V izobrazbi in organiza¬ ciji je moč in bodočnost. THE S L O V E N IA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONSIN. Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tudi tujci OSEMURNO DELO Rumunija. Nemci so- zavzeli blizu Galaca v Rumuniji postajo Vadeni, kai kaže, da so se morali Rusi umak¬ niti čez reko Seret med Galacom in Brailo ter da branijo most čez reko samo ruske zadnje straže. Med tem pa so začeli igrati važ¬ no vlogo topovi, ki ne obstrelju¬ jejo samo važnih vojaških točk Galaca, ampak ves teritorij med mestom in reko Seret. To zelo o- težkuje umikanje Rusov, ki bodo trpeli velike izgube, predno bodo dosegli ozemlje Galaca. Nemci so bombardirali več kra¬ jev iz eroplanov v bližini mesta. V Rumuniji se bojuje sedaj z nemško avstrijskimi četami tu¬ di mnogo turških. Posebnih važ¬ nih izprememb na tej fronti ni bilo zadnji teden. Ob Dvini. Rusi so vprizorili več nepriča¬ kovanih napadov, sedaj tukaj, po tem zopet kje drugje, da zapel j a- jo sovražnika. Toda zadnje dni. so ti napadi prenehali. Pričakuje živo kot protiutež nemškemu prodiranju proti Besarabiji. V Macedpniji. Iz Londona se poroča, da bodo dobili zavezniki v Solunu ojačen- Je. te iri sk d? ajjppet Lgati zvezo Zadnje leto, ko se je pričel boj za osemurno delo po vsej državi, so se slišale od strani velekapi¬ talistov in njihovega časopisja pritožbe, da je skrajšani delavni čas nesreča za industrijo, da uni¬ čuje podjetja in drugo. Sedaj se je oglasil mož učenjak, kateri je mnogo časa posvetil študiran ju tega problema. Pred kratkim pa je izdal v znanstvenem listu “Science” daljšo razpravo, v ka¬ teri opisuje vspehe te študije. To razpravo so objavili skoro vsi več ji in uglednejši časopisi po vsej državi. Dr. Frederic S. Lee, profesor phisiolcgije na vseučelišču Co¬ lumbia piše v omenjenem listu: Ujffrvori iz gospodarskega sta¬ lišča, da je skrajšani delavni čas škodljiv industriji ter da jo uni¬ čuje se ne morejo več smatrati kot resnični in utemeljeni. Na¬ tančne študije ne samo v Ameri¬ ki, temveč tudi v Nemčiji, Belgi¬ ji, Angleškem in Franciji so do¬ kazale natančno, da je ta trditev brez vsake podlage. Skrajšani delavni ^cas sam na sebi že ima ta dober upliv, da naredi delavce se, da bodo Rusi na pomlad pri¬ čeli ob Dvini z velikansko of en- zdravejše, da hodijo bolj sveži in čvrsti‘in z večjim veseljem na delo. Človek, ki dela dolge ure, po deset ali še več na dan, je nespo¬ soben za izobrazbo, bolehav, pod¬ vržen v innogih slučajih alkoholu in sploh stoji na nižji, stopinji, ka SSl: »VSagU. ki- ‘"R "; d " 1 Trditev^ da je skrajšam delavni čas škodljiv industriji in da jo bilo sklenjeno na konferenci v Rimu. Ako bodo pri tem vspešni, je še veliko vprašanje, ker bodo naleteli na močne turške, bolgars ke in avstrijske čete. Gotovo pa je, da bo to imelo precejšen upliv na prodiranje Mackensona proti Odesi. Zapadna fronta. . .Iz Berlina in Londona se poro¬ čajo le artilerijski boji na fran¬ coski fronti. Infanterijskih napa¬ dov ni bilo, ker je vreme neugod¬ no. Sicer se pa za sedaj ne priča¬ kuje kakih posebnih hudih bojev ker se zavezniki pripravljajo za spomlad na splošno veliko ofen¬ zivo, na zadnji poizkus, da dose¬ žejo zmago. Iz zanesljivih virov se poroča, da so vse angleške municijske to¬ varne zelo zaposlene z izdelovan¬ jem municije, katere izdelajo se¬ daj pet sto krat več, kot so je v pričetku vojne. Vse to nam daje prav malo u- panja na kmalošnji mir. -o- Poulični železnici je izpodletelo. Električna družba, lastnik po¬ ulične železnice, se je obrnila na železniško komisijo, da bi ji ta dovolila zvišati prevoznino na 5 centov. Zaslišanje se je vršilo v torek v mestni dvorani.Družbi se je zahteva odbila. Dokazalo se je namreč, da družba dela vedno več je dobičke. Veliko si je prizade¬ val mestni pravnik Williams, da se ne uresničijo družbine naka¬ ne za večjo izkoriščanje prebival¬ stva. Predsednik družbe je izja¬ vil, da sedaj ne morejo dati u .službencem boljše plače, česar po sledica je, da jim manjka izvež- banih moči, ker so plače po dru¬ god boljše. Nato ga je vprašal mestni pravdnik: “Ali ste že sku¬ šali kedaj, da bi zboljšali te raz¬ mere na ta način, da bi dovolili uslužbencem, da se organizirajo? Predsednik mu je odgovoril, da so pronašli, da izhajajo boljše brez organizacije. Družbe in nezavedni delavci se pač organizacije vedno boje! uničuje, je neutemeljena ter je torej vsako delovanje proti temu nesmiselno. Nadalje potem navaja pro¬ fesor v svoji razpravi dokaze iz statistik raznih industrij, ki po¬ trjujejo jasno vse njegove izja¬ ve in utemeljevanja. Profesor Abbe je študiral po¬ sledice skrajšanega delavnega časa v Jeni na Nemškem v on- dotni optični tovarni. Po natanč¬ nih izkazih so delavci v teh to¬ varnah izdelali za tri odstotke več pri osemurnem delu, kakor popreje pri deseturnem. Osem urno delo se je potem vpeljalo za vedno. Neka velika tovarna stro jev na Angleškem je skusila za kratek čas osem urno delo in je pri tem pronašla, da so delavci izdelali isto množino pri krajšem delavnem času ter da je bilo bla¬ go mnogo boljše vrste. Delavci so bili mnogo bolj pazljivi in nesre¬ če so postale zelo redke in so s časom izostale popolnoma. Dru¬ gi slučaj je bil v South Wales. Tamošnji veliki tovarni za izdelo¬ vanje' jekla in ploščevine ste zni¬ žali delavni čas od dvanajstih ur na osem; po kratkem času so po¬ kazali podatki, da so delavci iz¬ delali v osmih urah od 12 in pol do 20 odstotkov več kakor pri dvanajsturnem delu. Zadnje leto je izdala premogo- kopna družba v South Yorkshire poročilo o uspehih skrajšanega delavnega časa od dvanajst na osem ur. Poročilo pove, da je is¬ to število mož na isti način in s istim orodjem izdelalo ravno to¬ liko blaga na osem ur kakor po¬ preje v dvanajstih. Seveda je družba priznala tudi, da so se ne¬ sreče v rudokopu znižale za 90 odstotkov v enem letu. Bolezni med delavci so prenehale. V dr¬ žavi Illinois so znižali delavni čas na osem ur od desetih. Posledica tega je bila, da so delavci izko pali 16 odstotkov več premoga pri krajšem delavnem času; to je bilo leta 1897. Lastniki tovaren stekla v Ne’ i čiji so izdali poročilo, da so ski - sili z osem urnim delom za neka: mesecev in da so pronašli, da t' je izdelalo manj in slabše blago popreje z istim številom delavce-' pri enajstumem delu. Pri oser i urnem delu so izdelali več in bolj - še blago. Lastnik tovarne za steklo na Francoskem je izdal poročilo, v katerem pravi: “Pripoznam, da je skrajšani delavni čas velika do brota za mene kakor za delavce. Isti pridejo v tovarno, odkar je osemurno delo, vedno čvrst in zdravi ter delajo z velikim ve¬ seljem. Izdela se več in boljše blago z istim številom mož in z istim orodjem pri osemurnem de¬ lu, kakor popreje pri deseturnem Ravno isto poročilo so izdal' lastniki kemičnih tovaren v Liege v Belgiji nekaj časa pred. vojno. Iz vest j e urada za delo v Wash- ingtonu je prineslo drugi popolen dokaz, ki priča o resničnosti prej¬ šnjih trditev. Dve bojni ladiji, od katerih je bila ena zgrajena od privatne družbe, ki je imela za delavce deseturno delo in druga se je gradila v državni ladjedel¬ nici. Prva, Louisiana, se je zgra¬ dila pri deseturnem delu ter je rabila za izgotovitev mnogo dal¬ je časa kot druga pri osemurnem delu v državni ladjedelnici, kje’ so naredili 24 do 28 odstotkov na dan več z istim orodjem. Taki slučaji-nam ctevulj pričajo o koristi in potrebi osem¬ urnega dela, katerega noče veči¬ na delodajalcev priznati, ker ne poznajo ekonomičnega vprašanja ampak jim je le za dobiček, ka¬ terega lahko takoj primejo, ne da bi si vzeli nekoliko časa ter se o tem prepričali. Tudi delavcev je mnogo, ki mislijo, da zaslužijo v desetih ureh več, kakor v osmih, ker ne znajo računfti in vsaj ne¬ koliko misliti. Mirovni pogoji zaveznikov. Italjanski princ grški kralj Rim. — Novica