Štev. 3. V Ljubljani. 20. januarja 1921. Leto LX1. Glasilo Udruienja Jugoslov. Učitelistva. — Pcvericnlitvo ljub l/a na. Vte »pise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov: Oredništro Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse poSiljatve je pošiljati fr^nko. Utiteljski Tovariš iihsja vsak četrtek Ako je t» ran pia?nk. iziOe lisi d?D pozneje Vse leto velja . . 60-- K pol leta . . 30-— „ četrl leta . . . . 15— „ posamezna številka po K 1'20. Za oznanila je plačati od enoi-tolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. OzranMa sprejem» tiileliska tiskarna. Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovsriša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama ilje so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 46 K. Telefon uredništva štev. 812. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Vodja poverjeništva za uk in bogočastje — slovenskemu učiteljstvu. Novoimenovani vodia poverjeništva za uk in boeočastje na deželni vladi za Sloveniio svetnik dr. Franc S k a-b e i n e. ie pred nekal dnevi naslovil na Dcverieništvo l!JU v Ljubljani, v roke tovariša I.uke Jelenca nisino. v katerem Dodata vrsto smernic za šolsko, kakor tudi izven.^olsko delovanie slovenskega učiteli-stva. Ker obsesra nismo toliko leoih misii in ker ie izrecna želia g. ooverienika. da izve ia nieea vsebino vse članstvo naše orcanizaciie sirom domovine, priobčuie-mo a. Dotom našega stanovskevra plašila. Pismo slove: Kot tačasni vodia noverieništva za »k in boeočastie na deželni vladi za Slovenijo čutim živo in nuino potrebo, da or-ianizaeiii ki ri načeliuiete Vi. izpregovo-riru nekoliko odkritosrčnih besed. Tn oot se mi zdi umestneiša in uspeš-»eiša nesro da bi se posluževal naredb ali nkazov. ker sem mnenla. da nai vlada med lično upravo in učitelisko organizacijo sosrlasie in iz nieea izviraioča sode-lavnost. kar ie utemeljeno v našem demio-krat:čnem mišlieniu in v naši želii. da z združenimi močmi služimo skupnim smotrom: oovzdigi in napredku vse narodove kulture! Preverien sem. da izvršuje učitelistvo svcie prave poklicne dolžnosti Dri pouku in vzpoii v šoli v Dolni meri. Tako ie delovalo orei v težkih razmerah, tem boli delu ie sedai. ker ve. da vzeaia in uči mladino v svobodni državi, ki skrbi za po-vnlino materialno stanie svoieea učiteli-stva. Država učitelistvo brezpogoino oo-iiebuie zato dela v lastnem interesu, ker uvažuie želie in potrebe učitelistva. S tem doseza t>rvi oopoi vsoešnemu delovanju: stanovsko zadovolinost. Vse. kar stori danes učitelistvo za šolo. stori tudi za državo, za svoto državo. Zato oa nrešiniai ves vzeoini pouk ideia našega narodnega in državnega ediristva — izkratka: državna misel! Ta- ka vz naši državi učitelj skladateh Emil Adamič, da prouči našo narodno oesem in nabere notrebni material za šolsko porabo. Napravila se dva štirinaistdnevna počitniška tečaia (1 v Liubliani 1 v Mariboru) informativnega značaia. Za vsak tečai se določi po 30 udeležencev. Na ljubljanskem konservatoriju študira že 7 učiteliev in uč:teliic. ki no končanih študiiah prevzamejo oevski šolski pouk. Učiteliiščnikom v Liubliani se dovol;io hosoitacije v šoli »Glasbene Matice«. Privatni pevski šoli Druzovičevi v Mariboru, kier hospituieio mariborski učiteliiščniki. se poveri naloga, da izobražuie v 80 učnih urah v petju učence mariborskih ljudskih in meščan- j skih šol. Enako nalogo prevzame glasbeni zavod v Ptuju. 4. V šolskem letu 1921/22 se osnuje v Liubliani in Mariboru vseletni tečai za izobrazbo meščanskošolskega učitelistva vseh treh skupin. V oba tečaM bo sprejetih 40 učiteliev in 20 učiteljic. Za vse udeležence bo srbohrvaščina obvezna. 5. Šesttedenski počitniški tečaj za učiteliice ročnih dej na tehniški srednii šoli v Liubliani (slovenske, srbske, hrvatske narodne vezenine). V tečaj bo sprejetih 12 udeleženk. 6. Na istem zavodu šesttedenski oo-čitn:ški tečai za izobrazbo učiteliev rakotvornega ponka. V tem tečaju se bo vadilo 12 udeležencev v obdelovanju lesa in v pletenju. 7. Dva počitniška štiritedenska tečaia za telovadne učitelie in učiteliice v Mariboru in v Liubliani. (Za vsak tečai po 40 udeležencev.) Določita se dve ustano-vj j za obisk telovadne šole v Praei za dva ' liudskošolska učitelia. da se izobrazita | dobri telovadni učitelji, ki nam iih tako j orimanikuie. da se ne moreio zasesti razpisane službe. 8. Nove učne kniige (iezikovni pouk) za vse katesroriie šol. Delo za liudskošol-ske čitanke ie že popolnoma organizirano in usoešno napreduje: nove čitanke za srednie šole so tudi že. v delu. Osnovna učna kniiea za srbohrvaščino ie v rokopisu že gotova. Delo nadaljuje posebna anketa. 9. Določi se primerna vsota za izdajo propagandnih in umetniško-vzgojnih spisov i.n izdani, ki nai dosledno izvaiaio :- ne vsiliuieio — enotnost in iedinstve-nost naše kralievine ter naroda Srbov Hrvatov m Slovencev. 10. Za umetniško-nacionalne šolske prireditve z vzpoievalno in izobraževalno tendenco, se določi primeren zr.esek v svrho podpor in nagrad« pravtako se določi večia vsota za pobiianie nepismenosti. 11. Za ustanovitev višje Dedagoške šole v Liubliam se določi znesek, ki nai omogoči izvedbo Drioravlialnih del in Studii Temelj temu znanstvenemu zavodu postavlja snovanje centralne učiteljske kniižnice v Liubliani. 12. Za obisk višie Dedagoške šole v Beogradu od šolskega leta 1921/22 naprej se določi 10 ustanov za ljudskošolsko učitelistvo. Tak je prosvetni program. Upamo, da ga bo «mogoče izvesti. ,ker mu tako ministrstvo orosvete v Beogradu kakor pristoino poverieništvo v Liubliani zagotavlja vso materialno in moralno podporo. Brez dvoma ea pozdravi učitelistvo z navdušenjem ia iekleno volio. da se hoče oneea dela. ki ie odkazano nlemu. lotiti z enereiio in ?a izvesti z dosledno vztrajnostjo. Docentom in udeležencem gotovo ne bo samo do honorarjev in oodoor. ki iim iih zaeotovi proračun, temveč bodo vsi svoie delo in pridobitve obračali v oboo blarinio: velike denarne žrtve ki jih nakaže v ta namen država, naj dones6 vsestranske koristi! Vse naše šolstvo se razmahne v novem. mladem noletu narodne in državne nvsli na korist vsemu narodu, na Čast. moč in veličino domovine! O našem podrobnem narodnem delu. Iz naroda smo izšli in naš ooklic nas zooet tesno združuje ž niim. Raztreseni oo naiboli oddalienih gorskih vaseh vršimo svoio vzvišeno nalogo, širimo kulturo med narodom. Naiidealneišii je naš ooklic. Nihče ne vidi našega dela in trolienia. bore malo priznanja pa. prejemamo od naroda samega, ki smo mu v veliko podporo. Kratkovidneži štejejo vse naše delo samo po uradnih urah. ki jim iih ie Dremalo in nam očitajo prevelik del prostega časa. Podeželski učitelji vrše nebroi malenkosti v narodovo korist dan za dnem in če naštejemo vse to. bodo pač videli naše delo tudi izven šolskega časa. Potrebno se mi zdi to danes malo orisati, zlasti ker se nam tako rado očita.naše »velikanske« plače. Večina podeželskih učiteliev talni-kuie seveda brezplačno pri naših slavnih kr. šol. svetih, ker bi sicer ostalo vse delo komaj še na papirju. Imenujte mi samo en kr. šol. svet. ki uraduie no predpisu s šolskimi zamudami! Koliko nepotrebnega nisania ima vod-tell ? raznimi urgencami zaradi naročil in nooravil s kr. šol. sveti. Predsedniki so skraino nezaupljivi proti nam — za vsak vinar se tresejo boli kot Če bi šlo iz njihovega. Kolikokrat zalaeamo sami zaradi liubefa reda in kolikokrat pisarimo le zato. da ne zastaia delo. Vse to se vrši v veliko olaišavo višjim šol. oblastem ki nam oa te^a nikoli ne priznajo. Če bi