podpori zamejcev glede na njihovo usmerjenost (Slovenija podpira le Slovence pod »krovno organizacijo«, kot je dejal Pahor), oziroma o tem, da je matica reševala vprašanje naroda predvsem ideološko-. To pa je osnovna tragika Slovencev v zamejstvu.
»Gre za tisto ideološko ocenjevanje kategorije naroda, ki se je uveljavilo potem, ko je osvobodilni boj nehal biti izraz koalicijskega vodstva in postal ^sestavni del balkanskega krila svetovne revolucije. Takrat se je nehala začetna izvirnost slovenske vstaje, odpravljena je bila možnost nastanka pristno slovenskega socializma, ki bi, v povezavi z drugimi jugoslovanskimi narodi, izoblikoval neko samosvojo obliko nove moderne družbe v srednjeevropskem prostoru. In v tem smislu ocenjujem kot zgodovinsko negativen ekskluzivi-zem, ki je izločil krščanskosocialno komponento iz dialektike slovenskega družbenega življenja...«
Boris Pahor je citiral mnenje Adriana Guerre, direktorja Centra za stike s tujino KPI, da je stari internacionalnem mrtev in pokopan, da pa se novi internacionalnem lahko rodi samo na podlagi priznanja in bogatenja narodnih vrednot. A če je »domači internacionali-zem« s svojim odrekanjem zavestnemu narodnemu ošfl^ku nesmiseln v jugoslovanskem okviru, je takšno gledanje še vse drugače škodljivo, če ga prenesemo na slovensko naseljena ozemlja, ki so zunaj matične države. Pahor je menil, da je bila krovna organizacija (izrecno ni rekel katera, najbrž pa je mislil SKGZ) dolgo let neodgovorna, saj ni mislila na organiziranje močne ekonomske baze. Do tega spoznanja je prišla z veliko zamudo, vendar je, ker je edina imela sredstva, omogočila nastanek novega meščanskega razreda, v bistvu iz vrst poprej strogo protiburžujsko opredeljenih voditeljev in organizatorjev. Na kulturnem področju je kot protiutež levi nastala katoliška krovna organizacija, ki pa je povečini amaterska, ki nima svojega dnevnika, med obema: levičarsko in katoliško krovno organizacijo pa ni vmesnega prostora za poglede, ki se od njih ločujejo.
Boris Pahor je menil, da je danes nujno, da se o slovenski problematiki, tudi naši onkraj mej, moško razpravlja. Zamejcem je potreben širši dialog: naše prihodnosti, je dejal Pahor, ne morejo reširi le okteti in pevski zbori. Nehati moramo z zavračanjem človeka zato, ker misli drugače ali hodi k maši, saj ne rešujemo ne rdeče zastave ne nekega razreda, ampak naroini osebek. Da pa je ta v nevarnosti, danes ni potrebno več dokazovati. Slovenski človek mora ' prerasti provincialistično in eshatološko gledanje na svet — misliti in ukrepati mora državniško. Pahor je še omenil pobudo, ki je prišla iz Avstralije, za skupno akcijo v prid slovenstva ne glede na svetovni nazor in na politično opredelitev, zlasti pa se je zavzel za rodovitno vez med matico in zamejstvom.
Premalo prostora je na voljo, da bi vsaj v kratkih besedah spregovorili še o drugih referatih in govorih, saj se jih je v dveh dneh zvrstilo precej. Govorili so še Ciril Zlobec, Bojan Štih, Vladimir Kavčič, Aleš Debeljak, Tone Peršak, Matjaž Kmecl, Josip Vidmar, Miloš Mikeln, Ivan Jan, Boris Paternu, Spomenka Hribar, Bruno Hartman, Marjan Pungartnik, Janez Menart, Franček Rudolf, Marjan Rožanc, Igor Torkar. Takega shoda pisateljev in. pred 2000 ljudmi v dveh dneh v slovenski zgodovini najbrž še ni bilo.
MARIJAN ZLOBEC
Ženska odbojkarska C-l liga
Slovenski derbi Bregu
Sloga — Breg	0:3
V ženski odbojkarski B ligi
Zanesljiva zmaga Mebla
Meblo — Mogliono Veneto 3:1 (11:15, 15:4, 15:8, 15:11)
MEBLO : L. in V. Legiša, Kralj, Maver, Klemše, M. in N. Grgič, Cer-gol, Gadžo.
TRAJANJE TEKME: 24’, 16’, 14’, 20’.
POTEK TEKME: 1. set 0:1, 3:2, 3:5, 5:6, 8:6, 10:7, 11:9, 13:9, 13:11, 15:11; 2. SET: 0:2, 11:2, 11:3, 12:3, 12:4, 15:4; 3. SET: 8:0, 8:3, 11:3, 11:5, 14:5, 14:8, 15:8; 4. SET: 0:2, 2:2, 2:9, 5:9, 5:11, 15:11. GLEDALCEV: 100.
REPEN — V predzadnji tekmi prvega dela prvenstva je Meblo zasluženo osvojil nov par točk, saj je po izenačeni in dopadljivi igri premagal solidno šesterko iz Mogliana Veneta. Sinočnje srečanje so odigrali v re-penski telovadnici, saj je nabrežinska zaenkrat še neuporabna in torej znaša združena ekipa ni mogla računati na prednost domačega igrišča. Kljub temu pa so naše igralke, posebno v srednjih dveh setih, zaigrale razmeroma dobro in dokazale, da se počasi približujejo tisti formi, ki jo bodo potrebovale, ko se bodo čez približno mesec dni pričeli odločilni boji za napredovanje v A-2 ligo.
Začetek tekme sicer ni veliko obetal, saj je bilo na obeh straneh rnre-
Danes v finalu Lendl - McEnroe
NEW YORK — V današnjem finalu teniškega turnirja »masters«, na katerem igra dvanajst trenutno najboljših igralcev na svetu, se bosta pomerila Američan McEnroe in Čehoslovak Lendl. V polfinalu je Mc Enroe s precejšnjo lahkoto s 6:1, 6:1 odpravil Šveda Wilanderja (prvi set je trajal le 28, drugi pa 30 minut).
Veliko bolj izenačen je bil drugi finale med Lendlom in Američanom Connarsem (slednji je v četrtfinalu gladko s 6:2, 6:4 premagal rojaka Teltscherja) : prvi set si je zagotovil Lendl s 7:5,. v drugem je bil boljši Connors s 6:7, (tie break 5:7), v tretjem pa znova Lendl s 7:5, Connors je vodil že s 4:1, 4:2 in 5:2, nakar je nasprotnik nadoknadil in zmagal.