kroži, da so sklenili zavezniki na konferenci, v Rimu, da bodo odstavili grške¬ ga kralja Konštantina ter na nje¬ govo mesto posadili vojvodo iz Aosta, ki je stric laškega kralja. Vodje Venizelosa se baje strin¬ jajo. Kolikor je na tem resnice se ne ve. Gotovo pa je, da se je o tem vprašanju razmotrivalo na konferenci, od koder j e prišla' po¬ tem ta novica v javnost. To se prokleto malo strinja z zavezniš¬ ko noto poslano Wilsonu, da ho¬ čejo osvoboditi narode. Zakaj ne dado grškemu narodu proste vo¬ lje, da bi odločili sami, ako hoče¬ jo imeti vladarja, in katerega hočejo imeti ali če si žele more¬ biti predsednika? Odgovor zavezniških vlad na IVilsonov mirovni predlog je bil sprejet v četrtek v Washingtonu po poslaniku Sharp v Parizu. Odgovor, kakor pisan, je pre¬ obširen, da bi ga zamogli priobči¬ ti v našem listu, zato prinašamo le glavne točke istega. Zavezniške vlade izjavljaj o,da je njihov glavni cilj, da se obva¬ ruje človeštvo pred novimi voj¬ nami ter da se ohrani mir za vedno. Mi nismo izzivali vojne in nismo odgovorni za vse grozote iste. Nemčija nosi vso odgovor¬ nost, ona je napadla nenadoma Belgijo in Luxenburško in potem grozno divjala po vseh zavzetih krajih. Kaj se je godilo v Srbiji in črnigori. Koliko je trpelo ne¬ dolžno ljudstvo; za vse to je od¬ govorna Nemčija. Njeni cilji so bili, da zavlada po vsej Evropi,da podjarmi male narode, da uniči njihovo politično in gospodarsko svobodo. Samo sebični cilji, hre¬ penenje po neomejenem gospo¬ darstvu, po svetovni trgovini je gnalo Nemčijo v to vojno. Zavez¬ niki se ne borijo iz samoljubja, temveč za to, da zagotovijo mir za vedno, da uničijo pruski mili¬ tarizem, ki je povzročil to straš¬ no vojno. — Potem govori po¬ slanica o pogojih, po katerih so zavezniki pripravljeni skleniti mir. V tem delu se čita: “Vse po¬ drobnosti, pod katerimi smo pri- 'p-V i vl unri skrivati umu, 1. .to . l u. ne še le po končni zmagi, toda glavne točke podajamo. Vse to priznava ves civilizirani svet, da so upravičene. V prvi vrsti za¬ htevamo, da se vrne Belgiji ves njen teritorij, kakor tudi Srbiji, Rumuniji in črnigori. Nadalje morajo nemške armade zapustiti vso rusko ozemlje, poljsko in francosko. Glede osvoboditve poljske je ruski car podal pred kratkim svojo izjavo v oklicu na armado. Nadalje zahtevamo, da se da ne¬ odvisnost vsem Slovanom, kakor Čehom, Slovakom in drugim. 0- ni morajo postati politično in go¬ spodarsko neodvisni. Vsakemu narodu se mora zagotoviti popol¬ na svoboda, dati mu možnost, da se prosto razvija. Nadalje zahte¬ vamo, da se izključi Turke iz Evrope in da se jim vzame vsa¬ ka možnost za nadaljno zatiran¬ je krščanskih narodov. Potem se poslanica zaključi s pripombo, da so zavezniki pripravljeni, da se bore še nadalje ter žrtvujejo vse v svojih močeh, da bode vojna zmaga na njihovi strani in da se ne bore samo zaradi svojega last¬ nega zavarovanja, temveč zaradi bodoče civilizacije v imenu vsega človeštva. Plačilo delavca na starost. John Hayden, star 70 let, ki ni¬ ma niti sorodnikov, niti prijatel¬ jev ter brez vseh sredstev v mrzli zimi si je zaželel strehe in neko¬ liko hrane in toplote. Prišel bi bil rad v ubožno hišo. V ponedeljek je vsled tega vzel pred trgovino starinarja na Welis St. suknjo. Redar ga je aretiral. Pred sodni¬ kom je starček izjavil: “Bilo je mrzlo in rabil sem suknjo. Hotel sem priti v ubožno hišo, pa nisem vedel kako priti tja. Vedel sem, da bom našel to pot,ako bom vzel suknjo”. In starček je to dosegel. žalostna slika za današnjo do¬ bo properitete. Delal je vso svo¬ jo življenje ter obogatil deloda¬ jalca, kateri sedaj uživa sad nje¬ govega trpi j enj a, starček pa ni¬ ma niti toliko svojega, kamor bi položil trudno glavo. Ukrasti mo¬ ra suknjo, da najde streho! Srečen mož. Plačana! usmiljena srca. Knoxville, Tenn. — Od pet ti¬ soč dolarjev, katere so sprejela društva za miloščino v tem mes¬ tu,se je porabilo od teh $2,232,53 za plače uradnikom. Samo osta¬ nek $3,186.41 je bil porabljen v podporo ubožnim. Torej se je po¬ rabilo dva dolarja za- stroške od vsakih pet, ki so bili namenjeni ubogim. —Na ta način zamore že vsakdo kazati usmiljenost.Skraj¬ no potrebno je, da se ta sistem miloščine odpravi; država bi naj upeljala starostno zavarovanje, da bi delavec dobil na starost,kar mu gre po pravici in ne kot mi¬ loščino, kjer si “usmiljeni” urad¬ niki polnijo svoje žepe! živi z ranjenim srcem. Josef Johanson, črnec, se je pri igranju kart stepel s svojim partnerjem, kateri ga je Zabodel med prepirom z nožem v srce. Zdravniki so ga brzo operirali in mu zašili srce. Sedaj poročajo, da se mu stanje izboljšuje. Hicks ki ga je zabodel sedi v ječi pod obdolžitvijo poskušenega umora. V New Yorku živi mož po ime¬ nu Feliks Grasse. Njegova bolj¬ ša polovica ga je držala izvanred- no strogo ter mu je dovolila vsa¬ ki teden $1.50 iz njegovega za- sluška za vožnjo na delo, za lonč in obleko. Sedaj mu je pa sodiš¬ če zvišalo ta njegov privilegij na $2.00. To je dosegel na ta način: “Midva sva poročena že 12 let in ves ta čas mi ni dala žena več kot $1.50 na teden iz mojega zasluž¬ ka. Večkrat sem celoselpeš $ milj, da sem prihranil 10 centov voznine in ves ta čas si nisem ku¬ pil nikoli nove obleke. Mera pa j e postala polna na Božič, ko je mo¬ ja žena šla na delo v gledišče ter mi pustila doma napisan pro¬ gram, kako naj osnažim hišo.” Sodišče je imelo do njega več lju¬ bezni kot njegova boljša polovi¬ ca ter se ga j e usmililo in mu zvi¬ šalo tedensko porabo denarja za 50c. Mož je srečen zapustil pri¬ jazno sodnijsko poslopje, ker bo vendar enkrat on gospodar v hiši E EKSPLOZIJE New York —Uradniki družbe Canadian Car & Foundry Co., Kingsland, N. J. in policija New Yorka in New Jersey preizkujejo vzroke eksplozije, katera se je zgodila v četrtek ter uničila pol milj ona patron namenjenih Ru¬ siji ter povzročila skoraj 17 mi¬ lj onov dolarjev škode. Uradniki družbe izjavljajo, da je bil ogenj najbrže podtaknjen. V petek ponoči pa je eksplodi¬ ral brezdimni smodnik pri Du Pont Powder družbi, Haskell, N. J., pri čem je nastalo milj on in pol dolarjev škode. Eksplozijo so čutili v štirih državah. Ubita sta najbrže dva delavca in več je ran jenih. Družba je imela zaposle¬ nih 1,500 delavcev in od teh se pogrešata dva. — Razstrelba je bila tako silna, da so se stresla poslopja v Manhattan, Brooklyn in Bronx ter so popokale šipe na mnogih krajih v Westchester county, v Staten Island in potres se je čutil tako daleč proč kot Poughkeepsie,N.Y. Milford Conn in Springfield, Mass. V hribu blizu katerega je stala tovarna, je nastala ogromna izkopina. Topilni lonec v Minneapolis. V zadnjih dveh. letih je bilo v Minneapolis nastavljenih 448 u- či tel jev, ki spadajo 23 raznim narodnostim. Samo 51 odstotkov učiteljev je rojenih ameriških, angleško - ameriških ali angleš¬ kih starišev. 