začeli n. pr. enkrat s »pasivno re-zistenco« bi se gromadilo delo na okr. šol. svetih, to iih lahko zagotovimo. Ce pridejo razne naredbe v »Uradnem listu« in vih podeželski župani ne razumeio. smo mi Drv', ki tolmačimo. Oblastva. društva in ne vem kdo vse iščejo nri nas najrazličnejših informacii seveda vsi brezplačno, toda točno in zelo nuino. Nedelie nživaio meščani oo volii božri. ori nas na deželi so pa to dnevi dela. Orwavičbe. prošnie. pritožbe, olajšave in vse šolo zadevajoče stvari se vrše !e ob nedeliah. Za tem Drihaiata nairaz-r^neiše stvari: Eden bi rad prošnjo za oprostitev od orožne vaie. druei prosi, da se nm oošlie civilna obleka nazai. tretja nride s čekom kake ameriške banke in ne ve kam z niim. četrti te zaupno vpraša, če eredo že res Taliiani k nam peti pride s francoskim pismom in prosi, rja bi n^ve-dal. »kai niše notri«, stara nepismena ženica ti poimoli s tresočo roko pismo sina-Amerijkanca in te prosi, da ji ga prečitaš in odpišeš. Ko ti narekuie oismo. toži o vseh svoiih mukah in solze ii zalivajo v eno mer. Sedmi robanti in te hoče učiti šolskih postav. Vso voino zgodovino ti i;ove in vse fronte ti znosi na taoet in kanec je v ostudnem zabavljanju na Jugoslavijo. škrice in Srbe ... Vprašam ga po davkih. Sedai se vliie nova ploha «isovk na uradnike, ki iih ie preveč in nič ne de-hta ampak samo zahtevajo nove plače. Ko ne odneham z vprašanjem do višini plačanega davka, pove, da plača velikansko vsoto 26 kron na leto. Mine me potrolienle in rečem mu: »Kai dobite danes za 26 kron?« »»Liter vina.«« se glasi odpovor. Nato mu čitam iaz levite, rekoč- »Prijatelj, za liter vina vam daie država vse kanone in vso voisko vse železnice in oošto. vse kasarne, bolnice in šole. vse giradnike. ministre, poslance. i>"ofesorie in uradnike, vse zdravnike in celo okraino babico plačata iz Vašega davka. Če bi razdelili Vašo vsoto na vse te ljudi, ne pride na enega niti prah enega vinaria kamo li nol!« Dalie ne posluša, brez besed odide... Drugi ie zopet republikanec in hoče kar čez noč republiko in zabavlja na vsa usta na »vlaške« ministre Zopet moraš nanovo v boi in zago-variati vse od kraia. Navsezadnie Da ti zabrusi: »Vi lahko zaeovariate. ki imate v ako velike olače.* Položiš mu račun in ko vidi. da imaš prav. se iznova zakadi v tebe. da si Dreie vseeno shaial s 33 goldinarji. danes oa imaš tako Dlačo in še ne shajaš. Človek bi se včasih kar ziokal rad tako nevednostio ali zlobo. Če zagovarjaš interes države, si osovražen pri narodu, če pa potegneš z niim v brezmejno neumnost si boliševik. Kratki konec potegneš vedno ti. Če se orecania narod. Ii odreče oblast zaščito če te oa pograbi oblast te izda narod in se izerovaria. da si ga ti zapeljal. Lahko bi naštel kar imenoma več takih slučaiev. Danes ie podrobno delo med narodom sila važno Ljudstvo ie popolnoma zmešano vsled raznih političnih docodkov in zaradi brezvestne huiskariie. ki io.uga-nia lahko kdor hoče in kolikor hoče. Če imaš pred seboi pametneea človeka, ki si da kai dopovedati ooidi vsemu zlu na dno. Razloži revoluciio. komunizem, anarhijo. pokaži rim ustroi železnic, pošt. uradov. Razloži potrebo šol in visokih šol-tehnik. Oriši položaj, če ne bi bilo inženirjev in tvornic. zdravnikov, železnic ... Zagotavljam te lenih vsnehov. če bodeš imel dovoli ootrolienia in opravka s pametnimi liudnui. S posebno hudimi zabav-lfači se da tudi opraviti. Ko mi ie zadnjič v Zumberku nekdo pravil, da bodo dobili kmetie puške, sem mu kratko povedal, da in v slučaiu kakega nemira prišlo oar sto mož -regularne voiske. ki bi ustrelila oar-krat s kanoni in bilo bi konec i nemirov iti ntegove vasi tudi. Koraiža ga ie hitro minila in bil ie takoi nripravlien. da se z Tr.enoi »pogaia«. Moj prijatelj ie vprašal tudi kako bodo volili. »Mi smo za reou-l»!iko.« se ie glasilo enodušno. Hotel i:m ie tnalo stvar razložiti in mata. da ni za-ído oadafci po niemu. Na istem potu me vpraša zooet druei. kako nai voli. »Kakor hočeš,« sem mu rekel. Sedai ie bil ves zmešan in rekel mi je. da ne ve. kam bi. ker le toliko strank Za demokrate ni. ker ie bil v Ameriki in da ie takrat vladal Mac Kinlev. pa da so imeli z demokrati •>vražte komediie«. Vsak zagovor ie odveč. tišči svoie in ie vnet le za svoio ouč-ko stranko. Navsezadnje me oa le vpraša kaka stranka ie to! Človek b« mu orisolil tako. da bi ca srečala pamet takoi. S takimi malenkostmi se nam ie boriti na deželi in to delo ie naiboli tiehvaležno. Za tiste, ki hočeio imeti lepši in boljša red imam dober domač recept. »Koliko časa ste zidali hišo?« »»Leto dni.«« »Ali ste dobili ureieno trosoodarstvo kot ga imate danes?« »»Kai še. več kot deset let sem rabil, da sem si tredil oa imam še dolg.«« »Bog varui sicer nesreče, ali poveite mi. v kolikem času bi zeorelo vse to?« »»Oi križ božii. za pol ure sem berač!«« »Priiateli. vojna ie trajala štiri in pol leta in v tem času se ie samo strelialo. požiralo, morijo, kradlo, razdiravalo. Sami veste, da te laže podirati kot eraditi in kako morete zahtevati, da bodemo imeli v tem kratkem času svobode že vse ureieno?« Vi ste rabili za ureditev svo-ieea dotma ceVh deset let. država s 13 milijoni prebivalcev pa nai se uredi v par mesecih in pri tem dela še vsakdo kar se mu zliubi?« Ni ea dneva da nimamo posla s takim» stvarmi. S tistimi zabavliači. ki imate posebno Srbe v želodcu, bi oa opravil railepše tako. da bi iih nabasal ooln vlak in tih odoelial v bogato Mačvo. Ko bi videli naši ljudje pravo Srbiio, ne oa nesrečni Marindol, in razgledali tamošnie cosoodarstvo ter uživali. ono leoo in iskreno srbsko gostoljubje, bi se osramočeni vrnili z vse drugimi mislimi. Tako h; iih bilo sram. da bi se ne upali več misliti na ono mnenie. ki so ca imeli o svoi'h soolemeni&kih. Pri nas ie premalo vstrainosti in preveč lavirania. Dozdeva se mi. da smo velika ladia. ki se guglje: enkrat gor. enkrat dol — kakoršna vlada, »tako razpoloženje«, zaradi teca oa troi tisto kar ne bi smelo trpeti — država. Takoi po prevratu smo zamudili rnno-eo. da ne rečem vse. Takrat ie bila krvava potreba, da bi bili šli med narod in mu prav raztolmačili svobodo, ustroi države — povedali o naših državnih merah in še marsikai. Mesto teea ie stopila na dnevni red politika, naša stara ln neslavna in vsakdo ie hotel naoeliati V90 vodo le v svoi mlin. Vsakdo bi bil moral z vsem delom priskočiti mladi Jugoslaviii v pomoč. a bilo ie narobe — vsakdo ie hotel mladi novoroienki vzeti še tisto malo. kar so nakloniene roienice položile dne orveca decembra v nieno zibko. Ste li čitali sodne obravnave? »To ie bilo takrat ko ie propadla Avstriia.« tako ie začel vsak obtoženec. Eni so kradli, drugi pa raiali in raiah kar nanrei. Tisti pa. ki so mislili resno in oriieli za delo so da-ties omrženi. ker so mislili pošteno. Med te spada tudi učitelistvo. ki ie začelo takoi z resn:m delom v šoli in izven nie. Planes se nam to vračuje. Nočemo naštevati slučaiev. ki govore žalostne zeodbe o tem. Tisto misel, ki smo io imeli v začetku — to ie misel deianiskega uiedi-nienia moramo realizirati dalje. Božo Račič. namenjena 3.. 