že precej napak, v nadaljevanju pa sta se ekipi ogreli in so prišli na svoj račun tudi gledalci. Šlo je predvsem za spopad med najboljšim napadom v ligi (Meblo) in najboljšo obrambo (Mogli ano Veneto), v tem boju pa so gostje pokazale zvrhano mero požrtvovalnosti in nekaj res vrhunskih a-krobatskih potez. Kot se v podobnih primerih običajno zgodi, pa Mogliano takega ritma ni mogel zdržati in je po prvem, zmagovitem setu začel popuščati. Tedaj so prišle vse bolj do izraza napadalke Mebla Maverje-va, Kraljeva in Gadžova, ki so dobesedno zagospodarile na mreži, zelo posrečeno potezo pa je povlekel tudi trener Mebla Drasič, ki je v drugem setu namesto »raztresene« Gr-
TRBIŽ — Na drugi tekmi skakalne turneje »Treh dežel« na Trbižu je bila konkurenca že zelo okrnjena. Nastopih niso najboljši jugoslovanski tekmovalci, od Američanov pa sta ostala le dva. Tistih, ki bodo nastopih na svetovnem prvenstvu v Seefel-du v Avstriji, torej na Trbižu ni bilo več.
Med 63 skakalci iz 11 držav je tokrat zmagal Američan Zueulke pred Norvežanom Olsrudom, ki vodi na začasni lestvici, poleg tega pa je včeraj dosegel tudi največjo daljavo (88,5 m), s čimer je izenačil rekord skakalnice. Na tretje mesto se je uvrstil Avstrijec Wiegele, mesto niže najboljši Italijan, Sandro Samburaro,
gičeve poslal v igro Cergolovo. Slednja je uredita vrste svoje ekipe in z dobrimi podajami preobrnila potek tekme v korist Mebla.
Če smo bili lahko sinoči z igro v napadu precej zadovoljni, pa je na dlani, da z obrambo ni bilo tako. Prav nepravilno postavljanje v polju je bila šibka točka ekipe, saj so bile naše igralke pogosto nepripravljene in na napačnem delu igrišča. Z odpravo te pomanjkljivosti bo prav gotovo kakovost igre naše združene ekipe mnogo pridobila. Omenimo še, da bodo pri Meb,lu ob odsotnih Slavčevi in M. Klemšetovi, na igrišče šle vse razpoložljive igralke, kar je ponoven dokaz, da lahko trener letos računa na širok izbor deklet, ki mu bo v nadaljevanju prvenstva še zelo prav prišel. (I. Može)
OSTALA IZIDA
OMA Linea Voguc - AUSA Cervi-gnano 3:0 (13, 4, 6); Pallavolo Pordenone - Nervesa 3:0 (12, 9, 6).
takoj za njim pa Jugoslovana in Bojan Globočnik in Matjaž Žagar. Tekmovalci bodo danes nastopih v Beljaku, kjer se bo turneja tudi končala.
VRSTNI RED: 1. Zueulke (ZDA) 219,9 (87,5-87,5 m); 2. Olsrud (Nor.) 216,1 (86-88,5) ; 3. Wiegele (Av.) 215,4 (87,5-87,5); 4. Sambugaro (It.) 211,2;
5.	Globočnik (Jug.) 211,1 (86,5-85,5) ;
6.	Žagar (Jug.) 208,5 (84-87); 7. Ri-goni (It.) 207,7.
SKUPNA LESTVICA:	1. Olsrud
(Nor.) 429,9; 2. Zueulke (ZDA) 403,7; 3. Resch (Av.) 401,4; 4. Sambugaro (It.) 396,3 ; 9. Žagar (Jug.); 11. Globočnik (Jug.).
(13:15, 13:15, 7:15)
TRAJANJE SETOV: 21, 29, 20. min.
SLOGA: M. in T. Križmančič, A-dam, Malalan, Milič, Sosič, S. in V. Vidah.
BREG: Stepančič, D., K. in V. Kocijančič, Rauber, Furlanič, Slavec, Debenjak, Kus.
Slovenski derbi so rezultatsko prepričljivo dobile Brežanke, vendar pa je treba takoj povedati, da bi bil končni izid lahko tudi obratfln, saj so se domačinke v prvih dveh setih predale šele v zaključku obeh setov, ko so bile Dohnčanke bolj spretne, pomagala pa jim je tudi sreča.
S tehničnega vidika derbi gotovo ni zadovoljil maloštevilnih ljubiteljev odbojke. Vzrokov za slabšo igro je več; obe ekipi sta med tednom zaradi objektivnih razlogov slabše trenirali kot običajno, pri Brežankah pa je bilo tudi videti, da so bile psihično zelo obremenjene, saj so morale dobiti tekmo brez izgubljenega seta.
Brežanke naslednjo soboto tako čaka odločilna tekma z Bagnacavpllom, medtem ko se pri Slogi že lahko posvetijo pripravam na drugi del prvenstva, v katerem bodo slogašice skušale izboriti obstanek v ligi.
R. Gruden
OSTALA IZIDA
Mizar Boschi - Torriana 3:1 (12:15, 15:12, 15:11, 15:8); Bagnacavallo -Calderara 3:2	(10:15,	15:5,	8:15,
15:13, 15:3).
ŽENSKA C-2 LIGA Friulexport - Ceramiche d'Ar-te 1:3 (7:15, 12:15, 15:10, 12:15)
FRIULEXPORT:	Pertot, Foraus,
Ušaj, V. Stoper, Umek, Žerjal, Ve-nier, Garbini, D’Ambrogio in Mauri.
Na »1. maju« smo bili sinoči priča ogorčenemu in izenačenemu boju. V ključnih trenutkih pa je vsakokrat prišla nà dan večja izkušenost drugouvrščenih gostinj, ki so začele izredno dobro, a so od točke do točke popuščale in so se morale pošteno potru-
diti za zmago. Friulexport se je boril srčno in tudi uspešno, vendar je v končnicah zmanjkala prisebnost in poraz jei bil žal neizbežen.
Libertas Martignacco — Kon-tovel E. Shop 3:0 (15:7, 15:13,15:10)
KONTO VEL E. SHOP: Ban, Kone-stabo, Mervič, Maver, Gruden, Pra-šelj, Legiša, Purič.