15 odstotkov ima norveške ali švedske stariše, 11 odstotkov nemške, 7 odstotkov irske, 4 odstotki škotske in dva odstotka francoske stariše. Osta¬ nek so španske, ruske, židovske, danske, češke in druge krvi. Zvišanje dobička. North - Western železnica je napravila za leto 1916 $9,758,369 dobička; v letu 1915 pa samo $7,497,810. Chicago Mihvaukee St.Paul pa v letu 1916 $7,097,746 v letu 1915 pa samo $5,814,144. Te številke je pronašla Wiseon- sinska davčna komisija pri cenit¬ vi železniške imovine radi obda- čenja. Dobički železnic se zvišujejo za 30 odstotkov na leto, delavcem pa ne privolijo družbe niti 10 od¬ stotkov zvišanja. Ječa za Dr. Reitman-a. Zmrznil v snegu. Marshfield, Wis. — Našli so zmrznjenega v snegu blizu tukaj farmerja Wm. McCarthy. Zraven njega je bil pes, ki se je zastonj trudil, da bi vzbudil gospodarja. Iskali so ga vse na okrog, ker so se zvečer vrnili konji s praznim vozom sami brez njega. Cleveland — Dr. Ben. L. Reit- man iz New Yorka, vodja Eme Goldman, je bil obsojen na tisoč dolarjev kazni in dvakrat po šest mesecev ječe, ker je bil spoznan od porote krivim, da je razširjal literaturo, kako omejiti porode. To je storil iz razloga, češ, da se mnogi nahajajo v revščini ter jim je nemogoče vzgojiti otroke pravilno, ker jih imajo preveč. Zatorej bi bilo boljše manj otrok in ti bi bili čvrsti in zdravi. ženske pričakujejo angeljčke John Priče Jackson, državni ko misar za delo in industrijo je po¬ vzročil strašno jezo med ženskim spolom, ko je podal na letni seji “Kristjanske zveze mladih žensk’ za Reading, Pa.,(YoungWomen’s Christian Association - Y. W. C. A.) sledečo izjavo glede zbiranja mož: “— ako bi dekleta se moži- la preje mesto, da čakajo na ide¬ alnega moža — angeljčka, ki bi padel iz neba, bi bilo mnogo bolj¬ še za ljudstvo v splošnem.” Med njimi je bilo namreč mnogo sta¬ rih devic. -o- $25,000 škode vsled ognja. Avstrijski parnik potopljen. London — Iz Duhaj a poročajo, da je bil torpediran brez svarila v dalmatinskem otočju potniški parnik Zagreb, 537 ton, dne 14. januar j a.Zguba na človeških žrt¬ vah znaša 26 oseb. V ponedeljek je nastal požar na treh mestih hkratu; vse po¬ žarne brambe so bile zaposlene. Gorelo je pri Huebsch Laundry Co, 524 Jackson St, Barry Trans¬ fer Co., 318 Milwaukee St in pri Schlitz Bwg Co. Največ škode je napravil požar pri Huebsch Co. Ogenj je povzročila eksplozija ga , solina v avtomobilu zgodaj zju¬ traj. S poslopjem vred je zgore¬ lo 12 konjev. Pri Barry Transfer Co je bilo v hlevu 8 konjev in mul, ko je na¬ stal ogenj. E. Litke, ki je bil rav¬ no zaposlen s krmljenjem, je u- šel skozi okno, da se ni zadušil. Samo ena mula je ostala pri ži¬ vljenju, katero so pa morali u- streliti radi opeklin, ki jih je za- dobila. Ako vam je že naročnina na Slovenijo potekla, obnovite jo! SLOA “SLOVENIJA” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj: Družba Slovenija. 408 Park St., Milwauk«e, Wis. Naročnina: Vse leto.$1.50 Pol leta.$-.75 8 mesece.$-.40 “THE SLOVENIA" Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Veruiich. 408 Park St., Milvvaukee, Wis. Subscription. One year. $1.50 6 months.$-.75 3 months . $-.40 Posamezna številka 5 centov Kajzar, Avstrija in Slovenci. Npben vladar na zemlji se še ni menda toliko smešil pred sve tom s svojim božanstvom, kot se ravno kajzar v tej vojni. Vsikdar kadar on govori, ima vedno na jeziku Boga, ki ga rabi za vsako priliko. Vse kar dela kajzer, je vedno samo izpolnjevanje božje volje. — Norddeutsche Allgemei- ne Zeitung je prinesla sledeče kajzer jevo lastnoročno pismo,ka¬ terega je pisal 81. oktobra kance- larju Bethmann - Holhveg. “Moj dragi Bethmann: — Jaz sem dobro premislil najino kon¬ verzacijo. Jasno je, da so narodi v sovražnih državah vspodbuja- ni prenašati vojno breme in se žr¬ tvovati potom laži ter nimajo mož, ki bi bili sposobni ali, ki bi imeli pogum izpregovoriti besedo • ki bi prinesla odrešenje — pred¬ lagati mir. Kar je treba, to je mo¬ ralno dejanje, da osvobodi svet vštevši neutralne od pritiska, ki teži vse. Za tako dejanje je po¬ trebno, da se najde vladarja, ki ima vest, ki čuti, da je odgovoren Bogu ter ki imrCsrce za svoj las¬ ten narod in za one, ki so njego¬ vi sovražniki, in kateremu je vse eno, akoravno bode rtjegovo de¬ janje namenoma razumljeno na¬ pačno ter ki poseduje voljo, da oprosti svet trpljenja. — Jaz i- mam pogum. Zaupajoč v Boga, jaz se drznem napraviti ta ko¬ rak. Prosim, sestavite tozadevne note ter mi jih predložite in pri¬ pravite vse drugo potrebno brez odlašanja”. Zanimivo bi bilo slišati, kje je bila vest kajzer j a tedaj, ko so se pošiljale vojne napovedi. Kje je bilo usmiljenje?! Iz tega pisma tudi razvidimo, da so zavezniki Nemčije le prive¬ sek kajzerja ter morajo plesati vsi, kot se gode v Berolinu. Kaj¬ zerju se je zahotelo po miru in predlagal je mir, ne da bi zato bil prej vprašal svoje zaveznike. Kje je samostojnost tiste av¬ strijske vlade, katero si želi mno¬ go naših rojakov. Oni si žele ce¬ sarja s polno močjo na Dunaju, najdejo pa le, da je pravi vladar sedaj v Berolinu, avstrijski ce¬ sar pa le oseba, ki izvršuje v Av¬ striji berolinska povelja. — Ako bodo želeli Slovenci pod avstrijs¬ ko vlado malo več pravic kot so jih imeli do sedaj, bodo morali iti v Berlin in ne na Dunaj ali London ali Petrograd, kot se je to delalo do sedaj. Kmalu po po- četku vojne, ko so bili Rusi v Karpatih, so Madžari pokazali ta ko j, da vedo, v katerem grmu ti¬ či zajec. Madžari so se bali, da bi Rusi prodrli skoz Kaipate na O- grsko. To so hoteli preprečiti in obrnili so se v Berlin ter dosegli so, kar so hoteli. Komur ni znano nemško ges¬ lo: “Most do Adrije”. Z zmago Nemčije se bo to geslo uresničilo na veliko škodo Slovencev. Do¬ moljubi so to uvideli takoj pri pričetku vojne. Pokazali so Av¬ striji oziroma njeni vladi hrbet ter zaupali zaveznikom. Delova¬ li so pri diplomatih pri vseh vla¬ dah. Tolažili smo se s tem, da ško ’ dovati slovenskemu narodu ne morejo, ako jim ne bo mogoče na praviti kake koristi. Nismo se motili. Ako smemo verovati ne¬ uradnim poročilom, so zastopniki zaveznikov na konferenci v Rimu prodali za slučaj zmage tiste de¬ le naše jugoslovanske dežele ob morju Italjanom, kjer se je pred vojno avstrijska vlada toliko pri¬ zadevala, da se poitaljani slovan¬ ski živelj v Primorju in Dalmaci¬ ji. Posledica tega je, da Italjani zahtevajo danes to zase, češ, da tamkaj bivajo Italjani. Danes žanje avstrijska vlada to, kar je sejala; slovanski narod pa pri tem trpi. Italjani priznavajo uradno brez sramu, da zahtevajo Trentino — južno Tirolsko, — Istro in Dal¬ macijo, češ, da žive v teh delih skoraj sami Italjani. Resnica je samo za Trentino, ker tamkaj so italjansko govoreči v istini itali¬ janskega plemena, med tem ko je v Istri in Dalmaciji le nekoliko italjanskega plemena, še v času, ko je bila Italija zaveznica Av¬ strije so slovenski časopisi svari¬ li avstrijsko vlado brezštevilno krat pred prevelikimi privilegij a- mi, ki so jih uživali Italjani ter so prerokovali za slučaj vojne to, kar se je zgodilo sedaj v istini. Toda vlada je bila tedaj gluha za vse take opomine. Ako zmagajo zavezniki, zgubi¬ mo Istro in Dalmacijo ali vsaj gotov del — ako zmaga Nemčija, se bode z nami delalo, kot se je s Poljaki v Prusiji. Tako naj demo tianes, da je slo¬ venski narod razočaran, oni, ki si žele zmago zaveznikov in oni, ki si žele zmago Avstrije. Vesele se pa taisti, ki si žele zmago kaj¬ zerja ter se strinjajo, da je naj¬ krajši proces in da se reši vpra¬ šanje Jugoslovanov na ta način, da se jih ponemči. Take smo na¬ vadno imenovali nemčurje, kate¬ rih je sicer prav malo število. Danes stoji slovenski narod na razpotju — pred železnimi vrati. Kamor se obrne, po kateri poti da skuša iti, povsod naleti na prepad, katerega je nemogoče premostiti.Toda narod je I še zdrav in ne smemo obupati! Zbrati bo treba vse živi jenske si¬ le, da se rešimo! Razmere v Gradcu. V glavnem mestu zelene šta¬ jerske, v Gradcu, ki je imel pred vojno 150,000 prebivalstva ter je prvo večje mesto na črti Trst - Dunaj so razmere skrajno žalost¬ ne, posebno za delavce, žena ne¬ kega oficirja 15 poljskega lovs¬ kega regimenta piše o tem slede¬ če z dne 14. oktobra: “Dospela sem v Gradec ta mesec. Ljudje so mi odsvetovali iti semkaj. Zad nje dni so se vršili tukaj mnogi nemiri; vse trgovine zlatnin so bile oropane. Skoraj vsa okna po mestu so razbita. Požarna hram¬ ba je hotela pregnati nemimeže z vodo, toda ženske so razrezale cevi na drobne kosce. Včeraj je bilo proglašeno v mestu obsedno stanje. (Po 8. uri zvečer se ne sme prikazati nikdo več na ulico; ustreljen je brez nadaljnega.) Predstavljaj si stanje, ki vlada v deželi. — Celo buletini, ukazi dneva in mnoga tiskana navodila, najdena v zakopih dokazujejo, da v Avs¬ triji ni vse v redu. Izvestja voj¬ nega ministrstva in poljedeljske¬ ga dokazujejo pomanjkanje hra¬ ne ter priporočajo uradnikom, da so kolikor mogoče varčni ter da¬ do najmanjše porcije. Vojaštvo dobiva za zajutrk čisto juho mes¬ to kave (namreč prežgan j ko) Ko¬ misariati morajo skrbeti, da do¬ biva vojaštvo živila. Zelo mnogo se použi j e sedaj salam iz konjs¬ kega in oslovskega mesa. — Ta¬ ka je slika sedaj v naši domovi¬ ni ; pomanjkanje vsepovsod ter si narod že upravičeno želi miru, ki bi prinesel odrešenj e.Toda mir je še žal precej daleč. -o- Mir je nemogoč. V istem času, ko je prišla po¬ slanica od zaveznikov na vlado Združenih držav, so se slišali gla¬ sovi, ki govore o zahtevah Nem¬ čije, oziroma o pogojih, pod ka¬ terimi je ista pripravljena skle¬ niti mir. Vest o tem pač ni še po¬ trjena, toda viri, iz katerih pri¬ haja, so precej zanesljivi. Pred- temveč je samo nekaj, kai bi bilo dobro, da bi gotovi možje v naši naselbini premislili. Kakor je Slovenija poročala, se je po župniku Černetu poslal načrt nove šole škofu v Mihvau- kee. To se pravi z drugimi bese¬ dami, da se je poslal načrt naše nove šole bodočemu lastniku, da se mu da priložnost, da vidi kaj hočemo v bodoče še prid j ati mi¬ lj ardnemu premoženju katoliške cerkve in da nam škof, kot eden izmed glav te cerkve dovoli na¬ znaniti, ako se sprejme ta skro¬ men dar. Sicer pa ne pišem teh vrstic za to, da bi našim rojakom predpi¬ soval, kam naj dajo svoj težko prisluženi denar. Meni je popol¬ noma vseeno, ali ga shanijo ter se tako malo pripravijo na bodo¬ či polom v Ameriki, ki bo gotovo prišel enkrat po tej prosperiteti, ali ako nesejo denar tja, kjer Bog roko veri moli. Vsak je svo¬ jega denarja sam gospodar. Te vrste pišem zato, ker sem nekdaj sam marsikak težko prislužen de¬ nar dal ža cerkvene potrebe. O- meniti hočem tudi, da sem sam delavec in član naroda, kateri mo ra nositi vsled tega težko breme. Priznam, da bi nam bila slovens¬ ka, šola potrebna, toda kdo naj nosi breme o tej draginji, ko že kmalu ne bodemo mogli več žive¬ ti z zaslužkom. Vprašal bi samo sledeče: Kakor skoro vsakdo ve in lahko preračuni po znanih po¬ datkih, j e nam potreba za vzdrža vanje, rečem samo za vzdržavan- je cerkve, šole, duhovna, cerkov¬ nika, najmanj okrog $6000 na leto, namreč z obrestmi vred. Pri tem nam ostane na vratu za ve¬ dno še ogromni dolg cerkve, in dolg bode z zidanjem šole še na- rastel za tisočake. Vzamimo, da ostane naselbina v tej velikosti, kot je sedaj. Tedaj mora plačati vsaka družina najmanj $30 na le¬ to za pokritje teh stroškov. To je, družine, ki ne podpirajo cerkve, ne računajoč. Za ostale cerkvene . pripadnike je to breme, ki je za j«WždJW)sie£ase malo preveliko. sedaj navodilo za ženske. Seveda, j Pomisliti je treba pa še--dvoje. da bi gospodje na tern posveto- p r vič Sheboygan naselbina je e- sednik Wilson ima sedaj nalogo, da posreduje pri vladah; kakor pa govore razne vesti, ne bode te¬ ga storil preje, kot da zve za go¬ tovo pogoje Nemčije. Kakor re¬ čeno, vesti govore, da ima pred¬ sednik že pogoje, pod katerimi je Nemčija pripravljena sklepa¬ ti mir. Ti pogoji so baje sledeči: Nemčija je pripravljena, da s svojimi zavezniki zapusti vse po¬ krajine Francije, Belgijo, Srbijo, Rumunijo in Rusko. Nadalje za¬ hteva, da se ji vrnejo vse koloni¬ je, ki jih je posedovala pred voj¬ no in katere so zasedli sedaj An¬ gleži. Nemčija ne dovoli, da bi katera izmed zavezniških vlad ob držala kak del sveta za sebe, tu¬ di ne Carigrada, katerega zahte¬ va Rusija. Nadalje je Nemčija pripravljena, da plača odškodni¬ no Belgiji, katero je zasedla pri¬ morana po situaciji, v kateri se je nahajala, da pa ne mara pla¬ čati odškodnine drugim malim državam, katere ima zasedene, ker je njim napovedala vojno, predno jih je zasedla. Vsled te izjave Nemčije pišejo vsi ugledni listi v Ameriki, da je upanje za mir zopet za dolgo iz¬ ginilo. Upali so vsi, da bodo za¬ vezniki zahtevali od Nemčije, mnogo manj kot so naznali zdaj, ker nimajo na bojnem polju v Evropi nobenih vspehov. ZOPER DRAGINJO Razna ženska društva v na¬ šem mestu so sklenila, da bodo v bodoče ženske kupovale v trgo¬ vinah živila za gotov denar in po¬ tem nosile blago same domov. To je že posledica posvetovanja, ka¬ terega so se vdeležili razni vel¬ javni možje mesta zaradi dra¬ ginje. Med temi gospodi, ki niso ukrenili ničesar druzega, kakor da so dali par “dobrih nasvetov”, je bil tudi gospod Steinmeier, ve- letržec na tretji cesti. Ta je dal nasvet, ki je silno pameten, to je da naj ženske kupujejo za gotov denar in potem nesejo blago sa me na dom. “<3ash and Carry.” -jr vanju bili povedali, kaj pametne' ga, to jim ni padlo v glavo, kot na primer, kje naj dobi delavec denar, da bo lahko plačeval nedo¬ segljive cene. Po njihovem mne¬ nju je dovolj, ako se peljejo k posvetovanju v svojem toplem avtomobilu in spregovorijo nekaj praznih besed. Pa tudi to je skoraj prav. Tako bodo sčasoma spoznali delavci,da se morajo zanašati le na samega sebe ter pričeti pobijati dragin¬ jo tam, kjer je prava korenina, to je v privatni špekulaciji, ki o- ropa farmerja in delavca sadov njegovih žuljev. MNENJA IN DOPISI NAŠIH ČITATELJEV. Pod tem napisom bode priobčevala Slovenija mnenja, kritike in dopise svojih čitateljev brez¬ plačno. Vsak dopisnik je za svoj spis odgovoren sam. Spisi naj bodo kratki in jedrnati. Obre¬ kovanja, prepiri, osebnosti ali dopisi razžaljive vsebine ali ki so pisani v nedostojnem jeziku, se ne priobčijo. Vsak dopisnik mora navesti svoje ime in naslov, ki se ne pribbči, ako do¬ pisnik to zahteva. ZA DOPISE NI ODGOVORNO UREDNIŠTVO. Sheboygan, Wis. V vašem cenjenem listu sem čital poročilo o zabavi in semnju ki ga je priredila zveza „Zjedin- jeni Slovenci”. Po poročilu imajo milwauški Slovenci že nad tisoč dolarjev nabranih za pomoč bed¬ nim po vojni. Priznati moram, da so rojaki v Milwaukee s tem po¬ kazali, da so velikodušni in za¬ vedni. Stvar, za katero so se ta¬ ko skupno zavzeli, je tako pleme¬ nita, da se ne more z besedami dovolj označiti. Ko sem čital poročilo o izidu omenjene zabave, sem se spom¬ nil na vse one neštete sirote, ko bodo na pragu pogina po vojni, ako jih beda ne uniči že sedaj. Koliko hvaležnih src se bode s solzami v očeh vam zahvalilo, ro¬ jaki v Milwaukee. Pri čitanju poročila sem tudi zaželel, da bi vse naselbine po¬ snemale vas ter upam, da se mi bode ta želja tudi izpolnila. Poleg druzega, kar imam v tem dopisu za omeniti je tudi nekaj iz naše naselbine. Sicer niso no¬ vice, ki bi zanimale širšo javnost na izmed onih, katera ima zelo slabe delavske razmere in to ne privabi v teh časih novih moči v naselbino in celo odžene še te, ki so “ledig in frej” ali si niso na¬ vezali hiše na hrbet ali pa so ka¬ ko drugače navezani na Sheboy- gan. Vrhu tega pa izgubimo še po večini vso mladino, ko doras- te. Torej je gotovo, da bode bre¬ me, katerega bodo morali nositi člani cerkve, vedno težje, ker bo¬ do člani vedno redkejši mesto go¬ stejši. Glavno in najglavnejše je pa to, da se bode slovenska na¬ selbina‘skrčila za petdeset pro¬ centov po vojni. Kedor pa pozna naše rojake, ta ve, da ravno oni, ki ne prispevajo cerkvi, bodo o- stali tukaj, oni pa, ki so podpira- telji cerkvi, obljubujejo, da se bo do po vojni povrnili v staro do¬ movino nazaj. Zakaj potem še povečati dolg, ako se nam kažejo slabe naselbinske razmere v krat¬ ki bodočnosti ter še hočemo dolg in breme povečati ? Ali ne plaču- jemo davkov za javne šole? Mar niso dobre, ako smo gospodarsko prešibki imeti lastne? Ne verja¬ mem, da je tem gospodom, ki a- gitirajo za šolo, mar za narod v resnici in za njegovo bodočnost?! Mislim, da ne. Saj jim tudi ni bi¬ lo mar v starem kraju. Danes je slovenski narod pomorjen in po- mandran, postreljen In obešen.. . ;.