4. in 5. šolski dobi. ie Izšla v vseh treh številkah. Prva številka posameznih stopenj izšla ie že lani. druge izšle so letos. Rapetova in Fleretova zimska številka pa je vsaka sama za se tako obširna knjiga, da zadošča njena tvarina v sili tudi za celo leto. V roke sem vzel najprvo Rapetova dva zvezka: 2. in 3. številko — tedaj Zimo in Pomlad. Sedaj sem pa zares v zadregi, kaj raj iz teh dveh zvezkov hvalim kot največjo vrlino — ali premišljenost in marljivost, s katero je tovariš Rape izbiral snov, ali dovršenost obiike, v kateri so posamezni sestavtelij snov podali.! Oton Zupančičeve nad vse ljubke, večinoma v otroško šaljivem tonu pisane pesemce so prava naslada celo za odrasle! Pa Golar in Maister in Oangl s svojimi resnimi proizvodi, pa Zgur in Rapfc. ta s svojimi srčkanimi »Utrinki« — pa še ln še! Tu je zbrane toliko zares krasne, v otroškem duhu pisane poezije, da mora človeku igrati duša. Samo eno: v tretji številki je več pesmic, ki so bolj primerne nižji šolski dobi kakor tej. Med pripovednimi spisi nosi zastavo Milčinski — s svoiimi »Butalci«. Temu se pa vredno pridružujejo starejši in mlajši pripovedovalci in zares bi bilo preveč, da naštevam vsakeea oosebci. Vzemite knjigo v roke, pa jo berite z učenci sami in videli boste, ali ugaia vsebina ali ne — vam in učencem! Kar na daie zvezkom posebno vrednost je snov iz realij. Iz zemljepisja in zgodovine smo bili po razsulu Avstrije učitelji nakrat postavljeni na prazno: odkod naj zajemamo snov za pouk o naši domovini. Ze ta dva zvezka pa imata toliko snovi iz omenjenih dveh predmetov, da stoji učitelj nakrat pred polno skledo in da ne pride v zadrego odkod naj zajema snov. da jo učencem podaja. Celo toliko te ie da ni mogoče, da se vse, kar tako meni nič tebi nič učencem poda — kar preobširna je. Opravičevati se more ta obilica le s stališča, da naj poda knjiga ne samo učencem, ampak tudi učiteljem zadosti snovi, da mu je nikdar ne zmanjka. Ze z ozirom na samo ta dva predmeta. zemljepis in zgodovina, je pravi greh. če trapijo ponekod učence še vedno s starimi berili, ki smo jih imeli po šolah še v avstrijski dobi. Ako hočemo, da učenci dobro poznajo našo domovino, potem je naša dolžnost, da krenemo voz zemljepisnega in zgodovinskega pouka odločno v čisto nov tir, kar zahtevajo cd nas opravičeno tudi šolske oblasti. Da pa je to mogoče, mora imeti učitelj v rokah potrebno sredstvo in to ie učna knjiga. Brez te se bo učitelj pri pouku največkrat brezuspešno trudil. Vrh vse obilice te snovi je pa podana ta snov največkrat v mojstrski obliki, kar zna prav posebno Rape. Njegovi „Glasovi iz davnh dni" in ..Po trplieniu k svobodi" — sta spisa, ki nam podajata zgodovino v taki obliki, da jo je mogoče izvajati tudi na otroškem odru. Škrljevo „Zvezdoznanstvo" je tudi prav otroškemu duhu podana snov. Pa — še In še! Berite sami! In obdelajte snov sami! Iz zemljepisja mi ne ugaja samo to, da so nekateri sestavki, ki so samo lokalnega pomena, kakor „Postojinska jama". gorenji tek Save in še drugi — tako do zadnje podrobnosti spisani, ki jim ne more slediti niti učitelj, nikar pa učenci. Ti naj se prihodnjič preurede. Slabe sestavke je lahko na prste sešteti — in eden takih je spis o ljubljan- skem barju. Take sestavke naj pišejo samo taki, ki v kraju žive. Zato oa se na spisu o „Sveti gori" vidi. da jo je opisal z vso ljubeznijo Pavle Plesničar. Elza Kukovčeva podaja tudi dober spis o Ptuju — pa se mi zdi. da je bolj primeren najvišji stopnji, kakor pa srednji. Sploh bi mislil, da naj bo pri zgodovinskem oouku v ljudski šoli kar nai-manj številk. Snov iz prirodopisja je vzeta v veliki meri iz II. in III. berila. Prav! Saj je mnogo prav dobrih sestavkov — kar pa je pomanjkljivih naj se v prihodnje pre-narede. Z vso odločnostjo trdim, da bi moral „Šolski list" v vsako šolo in v vsako hišo! S pridom ga bo čital vsak, ki se zanima za vprašanja, ki obravnavajo našo domovino v ori rodnem zemliepis-nem in zgodovinskem oziru. In napake? Da — tudi teh je. Vendar pa so največkrat malenkostne in bi sploh tvorile poseben kapitel zase, s katerim pa bi tale črtica preveč narasla in bi izgubila na veljavi. V eni prihodnjih številk „Tovariša" j se hočem dotekniti Černejeve in Flere-i tove stopnje. BS II V pojasnilo. V zadnji številki »Učit. Tovariša« piše rovariš i. J. v članku pod naslovom »Pozor« o naredbi ministra voinega in mornarice z dne 23. februaria 1920 SF. Di. brol 98 849. glede regulacije vprašanja prejemkov državnega uredništva ki ie pokllca-io v vojno službo. Ta nasredba se nanaša iamo na one. ki so vpoklicani v kadrovsko službo, tp ie v službo z redno voiuo obvezo. Ustaviip se tedai plače in dodatki jamo učiteljem. Id služijo svoio rekrutsko ifolžTiost, a rezervisti brez obzira, da li so oficirii. nodoiicirii ali pa moštvo. ki so poklicani na vaie prejemajo tudi nadalie s\roie službene prejemke. Tovariš I. J. ie zamenjal kadr&vsko službo z orožnimi vaiami. Odtod napačno tolmačenje nared-be- — L. Jelene. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. + Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Odborov a seja bo v nedeljo, dne 23. t. m., ob 14. mri (ob 2. popoldne) v hranilniciih prostorjjh (Učiteljska tiskarna I. ¡natis trop je). Dnevni red: 1. Poročila. 2. Nakup hiše. 3. .Raizgovor o občnem zboru. 4. Slučajnosti. Zaradi važnosti dnevnega reda naj se seje udeleže vsi odborniki. Posebe ni nihče vabljen. Predsednik. Društvene vesti. + »Okrajno učiteljsko društvo Ljnbljana« ima redni občni zbor v neddfcjo, 6. idhrmria t. 1. ob 3. url popoldne na šoli pri sv. Jakoba. Dnevni red: 1. Predsednik otvori zborovanje in poroča o stanovskem delovanju. 2. Poročilo taijruika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev: a) predsednika, odbornikov in namestnikov, b) Odsekov: 1. pedagoško - didaktični, 2. gospodarsko - obrambni, 3. prireditveni, 4. pregledovale! računov. — K obilni udeležbi vabi odbor. Učiteljsko društvo za Maribor i. b. o. ima vod občni zbor v četrtek dne 27. januarja t. 1. ob 10. uri v spodnji risalniicl deške meščanske Sole v Krekovi ulici. Dnevni red: 1. Ponočrlo predsednika. 2. Pomočilo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Volkov novega odbora. 5. Slučajnosti. — Odbor. + Šmarsko - rogaškega učiteljskega društva občni zbor se ne vrši, kakor je bilo sklenjeno meseca februarja, ampak prvi četrtek meseca marca, ker ni zasiguran drugi vlak in kei bo začetkom februarja večina nas zaposlena pri ¡iiudskem štetju. Na dnevnem redu istega zborovanja bo: -Podrobni učni načrti iz zgodovine in zemlje pisja in o pouku cirilice« ter prosim, da poročaš! o one šole, ki so po dopisu okrajnega šotliskoga svata določene. Kraj in uro zborovanja naznanim ali v »Tovarišu« ali na šolska vodstva. Toma Kurbus, t. č. predsednik. Iz Jugoslavije. — Rad na novim prosv. zakonima, Fod tem naslovom piše zadnja številka »Narodne Prosvete« sledeče: Gl. Prosv. Savet na svoioi poslednioi sednici bavio se oitaniem ovog zakona o nar. škola-■'na i proučevanjem sve prikuplene gradje-niegovu izradn. Padi uspešiiiieg rada u ^vome pravcu izabrat ie iedan uži odbor, u koii su ušli: Ljub. Protič, upravitelj ženske uč. škole u Beogradu i Mih. Stano.ie-referent Min. Prosvete. Odbor če ¡mati zada tak da istakne glavne principe, •^oii treba da budu sprovedeni kroz novi z;ikon o Nar. školama za celu zeinliu. Isto fako izabrat ie drugi odbor, u koii §u ušli: Milivoie Simič, direktor i 1. Zivanovjč, "roiesor. koi: če pri prema t i maiterijal za izradu novog zakona o Sred. Skolama. — Na učiteljski skupščini, ki se ie vr-dne 19. nret. meseca v Sarajevu, je Mla sprejeta med drugimi tudi sledeča resolucija: »Skupščina izražava svoje visoko štovarne svima neimarima bratstva 1 iedinstva oieloknpnog učitelistva kraljevine. a naročito čestitoi brači: Luki Je-iencu. Engeibertu Oanglu Davorinu Tr-steniaku, Josipu Skaviču, Jeliisavati Vavri • Ivi Radov anoviču, Mihajiu Jovšču. Di-^-triiu Sokoloviču, j Jovi P. Jovanoviču 1 s ciuboikom zahvalnošču bilieži niihova "ttena kao svoi ponos na čelo staleških niun anala ove svijetle enohe.