Brez Majde Černjave Kontovelke* niso mogle upati v kaj več kot v časten poraz. Predvajale so sicer dopadljivo igro a premalo agresivno v napadu, da bi lahko strle žilavo o-bramho Martignacca. (J. Ban)
ŽENSKA D LIGA Bor — Sloga 3:2 (10:15, 15:6, 11:15, 15:9, 15:10)
TRAJANJE SETOV: 28, 13, 20, 26, 22 minut.
BOR: Vodopivec, Montanari, Tomšič, čač, Superbia, Požar, Bandi, Centazzo, Favaretto, Jazbec.
SLOGA: Vidah, Milkovič, Sosič, M-in V. Drnovšek, Križmančič, Purič, Fihpovič, Morpurgo, Kokorovec, Miot.
Borovke so z vehko težavo odpravile slogašice, ki so pokazale precej boljšo igro v obrambi in se odlikovale tudi z borbenostjo ter tako za malo zgrešile presenečenje, ki ne bi bilo nezasluženo. S. Montanari
Sovodnje Centralsped — CUS 2:3 (15:5, 18:16, 13:15, 8:15, 12:15)
TRAJANJE SETOV: 20’, 29’, 20’, 20’, 25’.
SOVODNJE CENTRALSPED: Černič, Cotič, Cijan, Luvisutti, Gabriella in Giuliana, Lo Presti, Pellegrini, L. in M. Visintin, Petean, Petejan.
Sovodenjke so doživele nesrečen poraz po petih setih izenačene igre-Po uspešnem začetku v prvih dveh setih so domačinke tudi v tretjem ves čas vodile. Pri vodstvu Sovodenjk z 12:8, ko je že kazalo na gladk» zmago domačink, pa so se gostje zbrale, osvojile tretji set in nato še naslednja dva in tako nepričakovan» slavile.	M. Kuzmin
Skakalna turneja »Treh dežel«
Zueulke prvi na Trbižu
V italijanski košarkarski A-l ligi
V moški odbojkarski C-2 ligi
Stefanel in Segafredo doma
Odbojkarji
Vala ugodno presenetili
Košarkarski privrženci Trsta in Gorice z zanimanjem pričakujejo današnji nastop Stefanela in Segafreda. V A-l ligi se bodo Tržačani doma pomerili s peterko Cantine Riunite bivšega tržaškega trenerja Lombardija. Nasprotnik je najugodnešje presenečenje prvenstva in resen kandidat za »play-off«. Nič lažji ni domači nastop Segafreda v A-2 ligi, saj v Gorico prihaja nevarni Latini iz Forli-ja, ki ima le točki manj od varovancev trenerja Astija. Videmski Austra-lian čaka težko gostovanje pri Ber-loniju, osrednja tekma kola pa bo Jollycolombani - Simac, za katero so že razprodali vstopnice.
Omenimo še, da bodo drugi polčas tekme Stefanel - 'Riunite predvajali v neposrednem prenosu s pričetkom ob 16.15 po TV 2. Tekma se bo torej pričela ob 15.30.
DANAŠNJI SPORED A-l LIGE: Honky - Granarolo; Jolly - Simac; Yoga - Ciaocrem; Peroni - Mulat; Stefanel - Riunite; Bertoni - Australi an; Marr - Banco; Indesit - Scavo-lini.
• Jadran
Jugoslovanska košarkarska liga
Zadar brez težav
V	13. kolu 1. jugoslovanske košarkarske lige so včeraj odigrali štiri srečanja, dve pa bosta na vrsti danes. V derbiju v Zadru je domače moštvo zanesljivo odpravilo Šibenko, prav tako uspešna pa je bila Bosna proti Jugoplastiki.
IZIDI: Zadar - šibenka 103:92 (55 proti 43), Crvena zvezda - Budučnost 100:85 (52:40), Borac - IMT 78:84 (40:42), Bosna - Jugoplastika 83:79 (43:45). Tekmi Gibona - Partizan (tudi po TV) in Radnički - Sloga bosta danes.
V	2. jugoslovanski ligi (14. koto) je celjska Libela gostovala v Sinju, kjer je za samo točko razlike zgubila proti domačemu Alkarju (72:71), ljubljanska Smelt Olimpija pa je doma s 108:89 (51:35) odpravila zagrebški Montmg.
Val — ASFJR Čedad 3:1 (11:15, 15:6, 15:10, 15:11)
TRAJANJE SETOV: 28’, 14,’ 20’, 36’.
VAL: Plesničar, A. Černič, Faganel, Juren, Lavrenčič, Mučič, Orel, Petejan, Vogrič, Zavadlav.
j:redna zmaga Vala in izredna tekma. To jei bilo verjetno najbolj kvahtetno srečanje, ki smo ga doslej videli v štandreški telovadnici. Številna publika je uživala ob lepih akcijah obeh nasprotnikov, ki imata zelo kombinatorna napada in dobri obrambi, tako da je bila igra na trenutke prav spektakularna. Val je igral taktično zrelo in izkoristil vsako napako nasprotnika, razen v prvem setu. Pohvaliti moramo vse igralce Vala, posebej pa organizatorja igre Plesničarja, saj je zaigral v vehkem slogu.
(Lero)
CUS Trst — Bor JIK banka 3:1 (13:15, 15:1, 15:6, 15:13)
BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, Batič, Budin, Brana, Gombač, Pernarčič, Škabar, Zubin in D. Ga-
sparro.
Borovci so le v prvem setu uspešno kljubovali vodečemu CUS, predvsem zaradi dobrega sprejema in ne*-prodomega bloka. Prav v teh elementih so v nadaljevanju popustili, tako da so domačinom zlahka prepustili zmago, čeprav so v četrtem setu vzpostavili začetno razmerje sil.
Nuova Pallavolo Miramare — Olympia Terpin 3:1 (17:15, 4:15, 15:8, 15:11)
OLYMPIA T.: Špacapan, S. in D. Terpin, M., Š. in I. Cotič, Prinčič, Dornik, Neubauer.
Goričani se iz Trsta vračajo s po razom, ki pa je bil bolj posledica izredno slabe razsvetljave v telovadnici, kot pa boljše igre domačinov. Olympia je dobro začela in visoko povedla, nato pa so Goričani popustih in se ob neprimerni razsvetljavi nikakor niso znašli. Razigrati so se v drugem setu, ki so ga z močnimi servisi z lahkoto dobiti, nato pa so domačini izkoristiti prednost domačega igrišča in biti v nadaljevanju boljši od Goričanov, ki pa so kljub porazu z igro zadovoljili.