(Nadaljevanje ne priob¬ čimo drugače, kot če vas smemo podpisati s polnim imenom. Pri¬ pomba uredništva.) Eden iz osme ceste. na Kranjskem. Tukaj zapušča stariše, brate in sestro ter strica. Nadalje se zahvaljujemo cen j e nemu občinstvu za obisk v bolez¬ ni in na mrtvaškem odru. Poseb¬ no pa se zahvaljujemo daroval¬ cem, ki so prispevali vsak po svo¬ ji moči, katerih imena priobču¬ jemo spodaj. Pokojni ni pripadal k nobenemu podpornemu društ¬ vu in je že bolehal dolgo časa za vodeniko; zato ga niso sprejeli zdravniki. Lepa hvala tudi Fran¬ ku Kovačič za krasni venec, ki ga je daroval pokojnemu na krs¬ to. — Nosilci so bili: F. Kovačič, J. Ajdich, L. Dragan, Joe Peter¬ le, F. Ajdišek in Rudolf Ajdišek. Za pogreb so darovali sledeči: Anton Vodnik $10.00, J. Trat¬ nik $2.00, J. Zupančič $1.00, L. Bergant $1.00, Simon Ajdišek $1.00, M. Slak $1.00, J. Windish- man $1.00, Louis Bewitz $1.00, Fr. Susha 50c, Razbornik& Kralj 50c, Fr. Brulc 50c, I. Kušljan 50c M. Košar 50c, A. Bevec 50c, J. Ri toni j a 50c, J. Poiskruh 50c, J. Raunikar 50c, Andro Magister 50c, A. Bevšek 50c, John Lank- rar 50c, Fr. Hudalis 50c, Ant. Sta rič 50c, Joe Pucel 50c, Terezija Kovačič 50c, John Šenk 25c, M. Skušek 25c, Joe Dragan 25c, Joe Podržaj 25c, Fr. Vdovic 25c, A. Smorekar 25c, F. Zakšek 25c, F. Cvelbar 25c, J. Mihelič 25c, L. Koncilja 25c, M. Stiglitz 25c, F. Zajec 25c, Marija Cvetkar 25c, Mary Zajec 25c, F. Zajec 25c, F. Lužar 25c, F. Bregant 25c, J. Vid¬ mar 25c, J. Slak 25c, F. Mrcina 25c, J. Lenko 25c, Joe Ritonia 25, J. Pfeifer 25c ; L. Porkar 25c, V. Petek 15c,'John Sprohar 15c, F. šurla 15c, A. Pirc lOc, F. Pajper lOc, F. Šmalc lOc, Jac Kerkoč 10 c, John Juršič lOc, J. Rangeš lOc, Joe Novak lOc, Tony Stibli lOc, J. Ahac lOc, A. Ivanlič lOc, Joe Grdene lOc, Neimenovan lOc, J. Mahnič lOc, F. Vdovič lOc, J. Skušek lOc, Dobrodošli lOc, F. I- vančič lOc, F. Buzga lOc, M. Čan¬ dek lOc, M. Savine lOc, M. Kor- den lOc, F. šest lOc, J. Ferko 10 j c, M. Gričar 5c, SteveTv^Silič 5c,! skupaj $35.45. , | še enkrat izrekamo srčno za¬ hvalo vsem dobrotnikom, ki so nam pomagali. Pokojniku pa bo¬ di lahka tuja zemljica. Josip Aj¬ dich, John Peterlin in Alojz Par- kel, nabiralci. J. A. poročevalec. FRANK FRANČIČ zastopnik za 1 prvovrstno dobro poceni ŽGANJE in vsakovrstne likerje. ZAPOMNITE SI da ste pri njem postreženi boljše in bolj točno kot kje drugje; obenem pa podpira- te svojega rojaka. JOHN RAUNIKAR GOSTILNA 358 REED STREET Sveže pivo Edelvveiss Dobro domače vino. Izvrstna posrežba Uljudno se priporočam Slo¬ vencem in Hrvatom, da me obiščejo v mojih prostorih, kjer sem Vam vedno na raz¬ polago. Bratom Slovencem in Hrvatom priporočam svojo BRIVNICO * dobrim in'točnim delom. Pridite in Prepričajte _ se! FABIJANčlč National Ave., West A1U*. mj & CENEJE /a 4 | Zanesljivejše ± 1 JTRUI HITREJE POŠILJA Denar v staro domovino LOUIS BEWITZ 5226 National-av West Allis Obenem priporočam roja¬ kom svojo popolnoma na no¬ vo urejeno gostilno, kjer lač¬ ne napojim in žejne nasitim. Bodite hvaležni. Pred kratkim je imel neki du¬ hoven pridigo, v kateri je med drugimi govoril, da je ta dežela svobodna, polna dobrot in božje¬ ga blagoslova. Potem je opomin¬ jal vernike, naj darujejo za mi¬ sijone v Afriki in Aziji za spreo¬ brnjenje nevernikov. — Zakaj se brigati za oddaljene kraje v Azi¬ ji in Afriki, ko pa je še več dela med “civiliziranimi” narodi v Ev¬ ropi, ki se koljejo med seboj. Te civilizirane narode bi bilo treba naučiti in spreobrniti, da bi spoš¬ tovali zapoved: “Ne ubijaj!” Nadalje bi bilo treba spreobrniti Amerikance, ki dajejo za to ev¬ ropsko moritev orožje ter krade¬ jo nam hrano, da moramo vsled tega tukaj stradati. Kako naj mi pomagamo spreobračati črnce, ko imamo tukaj dovolj posla! Džitni padel v vodo; 5 mrtvih. Flint, Mich. — Džitner E. O’ Bnen s štirimi potniki je peljal cez led na Thread Creek reki tu¬ kaj. Pri tem se mu je vdrl led ter so utomH vsi . Do zdaj gQ iz _ lekli iz vode le truplo voznika. VIL. J. GRONEWALD Licencirani pogrebnik in maziljenik BrMp)»čna poraba privatne Jrapek. Cene n iz k e . 347 REED in W.lker St. MILAUKEE. Telefon Hanover 4497 ijiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiuiiiir Kadar potrebujete novo S E obleko ali kaka popravila, ne E E pozabite, da Vam to opravi E E dobro, hitro in po nizki ceni = I FRANK TURK j 526 Reed St. = Edini prvi slovenski unijski E | KROJAČ iiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiii Nabavite si to GRAFO- N O L O za BOŽIČ sedaj. - Cena $15.00 — do $200.00. Od¬ plačilo $1.00 na teden in več. Winter Piano Co. 375 Grove Street veste, kje dobite dobro narav- vino ?> kakor tudi dobro . , T Z pivo in vse druge dobre | tekočine za želodec? Zglasite se pri FRANK BREGANT 283 Reed Street lTut?- S i 7 ILNA IN PRENOČIŠČA ' UK3J boste vedno dobro postreženi Cenjeni urednik: — Priobčite v vašem listu sledeče vrstice Ne¬ mila smrt nam je vzela mladeni¬ ča Franka Vodnik iz naše sredi¬ ne v četrtek dne 11. januarja. Materi zemlji smo ga izrdtili v soboto 13. jan. Sprevod se je vr¬ šil od slovenske cerkve, kjer se je brala za njega sveta maša in od tam na katoliško pokopališče pri sv.,Križu. Pokojnik je bolehal že dolgo časa na Vodeniki. Bil je do- ora in blaga duša ter star komaj 18 let. Doma je bil iz Trebelnega OIAMONOS ANO SEMI-PRECIOUS STONES 6010 ANO SILVER OHNAMENTS A CHOICE LINE OF SIFT THIN6S tLGIN VVATCHES ZLATAR 5125 Nat’l Avo blizu sloveni Ako želite ceni zlatnin( uhane, j verižice, ure zlate ure, ob upr.o name. bodete točno uoaete toči POROČNI FRSTAN1 moja posebnos . SLOVENIJA Jugoslov. Zveza Podporna “Sloga“ VSTANOVLJENA L. 1914 INKORPORIRANA L. 1915 Sedež: Milvvaukee, Wis. UPRAVNI ODBOR: Pj-eds.: JOHN KRAINC, 408 Park st, Milwaukee, Wis Podp.: LEOP. ZORKO, 827 Indiana-av, Sheboygan,Wis Tajnik: JOHN OCVIRK, 440 S. Pierce-st, Milwaukee. Blag.: MATH STIGLITZ, 415 Florida st. Mihv., Wis. Zap.: FR. MATITZ, 212 Greenbush st.,Milwaukee,Wis NADZORNI ODBOR: 1. Nadz.: IGN. KUšLJAN, 229-1 Ave.,Milwaukee,Wis. H. nadz.: ANT. TOMINŠEK, 5323 Nat’l-av, W. Allis, HI. nadz,: JOE BENDA 471—53 Ave, W. Allis, Wis. POROTNI ODBOR: Preds. .-ALOIS GOLOB, 114 Franklin Port Washingt. JOHN STAMPFEL, Grafton, Wis JOHN LENKO, 309 First-av, Milwaukee, Wis. POMOŽNI ODBOR: ANTON SEM, 298 — 4th Ave,Milwaukee, Wis. MARTIN ROP, 308 Second Ave, Milwaukee, Wis. JOHN WOHLGEMUTH,822 Kinnickinnic-av, Milw. Vihovni zdravnik: Dr. P. Langland, Nat’l & Grove st Glavne seje se vrše vsako tretjo sredo meseca v Iliria ob 8. uri zvečer. Uradno glasilo: SLOVENIJA. VABILO Tem potom uljudno vabi¬ mo vsa društva, kakor tudi posamezne rojake in roja¬ kinje, da se polnoštevilno udeleže MAŠKARADNE VESELICE IZ NASELBIN MILWAUKEE IN OKOLICA Preminil je v sredo 17. t. m. ob 7. uri zjutraj rojak Anton Slap¬ nik,star komaj 25 let, v Muirdale sanatoriju. Postal je žrtev neu¬ smiljene jetike. Bolehal je čez e- no leto. Bil je član društva Sloga št.16. Rodom je iz Gornjega Gra¬ da na Spodnjem štajerskem. Tu¬ kaj zapušča bratranca, bratran- ko in strica, v starem kraju pa stariše. Pogreb se vrši v petek 19. t. m. ob 2. uri popoldne od pogrebnika Wm. J. Gronewald. Nemila smrt je vzela mladeni¬ ča Frank Vodnik dne 11. jan. Za¬ grebli so ga 13. t. m. v soboto. Bolehal je že dolgo na Vodeniki. Star je bil še le komaj 18 let. Ro¬ dom je iz Trebelnega na Kranjs¬ kem. Tukaj zapušča stariše, bra¬ te in sestro ter strica. V pondeljek je podlegla nepri¬ zanesljivi smrti gospa G. Krivic, žena Antona Krivic po domače Zupančič v 45 letu starosti po kratki bolezni. Tukaj zapušča moža, sina in hči. Preminila je V ponedeljek in pogreb se je vršil v sredo 17. t. m. ob 2. uri pop. li. Oba, prodajalca krompirjasta pustila konja pred salunom na First Ave za celo uro na mrazu Ko ni potem konj hotel leteti do¬ volj hitro, sta ga baje pretepa¬ la s težkim železnim drogom. Ta¬ ko je pričal redar, ki ju je areti ral. Wm. Tsertof je pustil stati' konja nepokritega za tri četrt li¬ re na mrazu, 2 stopinji pod