Ali je moratorij res brezpredmeten?
Že v prejšnji številki Naše komune smo pisali o pobudi, ki jo je pred slabim mese-cem dni predsedstvo občinske skupščine skupaj z vodstvi poslanskih klubov sklenilo posredovati skupščini v obravnavo skupaj z najnovejšo informacijo o Malem Vrhku. Pobuda, občinska skupščina jo bo naslovila na mestno skupščino, predlaga uvedbo mo-ratorija na rušenje obstoječih črnih gradenj, vse dokler ne bo sprejeta nova zakonodaja. Mestna skupščina bi jo pravzaprav lahko predlagala že sama, saj je prostorsko plani-ranje v Ljubljani pristojnost mesta.
Na to pobudo se je potem, ko se je pred-log zanjo pojavil v javnosti, odzval sekretar za urbanizem mesta Ljubljane dipl. ing. Marjan Bežan in zapisal: »Mestni sekretari-at za urbanizem ugotavlja, da je odstranje-vanje nelegalno zgrajenih objektov v pristoj-nosti mestnih inšpekcijskih služb, ki se pri tetn ravnajo izključno po določilih obstoječe zakonodaje. Nobena lokalna skupnost (skupščina) ali upravni organ v lokalni skup-nosti ni pristojen za odrejanje njenega dela,
ki bi pomenilo kršenje zakonodaje. Slednje lahko spreminja le državni zbor, ki lahko sprejema tudi interventne spremembe zako-nodaje.«
Ali je temu res tako? Prelistajmo mestni statut. V 78. členu mestnega statuta (iz leta 1985) piše, da so inšpekcijske službe dolžne pri svojem delu upoštevati tudi politiko, sklepe, smernice in priporočila, ki so jih sprejele skupščine občin in mesta. Omenje-no določilo ostaja tudi v spremembah in dopolnitvah mestnega statuta iz leta 1991, kjer pa v 49. b členu piše, da ima mesto prenešene pristojnosti na področju inšpek-cijskih služb, v 12. b členu pa je zapisano tudi to, da so skupščina mesta in njeni orga-ni dolžni obravnavati pobude in predloge skupščin in drugih organov ljubljanskih ob-čin ter jih obveščati o svojih stališčih in odločitvah, še zlasti, če se zadeve nanašajo na prenešene pristojnosti občin na mesto. In to inšpekcijske službe so.
Kako je z obravnavo predloga o moratori-ju je torej jasno! Naša občinska skupščina ga
bo ne glede na vsa dogajanja obravnavala. Resno in preudarno, saj ne gre samo za Mali Vrhek. V občini je 400 črnih gradenj različ-nega izvora. Sedaj pa zakonodaja predlaga bodisi legalizacijo ali rušenje. Kazni za pre-kršek so smešne, plačila naknadnih dajatev niso obvezna.
»Zakonodaja mora jasneje opredeliti na črno grajene objekte, ki ležijo npr. na bodo-čih komunikacijah odnosno rezervatih od tistih, ki jih je možno legalizirati in od tistih, ki so na zazidljivih območjih in je njihovo gradnjo pogojevalo med drugim tudi preza-pleteno in predolgo pridobivanje potrebnih dovoljenj. Prav tako bi nova zakonodaja morala upoštevti pri legaliziranih gradnjah naknadno obvezno pridobivanje vseh dovo-ljenj in poravnavo obveznega plačila vseh dajatev. Zakonodaja mora predvideti tudi instrumente prisile, ko gre za poravnavo obveznosti«, pravi naš župan Bogdan Bradač.
Moratorij in nova zakonodaja sta nujna, saj gre za razjasnitev vseh vprašanj s področ-ja prostorske zakonodaje. Teh pa ni malo!