G. Neubauer
šček.
Tudi v povratnem kolu je teso» slavila šesterica Našega prapora.
Po tekmi sta nam kapetana obeh moštev povedala:
VILKO ANTONIČ (Jamlje SOB# MA): »Zgrešiti smo vse preveč set" visov in to nas je drago stalo. Pri; znati moramo, da smo tokrat igrah bolje kot na zadnjih treh nastopih in smo torej pokazali dokajšen na-predek.«
MARJAN BEVČAR (Naš prapor); »Nismo igrati najbolje. Vse preve» smo biti statični in v napadu neučifi; koviti. Važno pa je, da smo osvojil* nov par točk in tako dokaj predea sno dosegli zastavljeni predprvenstve ni cilj.« (ik)
Sloga — Torriana	0:3
(3:15, 4:15, 9:15)
TRAJANJE SETOV: 18’, 15’, 13’-
SLOGA: Zgubin, Bandelj, čač, Hrovatin, Krpan, A. in M. Komar, Ipa' vec, Sain.
Žal so morati stogasi tudi tokrat praznih rok z igrišča. Nasprotnik jf bil znatno močnejši, čemur je še P»*' pomogla okrnjenost naših. (Simonič)
Košarkarsko promocijsko prvenstvo
NADALJEVANJE S L STRANI
ki so trdoživa ekipa, celo nekajkrat o-grozili naše vodstvo. Kvaliteta pa je bila vendar na naši strani in tako smo zasluženo slavili.« (B. Lakovič)
Jadran — B. Oderzo 101:90 (42:30)
JADRAN: Ivo Starc 9 (3:7), Rauber 20 (0:1), Ban 34 (8:10), čuk 15 (4:6), Klavdij Starc 5 (1:2), Gulič 7 (3:4), Daneu 5 (3:4), Žerjal 4 (4:4), Sosič, Vremec 2.
BASKET ODERZO: Barattila 6, Panama 6 (0:2), Migliore 6 (0:1), Fili pozzi, De Stefano 19 (4:4), Botter, Tonon 20 (4:7), Zamuder 5 (3:4), A-madio 6, Di Pr am pero 22 (1:2).
SODNIKA: Piai (Seravalle) in Tonon (Turin). PM: Jadran 26:38, 0-derzo 12:20. ON: Jadran 23, Oderzo 30. PON: K. Stare (30), Panama (37), De Stefano (39). 3 TOČKE: Barattila 2, De Stefano 1, Di Prampero 1. GLEDALCEV: 1.300.
OSTALI SINOČNJI IZIDI: Ceam Bologna - Virtus PD 94:79; Fulgor FO -B. San Donà 105:86; B. Ravenna -Italmonfalcone 83:85; Vicenza - Cave-ja FO 100:81.
Zaslužen uspeh Doma
Dom — Sapa 76:72 (40:33)
DOM: Nanut, Mauro Dornik 4, Golob 16, Čubej, Semolič 3, Cej 17, Uršič 19, Kristjančič 15, Ugo Dornik 2 točki.
PON: nihče; ON: Dom 23, Sapa 25.
Domovci so v zadnjdm kolu prvega dela prvenstva zasluženo premagati solidno peterko Sape. »Bdo-rdeči« so pričeti res dobro, povedli že od vsega začetka ter si narrali tudi 13 točk prednosti : v začetku drugega polčasa pa so gostje z nekaj hitrimi protinapadi zaostanek zmanjšati in celo povedli. Od 13. min. do konca srečanja sta se ekipi izmenjavati v vodstvu. Gojkovičev! varovanci pa so v zadnjih dveh minutah le uspeti ohraniti prednost štirih - petih točk.
Tokrat je med našimi najbolje zaigral Uršič, ki je pobral veliko število odbitih žog, obenem pa zadeval kot za stavo. S to zmago so si domovci priigrati nov par izredno dragocenih točk po treh nerodnih porazih. (M.Č.)
MLADINSKA KOŠARKA
MLADINCI:	Kontovel Electronic
Shop B — Scoglietto 83:82 (49:43).
NARAŠČAJNIKI: Kontovel — Ricreatori 73:81 (36:60).
Vesna — Edile Adriatica 8:2 (4:0)
STRELCI za Vesno: v 4. min. Bruno, v 9. min. Pisani, v 15. min. Kost-napfel, v 30. min. Verbich, v 58. min. Roberto Candotti, v 65. min. Potasso, v 78. min. Roberto Candotti, v 86. min. Potasso.
VESNA: Savarin (Petrossa), Tucci (Somma), Pisani, Verbich, Penco, Fabio Candotti, Di Benedetto (Potasso), Jerman (Sedmak), Kostnapfel
MOŠKA D LIGA Jamlje SOBEMA - Naš prapor 2:3	(10:15,	15:10,	15:12,
7:15, 14:16)
JAMLJE SOBEMA: Gergolet, Fer-folja, Devetak, Pagon, R. in V. Antonič, Cotič, Černič.
NAS PRAPOR : Černič, F. Sošol, Legiša, Bevčar, Komel, Klanjšček, M. Sošol, Mikluš, Mervič, P. Klanj-
(Roberto Candotti), Pipan, Bruno (Percan).
Kriška Vesna se je v včerajšnji prijateljski tekmi s tržaško ekipo zelo dobro izkazala. Tekma je potekala v neizpodbitni premoči domačinov, ki so si za prijateljsko tekmo izbrati nič manj kot ekipo, ki nastopa v promocijskem prvenstvu. Na papirju so biti gostje nesporni favoriti. Že od prve minute dalje pa so Križani popolnoma nadigrati Tržačane, ki se niso mogli upirati solidni ekipni igri Vesne. (A. Kostnapfel)
Visoka zmaga nogometašev kriške Vesne
1. MOŠKA DIVIZIJA Vecchia Pallavolo — Bor 3:® (15:12, 16:14, 15:13)
MLADINSKA ODBOJKA
DEČKI: Inter 1904 - Sloga 3:0 (b.b-)' Bor - VIS 3:0 (15:12, 15:10, 15:7).
Prva slovenska
košarkarska liga
Kraški zidar - Tema MTT Maribo* 91:117 (43:64)	,
KRAŠKI ZIDAR: Brezec 35, Supf 21, Strnad 14, Žiberna 14, Čuk 5, Po»' kaj 2.