ničlo. Plačati je moral radi tega $25 in stroške. katero priredi Sam. Mlad. Podp. društvo "LILIJA” V SOBOTO ZVEČER 20. JANUARJA 1917 V S. SIDE TURN DVORANI Med najboljše maske se bo¬ de razdelilo pet nagrad v denarjih. Za dobro postrežbo in izvrs¬ tno godbo bode skrbel ODBOR. Naropano bogatstvo. peka vsled česar mu je počila lo¬ banja. Prepeljali so ga v Emer- gency bolnišnico, kjer se nahaja v zelo kritičnem položaj u. Mattheiv Skebanski, star 58 let iz 366 Grove St. je bil poško¬ dovan pred 6 meseci med delom pri Reliance Boiler Co. V pone¬ deljek ga je našla žena nezavest¬ nega in v torek zjutraj je umrl. Nesrečnež zapušča ženo in deset otrok. Josef Rozmarič, star 30 let, je zapustil svojo ženo že pred tre¬ mi leti. Sedaj se je povrnil iz Johnštown, Pa ter je bil takoj arestan pod obdolžitvijo zapus¬ titve družine. Njegova žena in tri je otroci žive na 321 Sherman St. Med njegovo odsotnostjo je umrl en otrok. Na west Allisu dobe oder. Po¬ stavijo ga namreč v dvorano pod cerkvijo. Prvič bode igralo na njem društvo sv. Jožefa. Christ Grosswitz je imel mno¬ go smole. V soboto se mu je iz- poddrsnilo ter se je poškodoval na glavi. Prepeljali so ga v Emer gency bolnišnico, kjer ni hotel ostati na noben način ter je po¬ begnil skoz okno. Nekoliko časa pozneje je že bil pripeljan zopet nazaj. Zadela ga je kara, ko je križal 6. in Clyboum St. Obveza¬ li so ga vnovič, potem pa arestali, češ, da je bil pijan. Sodnik Page ga je obsodil na $5. Wm. Deese je bil kaznovan z $10 in C. Klein na $20 v distrikt- nem sodišču radi trpinčenja živa- Amold L. Huchting, Nat’l Ave zemljiški agent in politikar se je moral zagovarjati v torek pred sodnikom radi 2 obtožb. Ena je, da je poneveril $900 Johnu Slaw- ny, 898 Sobieski St. Druga pa,da je izvabil $900 pod lažnjivimi pretvezami zakoncema Ernest in Jennie Knoetple, 569 Clinton St. On je namreč dobil denar, da je dal zakoncema drugi mortgež na neko loto, mesto prvi mortgeč. Mihael Banich, katerega je pri peljal šerif iz South Chicage, je bil obsojen od sodnika Backus na eno leto v poboljševalnico, ker je zapustil ženo in otroke same brez sredstev. Henry Konkel je bil kaznovan na dve leti v poboljševalnico, ker ni skrbel za družino, ampak je vse zapil. Njegova žena je priča¬ la : “Edini čas, da dobim od moža Dnevnik “The Denver Post” je pisal po praznikih med svojimi novicami iz mesta tudi sledeče: Mr. Phipps, magnat jeklarskega trusta je podaril vsakomur izmed treh članov svoje družine petde¬ set tisoč dolarjev.” Sto in petdeset tisoč dolarjev je Mr. Phipps podaril kot božič¬ no darilo in ostali so mu še mi¬ lj oni. Jeklarski trust ima bogato žetev odkar traja vojna inPhipps je četrti izmed glavnih lastnikov Sedaj so minili prazniki in ta novica je bila pisana od kapitalis¬ tičnega časopisa prav hladno. Nam, ki smo delavci, ki pišemo za delavstvo, ni mogoče, da bi na¬ pisali to*s takimi besedami. Mi vprašamo: Kaj je storil ta boga¬ tin, da je nakopičil milj one? Od¬ govor je — nič. Rezal je kupone, pri tem pa niti ne pozna pekla, iz katerega teče vse to ogromno bo¬ gatstvo, pekla, kjer delajo delav¬ ci po 12 ur in še več na dan, kjer odnašajo mrtve in ranjene v bol¬ nice, kakor iz bojišča. Prazniki so minili in miljonar- ji so razmetali kuj5e zlata in bi¬ serov med svojce, med prijatelje, med svoje otroke, žene in prilež- nice. Delavec pa še naprej gara v peklu vsak dan v smrtni nevar¬ nosti samo radi kruha! Med tem pa je bilo sto tisoče delavskih družin v pomanjkanju. Njihovi otroci so hodili lačni spat in zmrzovali so po cestah. Phipps in drugi kopičijo miljar- de in ne poznajo pekla od koder prihajajo miljoni. Nočejo poznati pekla, kjer se muči tisoče mož, družinskih očetov dan na dan, kjer omagujejo in umirajo pod težkim delom, ne da bi kedaj spoznali in vedeli, kaj je življen¬ je. Nepravično bogatstvo so nji¬ hovi miljoni, ki so oškropljeni s potom tisočev trpinov. Da so jih pridobili, zasužnjili so otroke, že¬ ne, stariše in matere. Materam so ukradli od ust hrano ter so mo p M NAJBOLJŠE DOMAČE VINO! Vedno dobro SCHLITZ pivo, žganje, kakor tudi cigarete in sinodke najboljše kakovosti. Se priporočani slavnemu občinstvu za obilen poset ANTON SEM 298 — 4th Avenue, vogal South Pierce Street. Telefon Hanover 3715 L TEREZIJA 313—Srd AVE SLOVENSKA IZKUŠENA BABIC A I N BOLNIŠKA POSTREŽNICA M. KRAPSHE. TELEFON HANOVER 1605 kak denar je, kadar je pijan. Te daj zaspi in vzamem mu ga iz ze- i rale trpeti glad kot tudi dete, ker pa.” ni imela moči, da bi ga hranila. Naropali so bogatstvo in po¬ tem se peljejo v svojo samo za nje odprto cerkev, kjer jim dobro plačani duhoven razlaga vero, ka¬ kor se njim dopade, da se ne do¬ takne njihove kosmate vesti. Tako so obhajali božič v tej “svobodni” državi in tako ga še bodo, dokler se bode delavstvo brigalo za vse drugo bolj, kakor izobrazbo in organicacijo. John Kolantz, star 13 let toži po svojem varuhu Anton Kolantz Northwestern železnico za $50, 000 odškodnine. Fant je zgubil o- be nogi nad kolenom, ko je bil po¬ vožen od tovornega vagona, iz ka terega je bil vržen 12. sept. 1915. SHEBOYGAN Učitelj iv javnih šolah so zah te vali od šolskega odbora zvišanje plače za 20 odstotkov za dobo 2 let. V svoji prošnji so dokazali, da se je življenje podražilo za 64 odstotkov od leta 1911, med tem ko SO'se plače zvišale od tega ča¬ sa samo za 32 odstotkov. Zvi¬ šanja, ako bode dovoljeno, bodo deležno 140 učiteljev in zvišanje bode znašalo $25,000. Priboljšek priporoča socijalistični član od¬ bora, kateri je deloval tudi na to, da dobe enžinirji vodne komisije in kurjači $5.00 na mesec več po- čenši s 1. januarjem. PRIJATELJ V POTREBI Denar na banki je najboljši prijatelj,katerega imate. Vi ne veste, kaj se Vam bo pripetilo. Ako imate denar,kjer ga zamorete dobiti hitro, Vam zamore prihraniti mnogo trpljenja in skrbi. — Ta banka je varen prostor za Vaše prihranke. Z 1 dolarjem lahko pričnete hranilno vlogo. GERMAN AMERICAN BANK GLAVNI URAD REED ST. & NATIONAL AVE Mitchel St. podružnica Bay View podružnica $ 3rd Ave & Mitchel St. Kinnickinnic & Lincoln Aves o Bernard Spoelting, star 20 let iz 3325 McKinley boulevard, šo¬ fer, je šel v Plankinton poslopje. Tamkaj mu je padla na glavo o- INDEPENDENT PACKING HOUSE MARKET 414 National Ave zraven 5 in lOc trgovine Porkchops Porkloin. 16 Porkshoulder. 14 x /i Svinjska rebra.12 /2 Svinjska suha rebra ..13c Sveže kosti (Neckbones) 4 / 2 Ledice ... 8c. Jetra . . S 6c Srca. Ilc Vampi.7 V 2 c F E R K O Olje, steklenica. 28c Najboljša kava,žgana 20,25 Surovo maslo (buter). 39c Umetno maslo (Butterine) 20, 24, 26, 27c Sveža jajca, ducat,-36c Zajci,.komad 25c Domače kranjske klobase20 Krvave klobase. 8 BROS. Uslužbenci gledišč so organizi¬ rali unijo ter jo priklopili zvezi International Alliance Theatrical Stage Employes and Motion Pic¬ ture Operators of the United States and Canada. Pričakuje se, da bodo vsa gledišča morala za¬ posliti samo unijske moči. -o- Nemci zopet potapljajo. Iz Londona poročajo, da je po¬ topila neka nemška ladij a, ki se nahaja na odprtem morju, 12 an¬ gleških in dva francoska trgovs¬ ka parnika. Ta piratska nemška ladij a se nahaja v bližini ameriš¬ kega obrežja. THE NATIONAL STUDIO 412 National Ave dela slike, KATERE VAM UGAJAJO Mi nudimo: majhne slike od $1.50 za ducat. Kabinet veli¬ kost $3 do $4 za ducat in eno suvenir sliko z vsakim naro¬ čilom celo s poštn. kartami. C. TONNDORF, vodja. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimuiiiiimimuiusiiiimiigiitiiiiiiiiiiiimiimu f A. T. Trentlaffe & Son | Vogal Grove in Mineral Sts. E Vsakovrstne peči, železnina,--orodje za karpenterje, mol- ^ E derje in mašiniste. mhmimiiimiiimiimiiiimiimiiimiiiiiuiiimmHiuisusiimiiumiiiiiiiniiiniiiKHT GOE SD1 LJUBENCI POZOR! V nedeljo dne 21. januarja ob 2. uri popoldne se bo vrši¬ la seja pripravljalnega od¬ bora v Iliria dvorani, za ne¬ kaj, kar je zelo važno za vsa¬ kega Ljubenca. Kdor se za¬ nima, se prosi, da se udeleži! Odbor NA PRODAJ sta '2 morski grlici, ki prav lepo pojo in se smeje. Pri¬ pravni za gostilno. — Vprašajte John Gluhak, 216 Grove Street. ZGUBIL se je velik rujav pes. Kdor ga najde, naj ga pripelje nazaj, dobi $5 nagrade. S. Sluga, 417 — 54th Ave 3 1_IIZj DEHE=]C ROJAKI! Kadar potrebujete no vo obleko ali kadar ima¬ te staro za čistiti, likati i. t. d., oglasite se pri SLOVENSKEM KROJAČU T. KRAINC 408 PARK STREET On Vam napravi naj¬ boljše delo za nizko ce¬ no ter v kratkem času. 3 CZ3 !=□□□□ C=31 CVETLICE IN ŠOPKI za vse prilike Poroke, g odo vanj a in po¬ grebe se napravijo v naj¬ krajšem času ih dostavijo na dom v katerikoli del mes¬ ta, kakor tudi na West Allis in Cudahy. F. Hesse 392 Grove St., MILVVAUKEE, WIS. MTHOML FKOTUN© CO. 982 - 984 Eighth Ave. T ir i| ® ^ n ik <1 dngli n w 11 UNIJSKA TISKARNA NAŠA POSEBNOST JE TISKANJE V SLO¬ VANSKIH JEZIKIH. VAŠA NAROČILA ZA TISKOVINE LAHKO ODDATE Mr. F. X. Veranich-u, 408 Park St., Tel. Han. 4187-R ^01 301 IDE JOHN STRMŠEK GOSTILNA 510 - 2nd Ave (vogal Greenfield) Sveže BLATZ pivo Dobro domače vino. Izvrstna post režba Uljudne se priporočam Slovencem in Hrvatom, da me obiščejo v mo¬ jih prostorih, kjer sem Vam vedno na razpolago Ako Vam je že potekla naročni¬ na ponovite jo! ANDREW JONAS Pogrebnik 393 GROVE St. Telefon Hanover 40 Krasen pogreb za $65.oo IGNAC KUŠLJAN 229 FIRST AVE Pošilja denar v staro do¬ movino točno, poceni in za¬ nesljivo po nizki ceni potom ekspresa ali po brezžičnem brzojavu SIvOVEn ie)A POZOR! POZOR! Nova slovenska mesnica DOBNICK & STRNARD Otvorjena 20. januarja 450 National Ave (vogal 2nd Ave) SE PRIPOROČAVA ZA OBILEN OBISK VABILO NA KEGLJANJE DNE 20. in 21. JANUARJA, katero priredi Dr. BRATJE SVOBODE Pri LOVRENC SCHMIDT-U, 1039 — 30 Street Razdelilo se bode 9 krasnih do¬ bitkov najboljšim kegijalcem. Igralo se bo z malimi in velikimi krogljami. Na obilen poset vabi ODBOR. Vedno sveže Waukesha pivo.. JOHN SKOK SALOON 360 Florida St, Milivaukee, Wis. Se priporočam cenjenim rojakom v blagohoten obisk (N17) TAKO SO! Krčmar Grgavec v' K. na Do¬ lenjskem je bil res prav srečen človek. Ne samo. da se mu ie do¬ bro godilo, da je bil zdrav in de¬ bel, in da je bila njegova krčma “pri zabitem teletu” na izjemo¬ ma dobrem glasu (ne vem, če ra¬ di “teleta” ali radi “zabijanja”), temveč imel je sto in sto diugih malih sreč, ki olajšajo naše živ¬ ljenje. Tako n. pr. ni imel nikoli kurjih očes, niti mu ni padel ni¬ koli kak vrček na tia, niti ni za¬ mudil nikoli vlaka. Ker se je v njegovi krčmi mnogo zabilo , privoščil si je luksus, držati po¬ leg političnega tudi leposloven list. Naročil si je bil od posled¬ njih naj cenej ega. Naročnine si¬ cer ni poslal takoj, zato mu je pa upravništvo poslalo takoj list. To je že sreča, a še večja je bila, ta, da ga upravništvo nikoli ni tirjalo za naročnino. To pa, do¬ volite mi. ie pri slovenskem ča¬ sopisu redka prikazen, ce ze u fenomen. Gostje so m tako krčmarjevo pozornost se cL..je ostajali \ krc- mi in tudi novi so prišli, ker le¬ posloven list je redkost v vaški krčmi. Tako je bilo s krčmarjem. V glavnem mestu pa je živel upravnik omenjenega lista. 3 a mož je bil učena glava. Zakaj bi tudi semtertje upravnik ne bil učena glava? Učena glava pa ra¬ da vidi okoli sebe druge raz¬ svetljene glavice. Zato je jemal upravnik v svojo službo tudi le izšolane ljudi. Tako je imel v upravništvu mladenko, ki je skončala neko višjo trgovsko šolo in to z odliko. Na to odliko se je upravnik grozno zanašal. Učenim ljudem se to lahko odpusti. V nekem brlogu, daleč proč od krčmarja in upravnika, je živel zloben človek. Nič mu ni bilo več sveto, čez vse je godrnjal. A da bi le samo godrnjal! Ne, ta vrag je svoja godrnjanja tudi napisal. A da bi samo napisal! Ne, ta, go¬ drnjanja so tudi tiskali in rekah so jim satire. Kaj se ne reče vse na naši borni zemlji! Te satire pa je tiskal list, kateremu je bil oni učeni možak upravnik in katere¬ ga je krčmar prejemal, ne da bi ga kdo tirjal za naročnino. To je trajalo pol leta. Po preteku tega časa sprejme gospod Grgavec od upravništva — tir j ate v, boste rekli. Kaj še! To le je sprejel: Velecenjeni gospod:— Vaša požrtvovalnost za naš list nam imponira. želimo le, da nam ostanete vedno zvesti. Ako je Vaša želja, dopošljemo Vam zanaprej po dva iztisa našega lis¬ ta. — Z odličnim i. t. d. Gospod Grgavec ni bil nič kaj presenečen. Zakaj bi njemu ne pošiljali po dva iztisa? Saj jed- nega bi lahko stavil v sobo za bolj navadne pivce, drugega pa v “fekstra”. Plačati mu jih tako ni treba. Presenečeni pa so bili naduči¬ telj učitelj, župnik, kaplan, logar poštar in kar je bilo drugih ho- noracij več v vasi in okolici, ko jim je krčmar pokazal list. “Hm, hm!” meni učitelj, ko je odšel krčmar v klet, “hm, hm, kaj pravite na to ?” “Ta mož ni tako neumen, ka¬ kor izgleda”, meni kaplan. “Mislite, da je on skriven so- trudnik vpraša logar. • “To je neumno vprašanje. Vi¬ di se pač jasno iz pisma, reče po¬ štar. “Krstil sem ga, spovedal, ob¬ hajal in k birmi pripravljal, ali kaj takega ne bi pričakoval od njega”, pripomni sivolasi župnik. “Vse se lahko zgodi, človek no¬ si pogosto zaklad pri sebi, pa nihče ne ve zanj. Prvi hip, prava spodbuja in vse je tu. Oh, če se spomnim na svoja mlada leta, na svoje mlade sanje”, in nadu¬ čitelj si zakrije tragično svojo če lo in svoje oči. Med tem se je vrnil krčmar iz kleti, v roki je nesel steklenico navadnega vina. “Nazaj v sod ž njim”, zavpije veselo gozdar, “pa botiljke na dan, za vsakega eno, a za vas tu¬ di. Plačamb vse mi, kaj ne, go¬ spoda ?” 2 zenii treba “No, no, počasi gospod ured- ni”, reče upravnik, “ao Vam ne bo škodoval smeh. Tu ni nič smešnega: miza, glava, nakazni¬ ca, tresk. Prosim, če najdete vi pri tem kakšno posebno zabavo, vas pa pošljem v svojem imenu k Zbadaču.” “Ha, ha, zamenjava je tu, za¬ menjava. Nakaznica je očividno namenjena gospodu Grgavcu. Zbddaču ste pa menda poslali ho¬ norar.” Toplo je prihajalo upravniku. Ne, honorarja še ni odposlal, a neko zahvalno pismo je podpisal pred kratkim. Takoj zdirja v pi¬ sarno. “Kdo je pisal to in to zahvalno pismo?” “Jaz!” se oglasi ona odličnja¬ kinja. ‘Kdo pa to nakaznico ?” “Tudi jaz!” “Da bi vas. .. . !” Fraze ni do¬ končal, zato je bil preolikan, zato pa je padel disiluziran V stol in vzdihnil: “Take so! županov veto obstal. Mestni svet je sklenil, namreč nonpartisans, da se porabi za tla- kanje cest v prihodnjem letu $400,000, župan Hoan pa je bil mnenja, da bo zadostovalo tudi $350,000, ker so že itak mestni davki zelo visoki ter je ta sklep vetiral. Ker je eden nonpartisan glasoval pri zopetnem glasovanju s socialisti, je zmagal županov veto. Porabilo se bo samo tristo petdeset tisoč dolarjev. , -o- Suhači na delu v D. C. KRASNI STENSKI KOLEDAR Z VAŠO LASTNO SLIKO ZASTONJ z vsakim naročilom dobi, kdor naroči 1 ducat ali več slik. Vsakovrstne slike po nizkih ce¬ nah. Z večjim naročilom slik na¬ pravim eno veliko zastonj. Pove¬ čujem iz malih na velike v vsako¬ vrstnih barvah. Na željo grem, kamor me kdo zahteva. FRANK SKOK SLOVENSKI FOTOGRAF 438 — 52nd AVENUE WEST ALLIS, WIS. Telefon West Allis 456-R fl HRENS and VAH ^ Obuvala za vso družino 355 GROVE STREET Za prodati — pisalni stroji PISALNI STROJI V NAJEM 4 mesece $5 (Nevidna pisava) NAPLAČILO ZAHTEVA. mesece $7 (Vidljiva pisava) SE I POSEBEN KA-I PRILOŽNOSTNI DAR SE ICUPI.I NAKUP Za vse VRSTE PISALNIH STROJEV Na- ravnost iz tovarne k vam. Agentov nimamo. Nobenih posredovalcev. V gotovini ali na obro¬ ke. Ako ne morete priti, pišite po cenik ; pre- enečeni bodete, kako nizke cene imamo. Popra¬ vila in potrebščine za vse vrste pisalnih strojev American Writing Machine Co. PHONE MAINEi 883 370 EAST WATER ST !: JOHN CAMERNIK Painters & Decorators Slovenski slikar 624 NATIONAL AVE DELO TRPEŽNO, ZA KA¬ TERO GARANTIRAM Cena nizka Vprašajte me za proračun Telefon Hanover 1239 . . . 