« — Z ozirom na notico »Dr. Majcen« v ?-atbiii števiikLnašega lista nam pišejo: ' Napada na dr. Maicna. referenta v uprav-'^-gospodarskih zadevah na višjem šol-^em svetu, ne odobravamo. Profesorsko "ruštvo ima na seiah višjega šolskega ,v£ta prav tako dva svoia zastopnika. . jfcor iih ima liudskošolsko in meščansko cl'ellstvo. Dolžnost teh zastopnikov ie. j da ne zastopalo samo na seiah. ampak tudi j izvun sei interese tistih ki so išm poverili | mandate. Tudi zadeve, ki o niiih govori omenjena notica, se obravnavajo na zbornih seiah. in člani vištega šolskega sveta imaio priliko in dolžnost, da se na pristojnem mestu zavzamejo za koristi svojih volilcev. In mislimo- da ni nifcogar. ki bi mogel trditi, da odloča dr. Majcen komurkoli razmeroma v škodo. Uradnik ima danes težko stališče. Zani so rne.roda.ini interesi in utemeljene zahteve pripadajočih javnih nameščencev, pa tudi ijiteresi države. Ako pride kdai do kričeče diference med obema, se mora uradnik postaviti na stran države sai mora vendar nekdo misliti tudi nanio! Ne strinjamo se dalie ni naimanie s tem. da vlači pisec na dan dogodke iz 1. 1908.. ki nimajo z dr. Maicnoni prav nobene zveze«. Pripomba uredništva: Prinašamo radevolie gorenje vrstice in s tem notico v zadnvi številki lotalno popravljamo. — Nadomeščanje pouka cb prostih šolskih četrtkih. Paverieništvo za uk in bogočastie ie z odlokom z dne 3. decembra 1920. št. 5683, razveljavilo določbo izvršilne naredbe bivšega deželnega šolskega sveta štajerskega k §8 56.-58. dok. šol. in učnega reda. točka A. b. odst. 5. vsled katere se mora na ljudskih šolah bivše Štajerske poučevati v četrtek po Vel. noči v četrtek pred Birikoštmii in po Binkoštih in ob vseh drugače pouka prostih četrtkih, kadar ie neoosrednie pred litimi aH neposrednie za niimi Domka piost dan. Vsled tega rnomio potika prosti ostati tedenski počitniški dnevi (cehi četrtek ali 2 popoldneva) brezpogoimo. torei tudi po Veliki noči. pred BLnkoštmi.in po Binkcsfih. Le listi šolski čas. ki odpade ob semaniih dneh. se ima nadomestiti ob četrtkih ali ob dveh prostih popoldnevih. — Nova odredba glede Pouka zem-lieoisia in zgodovine. Prosvetno mini str stvo ie dovolilo, da se v ljudskih šolah, ki iih obiskujejo tudi otroci. ki ne govore na i'-'ga materinega jezika, poučuae zemljepis in zgodovina naše države v ni i ho vi materinščini. — Ljudsko štetie. Koncem tega meseca se vrši po celi naši kraljevini popis prebivalstva in domače živine. Po uredbi ministrskega sveta z dne 5. marca t. 1.. objavljeni v Uradnem listu 23. oktobra t. 1. št. 122. vršno ta popis občinska oblastva. Glasom 1. in 2. Qilstavk& člena 5. omenjene nairedbe oride v ooštev pri izvrševanju tega posla tudi liudskošolsko uči-telistvo. Kdor bo ooravlial to delo v domači občini ne dobi nobene nagrade: zu-nai občine na znašaio dnevnice oo 20 dinarjev. Poverieništvo za sociialno skrbstvo se te te dni obrnilo na ooverleništvo UJU v Lnibljam s posebnim dopisom, v katerem pravi da pričaikme od učrtelv-stva. da bo umevalo pomen in važnost nooisa ter se ne bo branilo spreleti poslov katere ie oo gori omenieni naredbi dolžno izvrševati. Priporočamo vsled tega vsem onim. ki bodo pritegnjeni k temu poslu, da čim izdatnejše podpiralo občinska oblastva v tem prevažnem ooravilu. — Verouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. »Slovenski Narod« piše: »Verouk na obrtnih nadaljevalnih šolah ljubljanskih se namerava uvesti, čeprav normalni učni načrt veronauka ne navala med učnimi predmeti, marveč celo izrecno poudarja, da v učne načrte posameznih obrtnih nadaljevalnih šol ni sprejemati drugih predmetov razen tistih ki iih navaja normalni učni načrt. Navzlic temu jasnemu določilu ie .šolski odbor v svoji zadnji seii z glasom zastopnika mestne občine sklenil, da se uvede veronauk kot neobvezen predmet oh — nedeljah popoldne, V nedeljo popoldne pa oouk po ministrski odredbi sploh ni dovolien. ker mora imeti tudi va-ienea. vsai en p ms t popoldan v tednu v razvedrilo. Poleg tega oa sklep šolskega odbora tudi zaradi tega ne more biti ve-laven. ker na to seio nista bila povabljene na zadnii seii obč. sveta izvoljena zastopnika mestne občine. Nismo proti verskemu pouku, srno oa proti uvedbi tega pouka na obrtnih nadaljevalnih šolah, ker nas uči izkušnja, da se ie pri tem pouku le Dre več politiziralo in agitiralo za klerika-9izem. pred vsem oa za orle«. — Anketa o kmetijskih šolah. Pri po-verieništvu za kmetijstvo se ie vršila dne ■30. decembra or. I. anketa zaradi novih kmetijskih šol v Sloveniji. Ankete so se udeležili ravnatelji kmetijskih šol ravnatelj kmetiiske družbe in dva strokovna referenta ooverfeništva. Predsedoval ie v'-Kita ooveriemšjva dvorni svetnik dr. Vrtačnik. Referent ie bil kmetijski svet- . :nilk Rohrman. Anketa se ie izrekla za ustanovitev srednje kmetiiske šole v Mariboru in za ustanovitev uižiih kmetijskih M v Prekmuriu in na Gorenjskem. To- I zadevni predloai so bili po širši debati soglasno sprejeti. — Ljubljanskim tovarišem in tovari-šicam. Na realni gimnaziji (I. nadstr.) se vrši vsako soboto od 18.—19. pouk iz poljščine, ki ga vodi vseučiliški profesor dr. -Voieslav Mole. V imenu »Društva orivateljev poljskega naroda« vabim vse tovariše in tovarišice. ki imaio dobro v o 1 i o in bi radi spoznali lepoto in bogastvo ddI iskega jezika in poljske kulture. da se začno udeleževati imenovanega tečaiiL — Vilko Mazi gluhonemnica. — Vodstvo manjšinske ljudske šole v Ljubljani se ie poverilo tov. Alojziju K e c 1 i u . do§lei učitelju na IV. mestni i'udski šoli v L i ub liani. Dosedanji voditelj manišinske šole. tovariš Miroslav Pretnar. ie nastanil s oocetkom tega leta nad-zorniško službo v Črnomlju. — Pravoslavna deca. Ljubljanske iavne liudske in meščanske šole pohaia tudi deca pravoslavnih roditeljev. Teh otrok ie do sedai v mestu okrog 20. — V spomin pokojnemu tov. Arminu Gradišniku, svojemu dolgoletnemu predsedniku in častnemu članu, ie podarilo celjsko učiteljsko društvo 10Q0 K za uboge učence celjske okoliške šole. — Likvidacija inadžaronskih šol. Ministrstvo prosvete te odredilo da se mora takoi izvršiti likvidacija takezvanih julijanskih šol za pomadžatrienie na Hrvatskem. Posestva in imetek teh šol se ima smatrati kot državni plen. — Stalna izložba učil. Ministrstvo prosvete ie spreielo ponudbo češke tovarne »Logia«. da se v Beogradu pri ministrstvu prosvete uredi stalna izložba učil. — Beogradsko poverieništvo U.IU. Na učiteljski skupščin i.-ki se ie vršila dne 26. in 27. pret. meseca v Beogradu, ie bil izbran novi odbor ooverieiuštva, ki se ie na svoii prvi seii konstituiral sledeče: poverjenik tov. Dim. Sokolovič, tajnik Miloš Miloševičin blagajnik S t. G i o r g j e v i č. Pri isti seji ie nov 1 odbor sklenil ukreniti vse potrebne korake. da se definitivno uredi oenzlonat za učiteljsko deco ter prične z izdajo posebnega mladinskega Usta. katerega nai bi urejeval znani mladinski pisatelj, tovariš Mih. J o v ič. — Učiteljica ženskih ročnih del. Stalno ?e razpisano učno mesto za učiteljico ženskah ročnih del na državni meščanski šoli v Murski Soboti z, obveznostjo, da poučuje tudi na državni petrazredni osnovni m istotam. Učni iezik slovenski, na teden 18 učnih uar. Pravilno opremljene prošnje ie vlaeati ori civilnem koimisariu Muir-ski Soboti do 15. februaria 1921. — Strossmaverjev dan. Poverieništvo za prosveto v Hrvatski in Slavoniji ie odredilo, da se rojstni dan biskupa Strossmaveria dne 5. februaria v vseh sredniih kakor tudi ljudskih šolah primerno proslavi. Priredé nal se predavanja o življenju in delovaniu velikega vla-dike. — Gospodinjski tečaji oo deželi. V drugi dobi zimskega tečaja, ki trata od 3. ianuaria do 15. marca t. 1. se vrše gospodinjski tečaji po sledečih krajih: v Ormožu pod vodstvom ge. Premrov. v Studencih pri Poličanah pod vodstvom gospe Primožičev£. v l^tušu v Savinjski dolini pod vodstvom ge. Sittigove. v Trbovljah ood vodstvom ge. Odlaskove in v Bodbreziu nad Kranjem ood vodstvom ge. Jakličeve. Jesenski tečaji so se dovršili povsod s prav oovolinim vspehomi. Vsled obilnih priglasil sta se morala te-čaia v Ormožjj in v Podbreziu ponoviti. Novi jesenski tečaii prično 15. oktobra 1.1. Priglase sprejema poverieništvo za kmetijstvo v Ljubljani. — Sociialna .