V zadnji tekmi prvega dela prve**' stva je Kraški zidar izgubil z vodih*» ekipo lige. Gostje so voditi vse od te minute prvega polčasa in tako » svojili dragoceni par točk v boju Slovanom za prvo mesto. Njihova gra pa je bila groba. Kljub poraz» so domačini zadovoljiti. Pri gostitelj,*? velja pohvaliti Brezca, Strnada in o borno, pri gostih pa Mirta in Dobf*' na. (M. Trampuž)
i-
V drugem kitsbiihelskem smuku za svetovni pokal
Zopet slavje Zurbriggena
mnenje	Aldo Rupel
Centri odločanja
KITZBuHEL' — Švicar Pirmin Zurbriggen je tudi v včerajšnjem drugem ^Porednem smuku v Kitzbuhelu o-smešil vse specialiste divjega spusta ln. s ponovno zmago zasenčil doseda-n.Je uspehe Luksemburžana avstrij-Saega porekla Marica Girardellija, čigar možnosti v boju za svetovni pokal so sedaj mnogo manjše.
Zurbriggen je skupaj s slavnim Kar-°m Schranzom in Seppom Walcher-edini smučar, ki mu je uspelo takrat zapored kot prvi privoziti na najpomembnejšega avstrijskega niuka. Zaključni »streif«, ravninski I Proge, ki odloča o zmagovalcu, le, zvozil s povprečno hitrostjo 99,54 5uometrov na uro. Na koncu je bil ■ Ur®nggen povsem izčrpan, spet pa i® občutil bolečine v kolenu, pošlega Padca v slalomu v Badvviesseju. c»6 ,ka^e’ da zadeva ni huda in švi-arski as ima v današnjem slalomu Možnost, da z novimi točkami in o'ogo v kombinaciji še poveča svojo
izdatno prednost na skupni lestvici za SP.
Veliki poraženci včerajšnjega smuka so seveda Avstrijci. Niti drugo mesto Hoeflehnerja jih ne tolaži, saj so v dveh dneh morah priznati popolno premoč švicarske šole in posameznikov iz drugih držav, med katerimi se je včeraj zlasti izkazal Kanadčan Brooker.
Italijani še naprej ne najdejo prave forme. Mair je bil šele deseti, tudi ostali niso blesteli, tako da je Italija ekipno dosegla celo slabši rezultat kot v petek.
Kot rečeno bo danes na sporedu še slalom. Priložnost se zopet ponuja Girardelliju, Križaju, Stenmarku in drugim specialistom kratkih prog, toda o končnem zmagovalcu pokala je čedalje manj dvomov. .-.
VRSTNI RED SMUKA
1. Zurbriggen (šv.) 2’06”95; 2. Hoef-lehner (Av.) 8’07”21; 3. Brooker (Ka-
V 2. italijanski nogometni ligi
Gostovanje Tržačanov
7 uspehu s Catanie čaka Triestino ^ahtevno gostovanje v Lecceju, kjer , .bo pomerila z nasprotnikom, s ka-‘"'to deli začasno tretje mesto na levici. Spet torej »big match« za Tr-????. ki si tudi tokrat ne smejo pri-j ®citi poraza, sicer bi se vsa priza-evanja iz prejšnjih tednov, ko so se IjpbboaVnijevd varovanci na vse krip-borili za vzpostavitev stika z boli-S7». izjalovila
„ Tpbce je v minulem kolu izgubil na «tovanju s povprečnim Campobas-,, T1; Tekmo so zaradi zasneženega i-. Sea odigrali v ponedeljek. Vremen-^ e v napovedi so v Lecceju ugodne, preti nevarnost dežja. Vod-rn ? . ^omačega kluba je za to tekmo oiliziralo svoje navijače in ne skri-čil Ze'i°’ da bi iz boja za A ligo izlo-sj beposrednega tekmeca. »Uradno« (j bb trener Pascetti pravi, da bi se W6S ^dovoljil tudi s točko, malora . Pa mu res verjame. Po drugi stra-Je res, da je Triestina lani na tem
igrišču odnesla obe točki, sploh pa so Tržačani dokaj nevarni na gostovanjih, o čemer pričata zmagi v Genovi in Em poli ju ter dobra igra v Pizi.
Trener Giacomini bo imel na voljo vse igralce, razen seveda Vailati ja, ki je po operaciji na kolenu že začel trenirati, a ga še dalj časa ne bo na igrišču. Precej se govori o tem, da si je z diskvalifikacijo Biagini zapravil mesto v ekipi. Prejšnji teden ga je v vlogi prostega branilca Braghin zelo uspešno nadomestil in ni izključeno, da ga bo tudi danes. To bi bilo vsekakor čudno glede na to, da je Biagini prišel v Trst kot afirmiran igralec, ki naj bi uspešno1 zamenjal v srcu navijačev nepozabnega Mascheroni ja. Bo sedaj sedel na klopi?
DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Sam-benedettese; Cagliari - Perugia ; Catania - Pisa ; Cesena - Monza ; Empoli - Taranto ; Genoa - Campobasso ; Lecce - Triestina; Padova - Bari; Pescara - Bologna ; Varese - Parma.
nada) 2WT0; 4. Heinzer (Švica) 2’ 08”55; 5. Mueller (Šv.) 2’08"58; 6. Wimsberger (Av.) 2’08”98; 7. Catho-men (Šv.) 2’08”99; 8. Mahrer (Šv.) 2’ 09”69; 9. Kemer (Šv.) 2’09”79; 10.. Mair (It.) 2’09”88; 11. Klammer (Av.) 2’10”05; 12. Weirather (Av.) 2T0 ’21; 13. Lee (Avstral.) 2’10”36; 14. Alpiger (Šv.) 2’10”56; 15. Wenzel (Liecht.) 2’ 10''61; 19. Erlacher 2’11”13; 20. Cor-naz 2T1”24; 23. Ghidoni 2T1”60 (vsi Italija).