2 KLAVIRJA NA PRODAJ $10.00 in $15.00 dobra za učenje v igranju. Vprašajte: Gostilna Harmonie Hall, vogal Mineral St. - First Ave VELIKA RAZPRODAJA :ču\ Vse j 'gavcu, nje- nj egovi po- Washington — 266 gostiln, 92 trgovin z alkoholnimi pijačami na debelo in tri pivovarne bodo zaprte prihodnjega novembra, a- ko bo sprejeta predloga v kon¬ gresu, katera je bila sprejeta v senatu, da postane District of Columbia suh. Trgovci cenijo, da bodo znašali dohodki distrikta na leto en milj on dolarjev manj, ako zmagajo suhači. Vsak gostilničar plača na leto $1,500 za licenco, tr go vi ne na debelo pa $800.00. Znižane cene vsem predmetom, ker sem naročil veliko novega blaga. ZLATA URA $8.00 PREJ $12.00 Zlate verižice, prstani, srebrnina in drugo za dve tretjini prejšnje cene. Pro¬ dam po tovarniških cenah samo še ne¬ kaj časa. Edino sedaj je še čas, da zamo- rete kupiti poceni zlatnino. e zamudite te prilike, ki trka na vrata Anton Grandlich 309 FIRST AVE Slovenski zlatar in urar. V tej obrti sem že 15 let! m JFLECK FURNITURE C0.| 655 CLINTON STR. ZRAVEN MITCHEL STR. = — 653- goveniu talentu hlevnosti. “Priprost človek je korenjak!” je vpil poštar. “ženij ne gleda na vnanjost!” pristavil je župnik. “Ali kateri je vaš psevdonim?” vpraša učitelj. “Eh, eh, jaz ne psujem nik¬ dar,” odvrne krčmar. “Ne, ne, niste umeli dobro. Rad bi vedel, kako se podpišete?” “Z roko,” reče nedolžno krč¬ mar. — “Ha, ha! Z roko, gospoda, že- nijalen odgovor.” “Ha, ha!” “živih, naš ženij!” “Na zdar!” Dobro so se imeli, kakor vidi¬ te. Istega večera je klel naš godrn¬ jač prav po turško. Stiskal je v pesti nek rumen list — nakazni¬ co. Danes mu je prišla od uprav¬ ništva. “Čakaj vrag!” je rekel in sedel k mizi ter pisal. Drugega dne je gledal uprav¬ ni kv dvoje pisem, debelo je gle¬ dal. Prvo, ki mu jo je bil odsto¬ pil urednik s pripombo, da se ne spozna pri čem je, se je glasilo: Veseljem smo doznali, da je krčmar gospod Grgavec sotrud- nik cenjenega Vašega lista. Ven¬ dar nam pohlevni mož ni hotel povedati svojega psevdonima.Za- to se obračamo do Vas i. t. d. Podpisi. ' Drugo pismo pa je bilo naslov¬ ljeno na upravništvo samo in se je glasilo: Velecenjeni gospod upravnik:— Vrag vas jaši, Vas in Vaš sla¬ bi spomin, Kaj Vam je padlo v glavo, poslati mi terjalnico? Tu jo imate nazaj. Sreča Vaša je, da cenjena Vaša glava ni bila med mizo in terjalno nakaznico, ko sem treščil s to po mizi. Z odličnimi naj udanej širni Vaš Zbadač, m. p. sotrudnik Vašega cen j. lista. “Ha, ha!” se zasmeje urednik, ko prečita to pismo, “ha, ha, ta je dobra, ta je dobra!” Zločini in blaznost. V zadnjih nekaj letih se je po¬ množila blaznost v Ameriki za 800 odstotkov, zločini pa za tisoč. Sedaj prepovedujejo reformator¬ ji že vse razen dela in obiskovan¬ ja cerkev in na tisoče mastno pla¬ čanih teh modernih reformator¬ jev kriči dan na dan ter kliče, naj se ljudstvo poboljša. Kmalu ne bode delavcu niče¬ sar več dovoljeno, med tem ko se sme v “višji” družbi grešiti, kakor hočejo; ropajo, kradejo, izkoriščajo ter’ pošiljajo narode v medsebojno klanje. Ti delavec, ako ukradeš kos kruha, si zloči¬ nec, ako pa povzroči kdo izmed “višjih” moritev stotisočev, je junak in njegovo ime pride v knji go zgodovine zapisano z zlatimi črkami. -o- SE Pohištvo, kakoršnokoli rabite, Vam pokažemo SE prodajalni, ter prodajemo po nižjih cenah, kot SE ponujajo v drugih trgovinah. EE Vaš obisk nam je dobrodošel. = Odprto zvečer! v se naši Vam Odprto zvečer! Mitchel, Ho\vell, Delaware in South Milvvaukee kare po- stoje ravno pred našo trgovino. | FLECK FURNITURE Co.j == 653—655 CLINTON STR., BLIZU MITCHEL STR. = ženam: Ne rabi nikdar umazanih be¬ sed! Ako zabavaš s tem bedake, moraš zraven pomisliti, da te pa¬ meten zaničuje. Ne zanemarjaj sama sebe, ne svojih otrok. Bodi snažna in tvoj dom bode srečnejši. I E Ne kaži slabe volje možu, ko' § se povrne od dela. Pomisli, da mu j = ves dan ni sijalo solnce v tovarni j | in da se veseli vsaj solnca oči tvo- j = jih in otročjih. j = Ne klepetaj. Ako imaš čas, či- taj knjige in časopise, pouči se o vzgoji otrok, skušaj’ razumeti po¬ litična' vprašanja. Tako bodeš i- mela v hiši mir in bodeš dobra žena in obenem družica svojega moža. (lamiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiim 1 PREDPUST S Predpust je čas veselic, maš¬ karad, ženitev in drugih priredi¬ tev. ‘HARMONIE HALL” je zelo primeren prostor za vsa¬ kovrstne prireditve. ‘HARMONIE HALL je za $10.00 cenejša kakor vsa¬ ka druga dvorana iste vrste. ‘HARMONIE HALL” STRAHOTE V AVSTRIJI Da je stanje revnih slojev v A- vstriji nepopisno grozno, priča _ pismo, katerega so poslale žene | = županu na Dunaju Dr.Weiskireh- nerju in katerega je priobčila ondotna “Arbeiter Zeitung” žene na vojno odpoklicanih uslužben¬ cev poulične' železnice so poslale na župana prošnjo, ki se glasi med drugim: “Mi se nahajamo v groznem stanju; naše razmere so skrajno obupne. Naši otroci nam umirajo od gladu in mraza. je v slovenskih rokah in se obis¬ kovalci opravičeno počutijo v njej kot doma. Ako ima Vaše društvo namen prirediti kako zabavo, tedaj se potrudite takoj, ker praznih samo še par ugodnih dni. je ‘HARMONIE HALL” vogal lst Ave in Mineral St. Leo Zakrajšek, vodja. uiimiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiii Na kolenih prosimo Vašo ekse- -i lenco, da se nas usmili zaradi na¬ ših v bedi umirajočih otrok ter nam dovoli celomesečno plačo na¬ ših mož, ki so v vojni. Imejte u- smiljenje do umirajočih.” Misli- gno, da k temu ni treba nobenega komentarja! iiiiiiiiiiiniiiiiimff — .«■■■• .■■mili Italjanski parnik potopljen. Sedaj je izdala italjanska vla¬ da poročilo, da je zadela bojna la- dija “Regina ^argerita” pri Av- loni ob dve mini ter se potopila. Pri tem je izgubilo 675 mož živ¬ ljenje. Strašne žrtve. THE WEST ALLIS STATE BANK WEST ALLIŠKA DRŽAVNA banka Varna - Močna - Pomagalna Pri nas nalaga veliko Slovencev svoje prihranke. Mi želimo vse Slovence. Časovne vloge. 3 Plačamo ej od sto obresti. 4VEST ALLIS, WIS. Telefon Hanover 2410 Dr. EDWARD CASEY Zobozdravnik Odprto tudi zvečer od 7.—9. 204 Stumpf & Langhof Bldg (Grove st. in National ave) Priporočam se Slovencem in Hrvatom ter jim naznanjam, da sem otvoril restavrant. Pri me¬ ni dobite okusne jedi in pečenke, kavo, mleko in “soft drinks”. Po¬ streženi boste točno. Vse je ved¬ no sveže in sanitarno. JOSEPH DUL 402 Clinton Street FOTOGRAFIJE Za ženitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF F O 7 O G RA F Sc del 3 44«j 'i ii UonSi A\«‘ iiiit 2 vrata jacfno od Kroegeria I Mrs. Mary Ocvirk 300 Grove Street. Telefon Hanover 2692 SLOVENSKA BABICA Se priporoča vsem Slovencem. Naznanilo in priporočilo! Hrvatom Slovenem in tirvatom na West Allisu naznanjam, da dobite pri meni premog, vsa¬ ke vrste in drva po nizki ceni. Na razpolago sem vam vsaki čas. Postrežba hitra. TT LT QT>T?TTQ VALENTIN PETRIN 775 — 64th Ave Telefon AVest Allis 546-R JJIII|||i||||||||l||l||||||||)||||||l!||IlIIUl»lll; EDINO SLOVENSKO KEGLJIŠČE V MILWAUKEE IN D V OR ANA ■jS za društvene prireditve seje in VESE* «■» LICE po zelo nizki ceni. S V moji gostilni boste vedno točno P°* S streženi z dobrim domačim vinom in ~ svežim PABST pivom in z drugimi do- ““ brimi vsakovistnimi pijačany. jš 477 National Avenue TŠiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii 1111111 Rojakom priporočam svoj® novo trgovino Z tlrocerij 291 FIRST AVE med So. Pierce in Park &*• Ako želite biti točno pos* r f ženi in kupiti po ceni Na-' 0 grocerijo, obrnite se n an ’ e t JOHN SEM Ru p P® 1 «*«* 40 turških pa'" lk °, V Ruske bojne ladij e so n a P a “' e f enad °ma 40 turških naloženih z živin in municij* *! s ° bili na nnvr.u • • P0tu v Carign Paimk i m blago je izgubljeno. Vsi L