šola v Zagrebu. Hrvatska vlada bo ustanovila v Zagrebu sociialno šolo. v kateri se bo sroiil teoretični in praktični pouk za osebe, ki se nameravajo posvetiti s#ciiaánemu skrbstvu. V to šolo se bodo soreiemaln samo oni. ki so dovršili vsai štiri razrede srednie šole. — Poverjenica Slov. Šolske Matice za Celie in celjsko okolico prosi, da ii šolska vodstva nuino pjošlieio članarino za 1. 1921. na naslov Berta Žein. mestna dekliška šola v Cellu. — Razpisane službe. V Ribnici na Pohoriu okrai Marenberg, ie razpisana služba nadučitelia v stalno name-ščenie. Šola ie štirirazredna. prosto stanovanje. Prošnje ie vlagati na kraimi šolski svet v Ribnici do 10. februaria 1921. — Na dvorazrednici v Beli cerkvi se razpisuje v stalno namestitev nadučiteli-ska služba s prostim stanovanjem. Prošnje do 30. januarja 1921. po predpisani službeni poti na okr. šol. svet v Novem mestu. — Služba učiteljice na trirazred-n:ei všent Janžu pri Dravogradu. — Služba začasnega okraj, pomož- nega učitelia kot pisarniške moči za okraje Slovenigradec. Marenberg in Šoštanj s sedežem v Slovenigradcu. Prošnjo za službo učiteljice v Sent Janžu ie vlagati pri dotičnem krai. šol. svetu, za službo pomožnega učaelia oa pri okr. šolskem svetu v Slovenigradcu do 5. februarja 1921. — Novo sistemiziraiio učno mesto na sedeinrazrednici v Toplicah pri Zagorju, ravnotako novo učno m§sto na sedeinrazrednici v Zagorju ob Savi. Prošnje ie vlagati do 5. tebruaria 1921 po predpisani poti na litijski okrajni šolski £vet. ¡ — Na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Turjaški trg št. 3 se začenia pouk v pleteniiu z bisernicami za žene in dekleta, ki imaio vesedie dio imenovane tehnike. Učila so zastoni na razpolago. — Opozarjamo še enkrat na »Učne liste za srbohrvaščino« ter iste toplo priporočamo kot učno sredstvo. (Glei tozadeven inserat v današnji številki 1) — Pouk cirilice v ljudskih šolah. Vesti v raznih listih, da se prične pouk v cirilici že v 2. razredu, niso resnične. Slovenska Šolska Matica. Za leto 1930. bo izdala SSM te-le publikacije: i. »Posebno ukoslavje slovenskega učnega jezika v osnovni Soli.« Za učiteljišča priredil Fr. Fink. — 2. Dr. Ljudavit Pivko in Adolt Scbauip: »Telovadba, Razlaiga telovadne teorije in navodilo k vodstvu telesonih vaj po Tyrš&vemi sestavu.« — 3. Lct'i-pis s to-le vsebino,: Dr. K. Ozvald »Jan Amos Kwmeiasky«. (,0b 25Uletnici njegove sinrti.J — J. Schmoranzer »Henrik Schreiner«. — A. Vales »M. Schreiner kot prirodopisec in prirodosl.)-vec«. — Ljud. Cruej »Nekoliko osebnih spominov na ravnatelja Schreinenia«. — Dr. R. Mole »Ivam Mavber«. — Jak. Dimnik, »ivaai Kruleč«. — Slika ravnatelja Scbrednerja. — Slika ravnatelja Bežka. — Dr. France Veber: »Bežek - slovenski psiholog«. — Dr. Liud. Pivk0 »Učni načrt za šolsko telovadbo nižje stopnje. — Dr. Liud, Pivko »Učni načrt za telovadbo na deškili meščanskih šoilab. — Dr. M. Kovačič »-Poročilo o Si>M za 1. 1920. — Jakob Dinmik: »Imenik članov in seznam izdatnih knjig« bo izšel v posebni brošuri in ne v Letopisu, kakor je bila do zdaj navada. — Prvi dve knjigi sta že dotiskami u broširani; zdaj se tiska Letopis. Tisk »Imenika članov« je pa odvisen od poverjenikov; zato p. u. poverjenike ponovno prosimo, da se požurijo z nabiranjem članov. Vsled odborovaga sklepa znaša članarina na leto 8 dinarjev (32 K); za dijake znaša članarina 5 din. (20 K); ustaaoviiiki morajo doplačati 5 din. za leto 1920. Poverjeniki, ki so pobrali članarino po 20 K, moraijo pobrati še doplačilo po 12 K. Ustanavnina znaša v bodoče 200 dinarov. Prejšnji celotni letniki se oddajajo članom po 8 din.; dijaki imajo 25% popusta. Z novim letom je odbor povišal ceno knjigam za 50—100%. — Jakob Dimnik, blagajnik. — V Novem mestu ie umrl g. Jakob M'kolic. oče tovarišice Pepee Mikoličeve in tovariša Lud. Mikoliča, Žalujoči rodbini naše odkritosrčno sočutje! — Članarina in darila za učiteljski kouvikt. Regina Qobec iz Maribora 30 K. — Učiteljski zbor iz Tiiiiii Pri Slovenski Bistrici 50 K. — Josip MihesHč 20 K, Josipina Mihelič-Majde 20 K, Antonija Kurait 20 K, Oton Skender 20 K, vsi iz Preddvora. — Vida Kneislova iz Žalne 20 K. — Učiteljski zbor meščanske šole v Krškem 55 K namesto venca na krsto pokojnemu očetu tovariša Mikuliča. — Ema Zenkovičeva iz Trbotvekj-Vode 10 K. — Učiteljsko društvo za mareubeirški okraj 200 K namesto venca pokojnemu tovarišu Leopoldu Kržetu. — Ivam Robtč 20 K, Andrej Visoč-nik 20 K, oba iz Vuhreda. — Olga Madonova iz Marije Snežne 30 K. — I>ainašnja zbirka 515 K; uspeh darovanja do današnjega dne 11222.90 K. Hvala! — Za Jugoslovansko Matico: Regina (labec iz Maribora 30 K. Jugoslovenska Matica. Zbirka šolske mladine in učitelistva o prillld proslave zedinjenia SHS dne 1. decembra 1920. Državno moško učiteljišče MaTiboir 44 K, IV. r. vadnice, II. r. vad-oice 167 K 40 vin., realna gimnazija Ljitbljama 13 K + 100 K. dekliški Mcej v Ljubljani 2617 K 40 vin., dijaki državne realke v Ljubljani 405 K, učiteiljstivo šole na Viču 400 K, šola na Ledini 611 K 20 v, Barje, učiteijstvo 50 K, učenoi kot MMaváevino 50 K, šale: Spodnja Šiška 30 K 80 vin, Polzela 50 K, Trbovlje 192 K 09 v, Št. Vid 330 K, Orna - Prevadje 442 K, Svečina 80 K, Selce 72 K, Ormož 500 K, Griže 180 K, Sv. Marko 'Pri Ptuju 154 K 96 vin., Višnja gora 242 K. Zaisip prt Bledu 100 K, Sv. Anton, Slov. Qartice 137 K, Sv. Lovrenc 105 K, Ouštanj 134 K 60 vta., Žalec 918 K, Breg pri Ptuju 407 K 60 vin, Hrastnik 70 K, Zaivrče pri Ptuju 25 K, Bukovi-ca 44 K, Sv. Florjan pri Rogatcu 36 K, Velika Nedelja 190 K, Poljčane 185 K 20 vin., Srednja Bistrica 111 K, Zedezmiki 181 K, Stopiče 30 K, Cezamjevci 218 K, Sv. Barbara v Hatazab 1J5 kron in 24 kron, II. deška šola v Ljubljani 1064 K 85 vin., dekliška meščanska šola Ptuj 154 K, dekliška meščanska šola Tržič 245 K 40 vin., Škofijska gimnazija Št. Vid 614 K 15 Vin., gospodinjski tečaii, Črna - Prevaije 116 K, Marija Klančnlk in Franja IJribas, Rraslovče 466 K, nadučitelj Janko Žimkovič 100 K, IV. razr«d vadmic« na drž. učiteljišču 156 K, uatotam IV. razred dekliške šole 80 K, državna realna gimnazija, Novo mesto 154 K, šola P.tujska okolica 376 K 20 vin., državna realna gimnazija Novo mesto 94 K, G. Vinko Stoklar, nadučitelj Sv. Andrej 4i0 K, Šolsko vodstvo Žužemberk 100 K, Učiteijsiko društvo Sv. Lenard po g. Plesničarju 210 K, dešlka ljudska šola II. raz. Spodnja Šiška 32 K 45 vin., šolsko vodstvo Ha j din pri Ptuju 281 K, narodna šala pri Sv. Trojici v Slov. Goricah 60 K, ljubljanski učiteljiščniki nabrali pri Mraku 70 K, učenca Žime Brezovnik in Kaiser Janko, Pod Veilko p. Brezno ob Dravi 152 K 90 vin. z opazko: »malo savednosti, malo denarja, kair pa je :e dano iz srca«, ljubljansko učiteljišče III. deška vadnica 68 K, III. dekliška vadnica 312 K, IV. dekliška vadnica 40 K, gojenci II. letnika vadnice 122 K, gojenci III. letnika vadnice 86 K 40 vin., šolsko vodstvio Sv. Peter pod Sv. Gorami 56 K, učenci Marinovoga trg. tečaja 140 K, Učiteljsko društvo Sv. Lenard 70 K, Narodna šola Ljutomer 127 K, Krajni šolski svet Leiteasberg - Krčev I na 200 K, g. J. Golob, učitelj, Vuzeoica, dar Sokola 108 K, g. Rusjan, učitelj v Stroišču pri Ptuju nabral 177 K, učiteljski zbor v Podčetrtku 30 K, gojenci Ghristofoivega zavoda 163 K 80 vin., šolsko vodstvo Svetinje 133 K, šola Šenčur pri Kranju 140 K, učenc-i enega maizreda šode na Vrtači po g. Prinčiču 170 K, učiteijstvo v Šmarju pri Jelšah po g. Zupančiču 152 K, Olga Madon, učiteljica pri Mariji Snežni 30 K. Skupaj 17.025 K 40 vin. ■■ir. i TiH«*»!