LESTVICA SMUKA
1. Zurbriggen (Šv.) 59; 2. Hoefleh-ner (Av.) 57; 3. Wirensberger (Av.) 40. Chatomen (šv.) 39; 5. Heinzer (Avstrija) 38.
SKUPNA LESTVICA ZA SP
1. Zurbriggen (Šv.) 179; 2. Girardel-U (Luks.) 140; 3. Wenzel (Liecht.) 117; 4. Buergler (Šv.) 93; 5. Hangl (Švica) 73.
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Vodeči gostujejo Udinese doma
Vodečo četverico v 1. italijanski nogometni ligi čakajo danes sama gostovanja. Pred najtežjo nalogo je nedvomno Torino, ki bo gostoval pri Romi. Za Rimljane je to zadnja priložnost, da se znova vključijo v boj za državni naslov, pogoj pa je seveda zmaga. Ker Ascoliju gre za nohte ni pred lahko nalogo niti Inter, Sampdoria pa igra v Bergamu s presenetljivo solidno Ata hm to. Nič kaj brezskrbno ni niti gostovanje Verone v Avellinu.
V tekmi s Cremonesejem mora Udinese nujno zmagati, isto velja tudi za nasprotnika ,ki še ni povsem iz boja za obstanek. Tekma v Vidmu bo torej prav gotovo ogorčena in negotova do konca, saj Cremonese, kljub :lidnjemu mestu, nikakor ne igra
DANAŠNJI SPORED
Ascoli - Inter ; Atalanta - Sampdoria; Avellino - Verona; Fiorentina -Napoli: Juventus - Lazio; Milan - Como; Roma - Torino; Udinese - Cremonese.
S tema besedama že vrsto let označujemo pojav iz družbenega in političnega področja. Vsebinski predznak izraza je polagoma dobil negativni pomen. V političnem izrazju je bila zveza med ’odločanjem’ in ’centri’ vse češče uporabljena ob prilikah izrabljanja položaja, ob izbirah, ki so šle mimo izvoljenih teles, ob naložbah, ki niso bile znane ne le širši javnosti ampak niti odgovornim posameznih resorjev, ministrtev in sekretariatov.
Primerov na državni ravni je nešteto tako iz gospodarstva, iz političnega življenja, kakor tudi iz vamostno-obrambnih krogov in celo iz cerkvene nomenklature. Kdor ni že prej zaradi načina družbene analize ocenil, je lahko v zadnjih dveh, treh letih spoznal, da ima ločeno naštevanje različnih področij svoj pomen samo zaradi razumevanja pojava. Sam pojav pa je trdno povezan v sistem, ki je vsaj vzporeden če že ne v nekaterih primerih nadomestilo ustavnemu. Ne soglašam s tistimi ocenjevalci, ki nadobudno trdijo, da je šlo in da gre le za poskuse, razen če mislimo tridesetletno prakso še vedno imenovati poskus.
V bistveno različnih okoliščinah in iz različnih izhodišč, na daljše obdobje pa s podobnimi posledicami rahljanja družbenega tkiva, se izoblikujejo tudi v domovini samoupravljanja odkloni, ki vodijo v odločanje in s tem v okoriščanje enih na račun drugih. Med prve je enkrat spadala varnostna služba, drugič denarni zavodi, večkrat tehnokracija na račun proizvajalcev. Odnosi se slabšajo s padanjem revolucionarnega duha. Vsake revolucije je enkrat konec, je nekdo zapisal. Vprašanje je, če bo tehnološka revolucija samo nadomestila revolucijo tovarištva, navdušenja in socializma, ali jo bo obogatila.
Kako pa med nami? Analiza je izredno zapletena ob upoštevanju, da živimo politično v danem sistemu in skušamo istočasno znotraj nas uresničiti nravno izročilo domačih izkušenj. Dane so nam najrazličnejše mož-
nosti: podobno kot vsi državljani pokukati preko plotu ustave, v imenu te ustave prelisičiti izročilo lastnega naroda, v duhu revolucionarnosti Osvobodilne fronte se vesti neuglašeno s papirnatimi pravili zahodnega parlamentarizma, z izostreno birokratsko vzvišenostjo zatajiti navdušenost tovariških odnosov itd. Pluralizem pač, se bo kdo potolkel po prsih, ponosen, da smo se do tega dokopali. Morda pa je to pluralizem vprašljivega sklepanja. V strukturah krovne organizacije pravimo temu tudi avtonomija odločanja. Vedno imamo vsi prav ali skoraj; dosledni so namreč skoraj po pravilu tepeni.
Na področju telesne kulture recimo. Izoblikovali smo sicer skromen sistem ustanov, prilagojen našim sposobnostim. Do sedanjih sistemskih rešitev smo se dokopali z muko, ki jo terjata dozorevanje in znanje. Društva so si veliko pričakovala in si gotovo še mnogo pričakujejo zlasti od ZSŠDI in od OTK. Prihajala so in prihajajo s številnimi željami in zahtevami: upravičenimi in tudi ne. Kaj je in kaj ni upravičeno je seveda vprašanje okolja, zgodovinskega trenutka, pogledov na telesno kulturo, strateškega cilja, tudi pravičnosti in seveda razpoložljivih sredstev. Potrebe so navadno večje od možnosti. Tako je treba izbirati. Treba je voditi politiko, kot temu pravimo.
Dogaja se, da društva, moštva, posamezniki izoblikujejo potrebe, ki so upravičene in upoštevajo splošne smernice. Nekaj pa je tudi drugačnih. Zaradi nezadostnih sredstev v prvem primeru in zaradi oporekanja v drugem niso vsi načrti uresničljivi. Nekaj časa nekateri interesenti pritiskajo, potem nenadoma popustijo in čez nekaj časa kot po čudežu uresničijo svoj namen. Tudi narobe velja. Določena okolja živijo na veliki nogi in izzivajo nevoščljivost pri ostalih, potem jim gre za nohte in se obrnejo na ustanove znotraj sistema. Tako zvemo, da so bili prej zunaj skupnega, poznanega hleba. V vseh primerih pa velja, da ni strokovna ustanova o ničemer obveščena, kaj šele da bi odločala. Eni razglabljajo, drugi odločajo. V parafrazi: psi lajamo, karavana gre mimo.
Matematični izračuni kažejo9 da je čedalje težje dosegati rekorde
Plavanje : dekleta sedaj težje dohitevajo fante
v davnem letu 1974 smo v »Pi tičrio 6,11 dnevniku« objavili matem
2ult f zo vrhunskih plavalnih rt do 1 t njihov razvoj od leta 196 so vj 1974. Računi so pokazali, d 19 letih moški rezultati naprede
vali
9,2g za 6,54 odst., ženski pa kar siedimi?'' Ob enakem napredku v ... letg oLI letih je tedaj kazalo, da l te. tV/™ dekleta skupinsko ujele far far-i, iVeda so bili to le matematičr
icf1'
setigf- 86 Ì6 Pravkar izteklo novo dt prilli 1® smo se lotili enakega dela i ne „1™ zaključkov, ki nežnemu spol ^tetajo več takega podviga.
snežne razmere
Padanié?a d’Ampezzo 10—70 cm; Sap-Di a : j? 90; Piancavallo 10—80; For-5(1. ‘ b°pra 15-50; Ravascletto 20— 3<E-1ftn isko sedlo 45—130; Trbiž llarili H°bbiaco 15—40; Sviščaki 60; Pe 2-°^° pohorje 35; Rogla>40; Ko-2(|• D Golte 15; Velika planina 10— ViLj rvavec 35; Kranjska gora 35; Vrh „ j > Soriška planina 35; Črni 3(toin„ IdrUo 30; Kalič 15; Kanin
Nove številke kažejo zmernejši napredek, ki jasno ' govori, da je tudi plavalne rekorde vedno težje dosegati. V desetih letih so fantje v primerjavi z letom 1974 (upoštevani so samo svetovni rekordi) napredovali za 3,76 odst., dekleta pa za 4,05 odst. kar je seveda bistveno manj od nekdanjih 9,28 cdst.
Močan zastoj deklet je opazen tudi na prvi videz, saj so se svetovni rekordi v glavnem postar ah. Da bi ženske kdaj lahko izenačile moške je na podlagi sedanjih številk skoraj izključeno. Zgodilo pa bi se komaj nekje okoli leta 2100, kar je seveda čista fantastika.
Pri fantih so v zadnjem letu največ napredovali na 200 m prsno (za 5,32 odst.) ter na 1500 m prosto (za 5,31 odst.), najmanj pa na 100 m delfin (za 2,24 odst.) in na 100 m hrbtno (za 2,36 odst.), kar pomeni, da sta bila plavalca Spitz in Matthes res prava predhodnika.
Pri dekletih je bil največji napredek zabeležen v delfinu (6,81 odst. na 100 m in 6,19 odst. na 200 m), manj pa so napredovale srednje- in dolgo-progašice, katerim je bila pred desetletjem poverjena naloga, da napa-
dajo moške.
Ob enakem napredku kot v zadnjem desetleju bi se bitveno spremenili tudi svetovni rekordi.
Moški naj bi čez 10 let (torej leta 1994) na 10Ó m prosto plavali v 47”5Q, leta 2004 pa v 45”38), na 1500 m prosto pa 14'21 ”10 oziroma 13’48”74 (danes 14’54”76). Za dekleta je bilo na 100 m prosto izračunanih 52”57 oziroma '50”44 (danes 54”79), za 400 m pro-
sto pa 3’56”30 oziroma 3’46”73 (danes 4’06”28).
• Brez vključitve v palavalni svet novih sil sedaj še nerazvitih držav, bo napredek verjetno v prihodnosti omejen in težko se bo zgodilo, da bodo naši odstotki popravljeni. To bi pomenilo tudi, da zgoraj navedeni svetovni rekordi čez 10 ah 20 let še ne bedo stvarnost.
e	BRUNO KRIŽMAN
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNIK
ZA SEZONO 1984/85
trofeja »IL GIARDINO«
ŠPORTNA SOBOTA
RADIO OPČINE (frekvence 98,800 MHZ - 99,100 MHZ -90,600 MHZ)
PRIMORSKI DNEVNIK
1._________________________
2._________________________
3__________________________
ROKOMETNA D LIGA
Po premoru danes Kras v San Donaju računa na »podvig«
Po 14-dnevnem premoru je bdlo konec preteklega tedna na sporedu 7. kolo rokometnega prvenstva D hge, v katerem je Kras počival. Sedmerke Spihmberghese, Musestre in Pordenona so dokazale, da so najresnejši kandidati za prestop v višjo ligo.
Današnji Krasov nasprotnik, San Dona, v prejšnjem kolu zaradi poledenelih cest ni dopotoval v Trst v goste CUS, tako da bosta ekipi nastopili v. enakih pogojih. Tekma med Krasom in San Donajem bo ob 10.30 v Ul. Unità d’Italia v San Donàju.
IZIDI 7. KOLA
Pordenone - Inter 29:26; Quarto d’Aitino - Spihmberghese 17:26; Musestre - Brazzalotto 24:23.
LESTVICA
Spihmberghese 12 točk; Musestre in Pordenone 11; Quarto d’Aitino 6, Inter Nabrežina in San Donà 5; CUS in Kras 2; Brazzalotto 0.
8. KOLO: Brazzalotto - Pordenone; Inter Nabrežina - CUS; San Donà -Kras; Spihmberghese - Musestre.
(Z. S.)
domači šport
Danes
^EDELJA, 13. januarja 1985
KOŠARKA
;	15.00 , „ MLADINCI
rolet ir Trstu, stadion »1. maj«: Bor -°arcòia„'99 v TAstu, Ul. della Valle:
Kontovel Electronic Shop A.
KADETI
^arco* VTTrstu, stadion »1. maj«: Jadran " totermuggia.
.11.00 n NARAŠČAJNIKI 12.00 v S..9Pčinah: Polet - Ferroviario, “uljah: Intermuggia - Bor.
ODBOJKA
„,9.30 E ŽENSKA DIVIZIJA ?hop _ p] Proseku: Kontovel Electronic U Tainia „ Altura, 11.00 v štandrežu: ‘ a - Canon.
obvestila
ŠPORTNI KROŽEK KRAS vabi člane in prijatelje v petek, 25. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na 21. redni občni zbor, ki bo v prostorih osnovne šole »1. maj 1945« v Zgoniku z naslednjim dnevnim redom : 1. otvoritev,- 2. izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije; 3. poročila; 4. razprava in pozdravi; 5. razrešnica staremu odboru; 6. volitve; 7. razno.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 17. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
ŠŠT tudi prosi starše, katerih otroci obiskujejo plavalni tečaj, naj v sredo na Alluri poravnajo zaostalo tečajnino.
JADRALNI KLUB ČUPA obvešča, da bo 13. redni občni zbor v petek, 18. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregor-
čičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: otvoritve, poročila odbornikov. razrešnica odboru, pozdravi gostov, razprava, volitve novega odboi a, razno. Vabljeni vsi člani.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR
vabi osnovnošolce in srednješolce, tudi začetnike, na redne treninge, ki so vsak torek in petek na liceju Prešeren od 17. ure do 19.30. Ob istih dnevih od 19. ure dalje je vadba rekreativcev. Vabljeni!