—«TilTTrt Neodrešena domovina. —i Tovariš Rudoli Hrovat, ki je služboval do zadnjega časa v Trnovem pri Ilirski Bistrici na Notranjskem, je postal trn v peti laški šolski oblasti Nekemu bivšemu učencu trnovske Me je izd «ti dupiikat šolskega naznanila, a je v naglici vzel tiskovino, ki je še veljala v avstrijski'.! časih. Zaradi tega pregreška je bil poklican na odgovor, izprašan in disciplinami o preganjan dolgo vrsto mesecev. Zatrjeval je oblasti, da je spisal edino eno tako spričevalo, a nesreča je hotela, da se je tekom disciplinarne preiskave izkazalo, da je storil to že drugič. Oblast ga je prijela, da je vedama govoril neresnico in ga kaznovala za ta čin s premeščenjem. Tov. tirov a t je prejel potoim okrajnega šolskega sveta v Postojni dekret v katerem stoji, da je na povelje gen. citv. komisarijata v Trstu prestavljen disciplinarnim potom iz Trnovega v zakotno vas Jur-šice. Da želi po nedolžnem preganjani tovariš čtmpreje pokazati hrbet laškim osiečevalcem, je umljivo, —r Dvojna mara. V pokrajinah Gorenje Adi-že vzdržujejo italijanske šolske oblasti svojim sarojakum ljudske šole, če imajo le čez 12 učencev. V Gorici se je priglasilo za šolo okrog 600 slovenskih otrok, pa jim ne privoščijo popolne ljudske šole, ampak le nekake paralelke pod strogim nadzorstvom laških učiteljev, ki bi tirali slovensko deeo v raznarodovanje. —r Šolski prazniki v neodrešeui domovini. Gen. civ. komisarijat je odredil, da se v šolskem letu 1920^21., obdrze, razen nedelje, še sledeči šolski prazniki: 1. novembra (God vseh svetnikov), 2 novembra (Vseh vernih duš dan). 4. novembra (Narodna praiznik), 11. novembra (roOstiii dan kralja), 20. novembra (rojstni dan kralijike-matere), 8. decembra (Brez. spoč. Mar. Dev.) od 24. do vštetega 27. decembra (Božič), 1. januarja (Novo leto), 6. januarja (Sv. Trije kralji), 8. januarja (rojstni dan kraljice), 8. in 9. februarja (Pust in Pepdnica.), 10. marca (sv. Jožef), ou 24. do vštetega 31. marca (Velika noč), 5. maja (Krist. Vnebohod), 16. maja (Bdmkošti), 29. junija (sv. Peter in Pavel) ter končno za posamezne kraje dan vaškega (mestnega ali tržnega) pa-trona. —r šolske razmere v puljskem okraju. Znano je, da so vse hrvatske šole tega okraja zaprte od prvih dni italijanske okupacije. Na učiteljsko intervencijo je izjavil letos gen. civ. komisariat, da je naročil okrajnemu šolskemu svetu v Pulju, naj se otvorijo vse one hrvatske šote, za katere so na razpolago učne moči. Hrvatski učitelji tegi okraja, ki jih je okoli 17, so vložili prošnje na okr. šol. svet v Pulj, da jih ta v smislu obljub gen. civ. komisarijata v Tnstu zopet nastavi ni hrvatskih šolah. Od vseh kompetentov so bili imenovani samo učitelj Šupljina za Divšiči in tri učiteljice. Ostalih 13 tovarišev čaka še danes na rešitev prošenj, ki jih okrajni šolski svet v Pulju tišči v — miznicah. —r Umrl ie v Kambreškem nad Kanalom tov. Vilko T o m a ž i č. večletni potovalni učiteJi za Kambreško in Srednje ori Ročiniu. Bil ie v 38. letu svoie starosti Počivaj v miru! —r Šolska zadruga. Tržaški socialist, prof. A. Oberdorfer, je sklical pred tedni zastopnike raznih učiteljskih organizacij v Trstu ma sestanek, na katerem je obrazložil smoter šolskih zadrug, ki jih hočejo ustanoviti v naših pokrajinah Delavske konsuimie zadruge. Clami teh šolskih zadrug bi lahko bili samo ljudskošolski otrocii, ki bi marali v to svrho plačati delež 2 L. Delokrog vsake zadruge bi bil omejen na sleherno šolo zase, vodili bi jo pa starejši učenci pod vodstvom enega učitelja. Moralni cilj teh novoustanovljenih organizacij je, priučiti človeka že v mladostni dobi na koristi zadružnega dela. Izven vzgojnega pomena pa bi nudila vsaka šolska zadruga sv> j jim članom tudi materijailne koristi s tem, da bi jih oskrbela z vsemi šolskimi potrebščinami ¡m šolskimi knjigami, a to po najnižji ceni. Vse šolske zadruge bi tvorile skupilo zadružno enoto, katero bi gmotno podprla Delavska konsumna zadruga Julijske Benečije. Vsakoletni čisti dobiček združenih šolskih zadrug bi se po/rabil najprej za amortizacijo tega doiiga in pa v one act-he, ki bi jih določili zadružniki sami. Šoiana zadruga naj bi bila organizacija brez politične barve. Vendar pa bi stala pod neposrednim nadzorstvom Delavskih zadrug, ali pa mož, ki bi jih ¡me v to poverile. r Slcllijanski učitelji za hrvatske šole. V Rakalj, čisto hrvatsko vas v Istri, je poslala italijanska šolska oblast italijanskega učitelja Mar-chetta in učiteljico Ado Marchini, oba sta iz Sicilije. Seveda ne znata hrvatski niti besedice. Poročilo v »Pučkam Prijatelju« dostaivlja: N¡ka-da nečemo da izvršimo narodnag ubojstva na svojoj decil —r Časopisje v neodrešeni domovini. Z novim letom se je slovensko časopisje v neodrešeni domovini znatno pomnožilo in razširilo. Razen »Edinosti« v Trstu in »Goriške straže« izhaja še literarno - družinski list .»Mladika», ženski mesečnik »Jadranka«, »Učiteljski list*, mladinski list »Mladi rod« ter še par drugih, ki S3 lepo širijo. Izšlo je v zadnjem času tudi več knjig in koledarjev. __- ''¿.v » ■■p-- ■ v, ■■•» ■••• »..>..• W Književnost in umetnost. Vse pod teta zagiavjem navedene knjige, uiuztkalije, U&kovine itd. proüajft in »prejema zanje naročnino knjigarnu „Učiteljske tiskarne v Ljubljani'*, frančiškanska uiica o. Dr. Fr. Drtina: Skolstvo i prosveta u češko-slovačkoj republic!. Praga 1920. — V lični — 90 strani obsegajoči — knjižici podaja pnoi. Drtina pregled dela, ki ga je izvršilo ministrstvo narixl-L2 prosvete v prvem letu obstanka češkoslovaške republike. V najpodrohnejše je opisano stanje vseh vrst šolstva od ljudske pa gori do visoke šole. Knjižica je pisana v hrvatskem jeziku ter ima namen poglobiti in utrditi kulturne ve/4 med nami na eni in Cehoslovaki na drugi strani, kar pravi izrecno pisatelj sam v uvodu svojega dela. Knjigo je založila »Jugoslovanska komisija Ceškoslovačkog ureda za strance u Pragu«, ki si je nadela nalogo proučevati kulturne, gospodarske in politične odnošaje jugoslovanske v zvezi s češkoslovaško republiko, kakor tudi skrbeti za najtesnejše stike med obema bratskima narodoma. Predsednik komisije je prof. dr. J. V. Danes; pisarna komisije se nahaja v Pragi — II., Miku-landská 7./UI. Knjiga je pisalna s ¡toplo ijuibezntjf) do stvari same, kar se ji pozna na vsaki strani, zato jo pa tudi z isto ljubeznijo priporočamo slov. učiteljstvu, da se — po pisateljevih besedah — medsebojno upoznamo in ljubimo! Naroča se direktno v Pragi ali pa po toan knjigarne Učiteljske tiskarne v Ljubljani. »Plamen«. Pod tem naslovom je pričel dno 13. t. m. v Ljubljani izhajati nov ilustrovan list, ki ima izpolniti vfflzel, (katero Slovenci bridko občutimo na polju llustrovanega časopisja. Spo-polnitev našega osvobojenja in ujedinijenja, boljše inedsebojao spoznavamje naših plemenskih in krajevnih