S P D T
obvešča vse tiste, ki jih zanima treking okoli Anapura v Himalaji, naj se telefonsko obrnejo na dr. Ivana Simu-niča v jutranjih urah (tel. št. 227-372). ŠD MLADINA
obvešča, da se predsmučarska telovadba redno nadaljuje ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure.
lommaCini
HMPport boutique
Znižana prodaja
s popusti od 20 do 80%
MOŠKA — ZENSKA — OTROŠKA KONFEKCIJA
Trst — Ulica Mazzini 37-39
Obv. občini
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%-. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JztT	Clink*mU
in tiskaj Trst	zv«« £**op»™n
13. januarja 1985
Podtaknjen požar opustošil kinodvorano Adriano v Rimu
RIM — Silovit požar je v noči na soboto opustošil - kinodvorano Adriano na Trgu Cavour v rimski četrti Prati. V njej bi morala danes dopoldne imeti svoj predvolilni shod misovska
stranka s tajnikom Almir ante jem na čelu in zato preiskovalci menijo, da je bil požar podtaknjen. Po pripovedovanju nočnega čuvaja kinematografa so plameni šinili kvišku okrog
pol štirih zjutraj in čuvaj, ki je zaslišal prasketanje, je nemudoma poklical gasilce. Trideset mož je vdrlo v kinodvorano, kjer so zublji lizali že visoko pod strop in je bil zrak nasičen z dimom in strupenimi plini, ki so se razvili ob gorenju plastičnih stenskih oblog in vinilnih oblazinjenih sedežev. S plinskimi maskami na obrazih so požaru bili sicer kmalu kos, vendar pa je ogenj medtem že uničil dobršen del parterja in načel strukture prve galerije ter filmsko platno.
Policija je uvedla preiskavo, zadevo pa je vzel v roke tudi dežurni namestnik državnega pravdnika. Že ob prvem pregledu pogorišča so ugotovili, da je v kinodvorani zagorelo na dveh različnih mestnih in da so si požigalci pri svojem vandalskem dejanju pomagali s tablicami netiva meta. Gmotna škoda je precejšnja in popravila bodo trajala najmanj mesec dni. Kinematograf Adriano je v rimskih političnih krogih očitno priljubljen, saj so v preteklosti tu poleg misovcev prirejale svoje shode tudi KPI in druge stranke. V njem so do začetka zadnje vojne prirejah gledališke predstave, v zadnjih letih pa se zanj poteguje rimska občinska uprava, ki bi rada kinodvorano preuredila v avditorij. Ta namera pa ne gre v račun deželni upravi, ki je že izdala 18 milijard Mr za gradnjo novega avditorija v mestni četrti Flaminio.
Kdo stavi na funt?
LONDON — Vrednost angleškega funta šterlinga na mednarodnem denarnem tržišču vztrajno drsi in v Veliki Britaniji se mnogi že pripravljajo na možnost, da bi vrednost domače valute segla na raven ameriškega dolarja in še niže. Mnogi, ki jim je igralska strast v krvi, že skušajo staviti, kdaj se bo to zgodilo, na valutnih tržiščih pa se agenti že pripravljajo, da bodo na ta dan trčili s kozarci.
Francoski ločenci sodstvu: »Otrok
je tudi očetov in
PARIZ — Philippe Ledoux, 26 let, je pred dnevi sredi Nantesa stopil na mestni avtobus, potegnil iz žepa pištolo, ki je bila v resnici le igrača, nagnal potnike na cesto in prisilil šoferja, da ga je dve uri vozil po mestu in predmestju, šele, ko je policajem uspelo avtobus ustaviti in mladega moškega spraviti k pameti — za rešetke, se je zvedelo, zakaj je počel vse to: zato, ker je sodnik po razporoki odredil, da pojde Ledouxov sinko Gregory živet z materjo in ne z očetom.
Francoski očetje-ločenci so zadnje čase sprožili pravo ofenzivo proti sodstvu, ki ga obtožujejo, da otroke sistematično daje v oskrbo materam in da s tem izvaja zakonske predpise enosmerno. Združili so se v posebno zvezo, ki šteje že nad 3.000 ločenih mož in ki se bori za to, da jim oblast prizna očetovski status, to je enakopravnost z žensko po razporoki, kolikor zadeva posest otrok.
Delegacija omenjene zveze pod vodstvom njenega vsedržavnega tajnika Ditcheva je odšla na razgovor s pravosodnim ministrom in mu predložila lasten zakonski osnutek: ta predvideva revizijo sedanjega zakona, ki urejuje problematiko otrok po zakonski razvezi, in
ne le materin ! «
to v smislu, naj imata do sina ali hčerke enako pravico oba roditelja.
Še bučne je kot Ledouxovo protestno dejanje je odjeknil v francoski jqvnosti primer 32-letnega Bernarda Avertyja, prav tako iz Nantesa: z ženo, od katere se je ločil, je imel dva sina, enemu je 9 in drugemu 11 let, sedaj pa ju žejdolgo nef vidi. Brž po razporoki leta 1980 je sodišče oba otroka zaupalo materi in očetu dovolilo, da ju občasno obišče. Averty ju je želel pogosteje stisniti k sebi in predlanskim je to dosegel z gladovno stavko. Toda kmalu nato je bila njegova bivša žena službeno premeščena v Nico, kjer je zdaj ravnateljica neke šole, s tem pa je sodnija tudi dokončno zaupala otroka materi, tako da ju oče lahko obišče le z njenim privoljenjem. Averty zaradi tega že več kot mesec dni spet gladuje, a pred nekaj dnevi je izginil z doma in radijski postaji France Inter javil, da bo šel v bolnišnico šele, ko bo sodstvo sprejelo njegovo zahtevo, da oba otroka zaupa za določen čas zdaj materi zdaj njemu. Iz solidarnosti z Avertyjem, ki je po poklicu kemik, ie začel gladovno stavko še Philippe Kerròualt v Vannesu, a za primer se seveda zanima tudi zveza 3.000 očetov-ločencev.
PLOŠČICE	ROLICH
IN SANITARNI	
MATERIAL Danto	Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO
e	posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30°]o goriva
Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe	
na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982.	
Miki Muster:
miki—
/Muster
RAZBOJNIKI