razmer, narodnih šeg in navad, naših krasnih krajev in pokrajin itd., bodi v smislu izdanega obvestila program novega lista. List bo izliaóal dvakrat rta mesec na 12 velikih straneh. Izdajal ga bo g. urednik Jos. Prunk. Celoletna naročnina bo znašala 140 K, polletna 72 K, četrtletna 36 K, posamezna številka 6 K. — Upravni-štvo je začasno na Kongresnem trgu št. 19 v Ljubljani. Glasbena Matica je pravkar izdala 12 Lajo-vičevili pesmi za moški, mešani in ženski zbor. Od teh novitet bo pel pevski zbor Glasbene Matice na svojem koncertu, dne 24. t in. v veliki uniomski dvorani 6 mešanih zborov: Pastirčki, Kroparji, Ples kralja Matjaža, Zeleni Jurij, Kiša, Medved z medom. Razen Kiše, ki ie Dornjaniče-va, so vsi teksti iz Zupančičevega Cicibana. Besedilu primaren je aparat, s katerim operira skladatelj: za Lajevlca uprav frapantno pniprosi. Zbori so otroSko - iskreno napisani, gorki in vonjajo po narodni pesmi, sami predpogoj, da postanejo popularni. Nasj bodo te vrstice migljaj pokrajinskim pevskim zborom. Partiture in glasovi se naročajo pri Glasbeni Matici v Ljubljani. > ZA REZERVNI SKLAD UJU POVERJEN1ŠTVO LJUBLJANA. Prostovoljni organizačni davek — 1921. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 37. decembra 1918.) 2. izkaz. Po 40« K: Učiteljski zbor — Gornja Radgona. Prispevali so po 40 K: Marija Dominkuševa, Ida Grossmannava, Marica Kovačeceva, Ko.va-čič Anton, Kovi.č Ivam, Ana Mavričeva, Maivrič Karel, Menkart Alojz, Berta Mankartova in Nada Mihaličeva. — Po 168 K: Mestna narodna šola --• Ptuj. — Po 60 K: Učiteljski zbor - Šent Jernej, Dolenjsko. Darovali so po 10 K: Trost Karel, Mira Pouhova, Gusta Sever - Arhova, Iva Bizjakova, Vera Severtjeva ter Anka Brežniko-va. — Po 50 K: Plesničar Pavel — Ljubljana. — Po 50 K: Učiteljski zbor meščaoiske šole v Krškem namesto venca na krsto pokojnega očeta tov. Mikuliča. — Po 50 K: Učiteljstvo — Zidan most. Prispevali so Po 10 K: Franc in lika Me- ško, Justa Hoibauerjeva, Bučar Alojz In Angela Sitarjeva. — Po 40 K: Lčsica Gjuro — Ljubljana. — Po 40 K: Srečko in Ivana Nagu — Sv. Jakob ob Savi. — Po 30 K: Regina Gobčeva — Maribor. Povejte svojemu »neverjetnemu« Tomažu, da je bil Vaš in Vaše sestre Marte poslani znesek izkazan v 41. izkazu! Zdravo! — Po 30 K: Olga Madouova — Marija Snežna. — Po 24 K: MiheliČ Viktor — D. M. v Polju. — Po 20 K: Pavla Btihova -- Vrhnika. — Po 10 K: Mara Sekiitova — Horjul. — Današnji izkaz 952 K. Prej izkazanih 16.591 K. Skupaj 17.543 K. Ivan Petrlč, Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU. — ooverjendštva Ljubljana. Tiska »Učitellska tiskarna« v Ljubljani. Učimo se srbohrvaščine! V ta namen nam bo najbolje služila dr. Josipa Menceja i srbska Dramatika i NOVO! NOVO I Potrebno in času primerno! Učite se srbohrvaščine na podlagi učnih listov, ki so vseskozi strokovno, praktično in lahko-umevno izdelani ter obsegajo srbsko-hrvatsko-slovensko čtivo s tolmačem in slovnico. Te učne liste urejuje prof. dr. Jos. Mencej, naročila pa sprejema Josip Christof, ravnatelj zasebnega učnega zavoda v Ljubljani, Domobranska c. 7. — Celoletna naročnina znaša 60 K. RISANKE iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4'—. razprodaja Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust! m u m ki jo je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in se dobiva v knjigarni Učiteljske tiskarne komad po 9 kron. Koledarji za 1921! Jugoslovanski poslovni koledar (v obliki knjige) po K 30 — Jugoslovanski koledar (stenski blok koledar) „ K 30 Slov. pisarniški koledar (tedenski) „ K 28 Beležni koledar „ , K 24 Stenski koledar (dvostranski na lepenki) , K 10 Žepni koledarček v platno vezan , K 18 „ navadni „ K 12 „ , mali . K 3 razprodaja „Knjigarna Učit. tiskarne" v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Naši himni: 1. Lepa naša domovina. 2. Bože pravde. Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna. Izšle so: ¡ie in flomon za mladi". i Priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni. anmp« cb—-----s Od 1. decembra t, 1. vse knjige za 20% ceneje. \ Za našo mladino! Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II., HI.. IV., V., VI. zvezek po .... K 12 — Andrej Rapč: , „ „ I., II., III., V., VI. zvezek po......12"- Mišjakov Julče: „ , . I., II., III., IV., V., VI. zvezek po . . . „12"- Ivo TroSt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po........12 - Pav. Flerfe; Iz mladih let. Spis «a mladino, I. in II. zvezek po.......12 - „ Babica pripoveduje. Spis za mladino po........... 12 — Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ................ 15 — Nadalje: Rab. Tagore: Povettice...................... 12- Dr. Ivo Sorli: Bob in Tedl.................... 30,- Cvetko Golar: Prelepa Vaslljica................... 12 — „ Bob za mladi zob (peiimlee).............. 12 — Dr. Ivan Lah: Dore......................»10 — Oton Župančič: Sto ugank (pesmice).................3'— Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5—, 6'—, 8'40. 9—, 25'—, 30'—. it Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flerfe. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - Qnlclri 11 of ^tev- i" H- in stoP- ie P°šla- Na razpolago OUJSKI life L, B0 pa ge: I, 8top- 2. štev. 5 K, II. stop. 2. štev. 8 K, in. stop. 2. štev. 14 K. Pravkar je izšla tudi 3. štev. II. stop. Cena: 14 K. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. ■m Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje nove knjige: hnlina enlv E. Qangl, tri enodejanke: I. Dva svetova. II. Dedl&ln*. III. Trpini. UUIIIId Trdo vez, K 18—. ......... Otrni l/l nripr Drugi predelani niti«. Sestavila Marica Gregorlieva (Stepanilieva). VSUUOIU UUCI Igrice za mladino otroSUih vrtcev In ljudskih šol. Broi. K 16-—. H. PODKRRJŠEK: Pomočniška izkuSnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K. Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas. Spisal MIHAEL PRESL, prof. na državni obrtni Soli v Ljubljani, bro!. K 14—. Stran 5. o a. o C« a, .2 'Ev eo s a ta tj o . co CO O © CL, © w 00 2 W S ca ca o ib © Ji oj ""* « £ t/) co > LO s ji C " o "o* F Js£ "o T3 O- _ O en O O. D •<—s $ oo *B O ® m cc i» b J3 O CD co > o Ji "3 iS o T3 © TJ O O 'čs C >N b «H Tj eS N > — 03 a s . 3 3 S - > J - CS cs > O ¿a o TJ O m Ji ra © b. o H © > o 'a >N O •o > o Ji «T O CO «i—; bi 33 © rt _ ¿Ž >N ca g « " > rt -O rt "d. B O « N lO .£, o T-1 S -S O ® -S ~ "oš5.2 & 03 n. o t/i (H > CS S o £ o o. o o. 03 a iS 3 bi O cfi O O. © o 0D « o o M «i 3 03 ao > M >o CS bi > s' t- as o > cs bi a, OB O a CS > O Ou 'o? CS >00 «J B S © » © M t a. O te bo © © B C X! r p m t te B ■ « © CO CD 1 co rt 0 ca CD B es o* l> 10 I CD 00 t> ca 03 3 M It • • ' M ' K m "3. TJ S TJi Tt< CO T)< 1 Trt 1 »H T-" 0 e. *mt Ot Ji >« B C f C •> • t » IS © a bi > CJ 00 ni 00* co" O O m" >N V "© TJ u M irt JS rt s CJ «1 co * Tj* K CD t> 00 K rt a CS EH 1 1 0 1 O 1 m O 'a © •H © 1 1 >a I LO t LO 55 M OS •eS > O J* o u t t t t c " t iD ^ CO N N w H e fc r » R p p C R t P t I C Ji CS C © a oa > © 00 u> ^ „ bi ® rj bO O O ^ 00 © C J3 C CS ° i: o. >3 a © > o ji .2, C . >N 2 £ as "2 rt CS M B rt CJ © oo « H B. T* Ji © bi G. > O O. I« £ M >N CD 3 '"i (h T3 cs N N 2 3 Sh M "O CS CS o-N JS § « 03 o «I « O. > -o ■§ a "O d 5 «s o- li ® •3 X! O Ci O. t* v o N iC t. iC o; ffl h co « ^ to 00 -¿j 0 0) C K C C K C C 00 0> a NOi^OOOOOlO Hr^Nnj^CDf-OO f» K R r *"vi «s »H O S o ai C o. CS NI cn O ki D. 3 a >N 3 Sh "O CS NJ t. a > o b£ "O O © d © oo X \o CS M J* S CS 3 N a "S o a. t» N © U © ca 'S. o ■o M 5? os "O u Ji « ¿5 -a O 08 V !G bA « B « S © •a a © > o t» © 03 a 03 N Jd 0) D © © ® MU S M • 0 t» CU cs B O 1—( O s-. O Oh • ©osMoio I 10 ec l£> lO CD (M OOOOfflOfflHOOOM OOffl^Ot^MOCOO l> CD CD OJ « t> S O 6® O js S © C — ■> © ^ -o •a a»« S a ® £ a u ja OPO O B p bp-- es o a a > £5 ® rn c — a J N J ^ 0»T| S-. XI 03 3 O 03 1-|(NCI)^10©I>X050 H 00 cd lo ca ci i t> i— co co i> co I ic i Ti I CD O M O lO m O (O N O) os cao — t-~i>ocoocDt>rt ^lOManoarH 10 ca co r-i 00 co ca 00 1-H co LO 10 lO co OS co TH rti CJ C- ca rt co a> rt o> S © 3* g « ^ O «3 03 © O j- a-5 08 - 0 a « j- © S ® © -3 B 5? O .p-t tH f ~ tU OdiOBZ co © ^ o o © CS a © -a CS bo © a © >N O i 00 i t^ I c očo^t^ o ca o o o co co ci o 2 § o 3 -3 © '3 . 03 t- CS > O a © a o u a. ) >N , © rt.S 3 t« c 03 © X T3 ¿"S. g o>cu Ji T3 o JS o ■O CS .„Ji -= ® a -S >© "o > '3 o co 'H .0 t* „ ofiiM Ji 03 9 3 i- O J3 — o; m a- ^ t, C3Qh O, — cacoTtilijoc-coasort o rt rt CO CO Ui ^ 00 C- 00 [> d co v a o u 0, CS O. 3 J«! CO Ji a 3 03 rt S O, M t» S 51 l- O •rt ME C 3 S K3 S "IM J a t» 0 > jt 03 cd •»M > S3 e a 0 > •aiaasag 00 a co iS fel) a "a © i» a P—t O N •M cS •P«* b» a D b TJ 03 s «s 3 a ca •m > O bi ao ¡¡^ '5) 0 © (H % 0 0- a t^ cc OS t^ O i-H •p"* C rt «B B '5 «J ca trn "S t- > O B J* 4) >U O si • 1—I C S-I 03 m £3 >N3 Srt cC N o •rH Ji t-P O (M O fl T3 CD >co CC o cd M C C3 >CQ • rt >0 C . Cd (M fe O .S« 'C 03 P Q M 2 2; Q 3 . O >2 (M 3 OS rt° ■rt Ji _ ® O N rt ^ a - © cS 10 rt N ••—a >—( — 3 3 3 co .-g >0 > 3 S O .3, ^ 03 V D. N a a © 03 a ji >N 00 5 G rt 3 S cs N O O <8 CS > > -t-1 rt rt 00 © 'S >0 >CJ «3 CS a b S S •rt >13 >0 O o t o o Oh OH a CS > O . "M cs O Ji n. >© -o o > rt CO tH O N ■O c« a cS ^ « 5 g bfl ta in 03 1—1 O rt 0) N 03 >© "O >3 13 > ^ _ © S rt © >0 © > o "O ."3 bi N rt O 53 O OH CS > 03 a rti ca co lo a o T3 ® 3 a g T3 -3 cS a n co 33 •rt >0 N g .S ž a 2 o o :3 O > ■4-> co >0 03 S ® S.« rt 03 a a « •rt .b > o ® N 'T? © 03 b, a N S S O, 03 >© © D. S3 © s 3 rt CO O- ¡3 © Ž >0 £ rt o, Ji 00 £ ® 'a co 3 rt~ © ^ >C3 D, ® lO Ji CJ 00 rt C05 S 3 © "čo rs s ® ■s > a -2: >0 3 O cS bT o rti o JS N O .rt ji a >0 o bo g ■o CS N 03 > m "S >« CS B »O O s-o O, © c T5 ce bs © © aj o > co O > S CS > o 1—( m G* .-g © 03 a cs bi 00 a o Ji a B >N B U ns 83 N či © co O ca bi cs 3 bi © ti-. ca © a T3 a bi o N a © s >0 JS o a © a © bi > X o Oh C ^ > a a © o > :=. Ji © •S, SS bc S co 3 S Š j« 0 © is « 00 cS > i cS ^ S © >13 3 >© .co C 0 o. >00 rt 3 «r-l CJ ^ O © Ji ."3 rji 3 >N © 3 1-5 co © a CS a > O Ji rt 03 >w >© CS 3 B TJ CO .rt i- i S 3 3 ^ m g B W rt B 5 © CS - . © rt a " g N > O CS N « h 3 >N rt ^ CO TS - © bi H* t" & S (M B >N 3 bi T! cS N CJ £ p 3 © 00 > o B CS B O b. O. > © bi o a 03 03 "S. T3 © b O. a o . Ji o CO CM N © ^ rt S >00 bi > N O o-: o •B O, O co CL O rt 03 rt ►© CS > © >S1 © © CO >N rt l> S o .S.13 D. . 00 O T3 ca CD _ O O) i"1 ■C O ^ TJ rt rt © o i3 > JS co C >N Ji JO W 03 ^ TI rt CD . .3 00 'S? 001; H-1 > 03 © g rt >« g ® Ji 1—1 Ji '5 « S »g © N 03 > N © B >N ... 3 ¡SO bi TJ O co :3 N * > B .S iS « >C3 .3, © o bfi © B > O E> bi & B O N „ Ji «3 rt 00 c s ^ S ^ S. 5 B -S © N C0 * OŠ •rt os 3 1—t 03 CS «1 "S 3 „2 a CS _ > 2 TJ go CS rt* * 03 >N > © S ® iS rt t; ^ 03 ■3 t» co 0 b. O © Ji 7 "s 03 >N a 3 bi T3 CS N © O 3 *H JS E o © ca r 1 cS co bD Jh 3 0 ^ £ -a cO « N B g M K B g T3 3 CS O O Ji es CS .3, ■S J m t» © >© 55 N W © — 5 ^ 03 os 1-t 3 rt rt a © o a o os B >g S ® 0 £ CS o. £3 > JS O rt ^ ^ es o >OT ■3 B b a © .3 •—s © M co ** CO CO CJ r ca Tjf rt «3P § S a ^ © 0 s CJ > ® S co D. O 3 B Ji a © > > > .© >s: o >N :3 J4 JS a a Ji jd 'a . e a 2 2 -B % co os OS Trt 5 £ S -2 © :a. CO B t» © B "3 tU K © bi O. 00 rt O © > M o o o lO o TJ © Ji CO © B N O n. N B "rt a ¡-1 73 CS CS TJ N B © =2 as a CS TJ Ji — S a > "O iS a b> b 3 •rt <2 '5° 3 « bc b. a TS © "oo CS B 3 a O u "n o © a o bi a © •rt o . >Š M "cT ^ 5 © « o ~ n. T3 O > o o "t-o. t> cs CO N CJ ^ > t» ® « >n b 03 TJ © -T3 © o '5*>S »C T3 3 ® © rt rt 'a os rt os Trt 03 rt rt s © o G O I M 00 ¿0 rt ^ CS rt O. Trt O OS 33 bC >u o 'aT •rtS 3 >0 iS "a. -S © 00 M o o o rt O -3 O > M in 1-1 coo o a. B 3 2 'S, TJ o a. o © 3 ca B ©~.s iS '3 "3* B B bi ji -B co © > B N © a >čo • rt > > CS O fe "B P. - © 2 t"! a o > 3 OD © B « n b, 33 n -3 a m CO 03 s 2 N B s ® 3 a. bd o o o LO Stran 6. UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 20. januarja 1921. Štev. £ SB TI B g- C* 3 3 I /-.o. 3 O B »g, o «-- «— w ^ ss ►t B K" te o< E* 3 g O o. C N o 3 < < So m 2 te ca. N O CO <1 O > 3 o-i o N< 5< TJ te o B o-•O co 3 pr o. C» a •=§* 5° H o » Ci< C 3 CT9 » < B TJ O S O N< S PT B 0q SB •o o O S "B rt B CD rt < ® B C. 2. m ~ 2 55 ET "" cn S?! O. rr p .. rt C W M" ts 3 s •c 3 te 3 B - rs. o« iT. 0< » 2 < o n' cz: R oi <® rt —• o 5 <5 W e-i o ™ CT ct 2 Í ¡I te o< ® < o C C C cr »s B G. a » co Cl CD O a> 3 cr >-j » co to o cF o- to cr cn B 5 « sc c; S- r* o o« 5- B g < Oto S (t O g" WTS S-o- C 3 ~ w o % co n a. 2 h3 nS. a| os o; b: a» •-j CD a. B S 5° eo ®5 |-i pr o N te »i tU C t cx *■" 3 ^ 5 ^ < a » to 00 o CC oo 00 CD «D ffcj B B CD O cr 3 ' ct B te T3 o ui O CD . tO 1 * P^ 0. 00 00 — <1 t^- 00 to 0 co 0 00 CT . . CT ** -a -J CO — o« oo tO — O OJ 00 00 oo to co to co to — ^ tO CT IO tO tO tO >-» CT O) CD oo oo to CT OS cn l~0 >1 CD o. 3 CD o o ÓQ cc "S CD B. 3 CD cr B « 05 S (t CD 7t (DfOCDCOlDCDtDtOlOtD ©(COO-~JO>Cn.S.OJK3 — Poslovno leto MI-* tO ^ CO Oí novih zadružnikov —■ rt 1— lO rf^ Co Cn — co — 01 — as ^ 00 os CIKDCOtOtDWOtOl^OO « \ vplačanih I deležev ! N-OOCO 1 1 (flíwlO 00 MKJOC» 1 1 —J K5 tn CO < — ~ 1-» — K0 — O — (fc-COOrt OtGOlOCCO novih vlagateljev < r-f it OSrf^tOCn»-* —' rt — ^ 004^00t£>t£300 — COIO ^-tOOH-SOl --OS A. co — as^a^ioo — Cnif^CnCO^.f-Ck.tn — O * o" CÍ C 0 7T C CP WÜHO-J1DU1DK30M wcoooissstos- < » — — tooscoo — OU» - OSlOl^COOO — novih dolžnikov ^ CO rt CO tf^ rf*. M CO - CO 0 00 ID Üi CO N — oseo — 000 0 c?s: CD fr - w cooooooooo * "g 0 s. ! 1 1 ¡I 1 1 I | 1 < C I3" rfk^i^^CTicncnCnCnoi OCdtüOIOOOlMÜlNl zadružnikov (00l0 05000"uci0 ocowooüiwcooiajoi OtwOlrttOCO— rt-co&is \ deležev 1 ro tn if^ 00 to 00 1 OOOIOOOOIOSÜI c — _ — — — rtNDlolOtO tocooooocoexio — ---- os^oioiNjcooscnoco vlagateljev MNiOcO — CO-^JOOOOCO 0 <1 efl oic ^ - cr. »- — —coco — COOOOO^ÍCO Uí.COO-J3iociGloCn AOilOOlMOJCffiOlO) 1 vlog « O 3 4^0000000^.~0010000 OO^CnOOOOSO". rocooo 0 n cc — MMUCO^OiCnCTOl ^ — aitoooco — LO — K> CoCIOOOtCCnOJ^MW dolžnikov 3 •0 lo — -MUUK3MKJ — Cn CO h» rf. -J--coto K3 CU 01 4. i. COM CO !(>■ w-J coOiCnco^lcDO' üi^o'njiiotoai — co bscnoooococnocooios ■o 0 00 S. co 0 <5 cntcooco — COCO — O OstOCJlCnOJ—CO-Jtf^OO «4 -- >0 — — — — to — tototo Osooososasoo-Mcnoicr čistega dobička P Ct *ON3CO->■ CD tO O a >-i » a- o o ' —* te te n ca CD CD •c e- ° S so a. < o< te » 3 C a B CD ID te 3 _ te 3 0< te 5T fi* te B te < 3 CD s a. te CD C>< 3 CD ' i CD CD « a> N< i-i ® < < 3 ™ ® i/j »-( a 3 cr 3 af a. r- = T3 W O CD S C CD co< l-S r^- «3 3 w 53 O 0< te E 2 O- < o te w S* a te g te W 3 tí te S 2Í te b a 3 3 — s a g S » 13 si" CD >8 — O O a. o cr to o« M D • ® 2 g. g 3 3 3 te to CD O) a -J o- N< C» 3 W ® • N te Q. >1 B N< B ® K* .3 ® 3 B N O 3 te a a 3 cr o T) < C C5 0< ¿2. B-' ® ® 3. V 3 rt" < O C* o cn TJ » O S CL t» 3 pr o-B > 3 cr O C D-¡SK 3 O« i" n ® a T g B S' 3 » ' a o cs o* a> S" ® 0q te rt p 3 rt< O B cn i » S* P 3 ra te' o<5. 3 rt pt 3 rt • • te 3 te TJ te' CTQ O ^O " to - ° 3 ^ g. » —. 3 ^ Si ® CD* rt" " O B 55- -- Si o g 5 te ® 3 m a » "B N S ® o os a, rt CD cd "J ® i" ° = 033. - - rr s o & o C - • te 3 3 CT rt o N< "S as o< d B co » 5 N as «nt c o< B