GLASILO NARODNOSOCIJALISTIČNE STRANKE St. 44. V Ljubljani, sreda 10. novembra 1920. PnSfnteaplaeanavgatoslni I,eto I. Ureuništvo: Ljubljana, Stari trg št. 19. Telefon št. 359. Izlmja dnevno Posamezna številka velja 1 krono Upravnišlvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 12 K. Inserati po dogovoru. Sestanki v Rapallu so se pričeli. Agencija »Stefani« javlja iz Rapalla: Italijanski delegati grof Sjorza, vojni minister Bonomi ter izvedenec Salata so 8. t. m. ob pol 10 v vili Spinola sprejeli jugoslovanske delegate ter rimskega jugoslov. poslanik? Antonijeviča. Ko so jugoslovanski delegati: izrazili svoje želje, je podal grof Sforza izjavo, naj se takoj prično stvarna posvetovanja, ker bo že prva seja pokazala pravo in odkritosrčno željo italijanske vlade, da se doseže sporazum, ki bo branil interese obeh držav ter tako ugodno vplival na splošen položaj. Po ugotovitvi vojnega ministra Bonomija, da po Italiji zahtevane meje nimajo napadalnega, temveč samo obrambni značaj in nikakor ne pomenjajo žalitve Jugoslavije, sta dr. Vesnič in dr.Trumbič obrazložila stališče Jugoslovanov ter izjavila, da sta preverjena, da pomenja popolni in gospodarski sporazum med Jugoslavijo in Italijo največjo korist za obe državi. Izrazila sta željo, da bi hotela razpravljati o celoti spornih vprašanj. Vendar pa so ital. delegati vztrajaii na svojem stališču, naj sa razpravlja o posameznih točkah po njihovi važnosti. Rapallo, 9. nov. Po italijanskih virih včerajšnji dve seji nista pokazali možnosti ugodnega uspeha jadranskih pogajanj. Grof Sforza je natančno določil smernice za sporazum. Zunanji minister ppvdarja, da želi Italija, čepra/ se je njen diplomatični položaj izboljšal, prijateljskega sporazuma predno bi skušala rešiti spt>rna vprašanja s silo. Dr. Vesnič in dr. Trurnbič sta pokazala željo Jugoslavije, doseči politično in gospodarsko pomoč Italije, čeprav sta zastopala jugoslovanske teritorialne zahteve, v kolikor je to bilo mogoče. Rapallo, 9. nov. Delegat Volpi, ki je zelo deloval nato, da priie do pogajanj, ni prišel na sestanek. Vendar se pa upa, da še pride. To bi bilo koristno za pogajanja, ker je Volpi velik prijatelj dr. Vesniča. O čem se bo razpravljalo v Rapallu. Rim 8. nov. Kakor poroča »Tribuna« bodo na jadranski konferenci razpravljali o posameznih vprašanjih v naslednjem redu: 1. vprašanje vzhodnih mej ter vprašanje obmejnega dela pri Snežniku, 2. vprašanje teritorijalne zveze Reke z Italijo in 3. vprašanje Dalmacije. Rim, 9. nov. Stefani javlja: Italijanski in jugoslovanski delegati so se včeraj posvetovali o vprašanju mej v Julijskih Alpah. Danes so se pogajanja nadaljevala. Težkoče vsled italijanske nepopustljivosti. Ministrski predsednik Giolitti ne bo prišel na pogajanja prej, dokler naši delegati ne sprejmejo glavnih italijanskih zahtev. Razen utrditve meje zahtevajo Italijani privilegije za italijansko prebivalstvo v naši državi.- Zahtevajo tudi nekatera dalmatinska mesta in nekatere otoke. Verjetno je, da se v tem primeru dr. Vesnič vrne, medtem ko bj drugi delegati ostali v S. Margherita "da počakajo nove inštrukcije. »Mittagspost« poroča iz Rima: Italijanski in jugoslovanski delegati imeli so včeraj v S. Margheriti prvo sejo. Proučevanje stvarnih vprašanj se je začelo popoldne. Italijansko delegacija je kot pogoj za otvoritev razprav zahtevala, da se sprejmejo nastopne točke: Da se razširijo italijanske meje do Snežnika, da se proglasi Reka za neodvisno državo pod varstvom zveze narodov, da anektira Italija otok Krk in mesto Zader, in da se dajo jamstva za varstvo italijanskih manjšin v Jugoslaviji. Razprava o teh vprašanjih se je odstavila z dnevnega reda zato, da so razpravljali o gospodarskih problemih. Rapallo, 9. nov. Včeraj dopoldne ob 9 in pol so se sestali jugoslovanski delegati z italijanskimi v vili Spisola. Na vhodu vile so sprejeli jugosl. delegate grof Sforza, vojni minister Bonomi in ekspert Rodolo. Italijanski delegati so bili pri sprejemu in pri poznejšem občevanju neobičajno prijazni, pri pogajanjih pa so pokazali skrajno nepopustljivost, tako da so se že v prvi seji pojavile velike težkoče. Milan, 3 nov. »Corriere della Sera« piše, da mora hitro priti do sporazuma. Ako se v treh dneh ne pride do odločitve, se bo morala konferenca raziti. Vojaška konvencija med Grško in Jugoslavijo? Kakor se zatrjuje v političnih krogih, se je o priliki bivanja jugoslovanskega regenta Aleksandra v Atenah sklenila vojaška konvencija med Grško in Jugoslavijo. Protiboljševiška agitacija v Moskvi. »Izvestija« potrjuje vest, da obstoji v Moskvi antiboljševiški agitacijski odbor, ki ga vodi Savinkov. Amerika zapusti antanto. »Mornig Post« odločno potrjuje vest, da nova ameriška vlada in parlamentarna večina na noben način ne bo ratificirala vojaške zveze s Francijo. Konferenca ameriških politikov. United Press javlja: Harding je nastopil svoje potovanje v Texas. Po svojem povratku v decembru namerava sklicati konferenco zunanjih politikov. K tej konferenci se bodo povabili vsi voditelji obeh strank, prijatelji in nasprotniki zveze narodov, moški in ženske. Posvetovanja bodo imela le informativen značaj. Ogroženje srednjeevropske gospodarske konference. V političnih krogih se smatra bratislavska gospodarska konferenca za zelo ogroženo, ker je zelo malo verje tno, da se bi d ) zastopniki češke vlade z ozirom na šovinistično hujskanje proti suvereniteti češkoslovaške repu blike po Avstriji skupno posvetovali z avstrijskimi zastopniki. K volitvam v konstituanto. Volitve so pred durmi! Stranke so pričele z volilnim bojem in se v njem poslužujejo vseh sredstev, lepih in nečednih, dopustnih in nedopustnih. Bije se zadnji boj za moč v konstituanti, kjer se bo za dolga leta osnovno odločalo o usodi naše države, o usodi jugoslovanskega naroda. Volitve so svobodne — vsak državljan razpolaga popolnoma svo bodno s svojim glasom. In če je izdal demokratski minister Draškovič §e v zadnjem momentu nekaka navodila, kako sc naj zadrže oblasti pred in pri volitvah, ki omejujejo v gotovem oziru volilno svobodo, vendar te odredbe ne bodo preprečile svobodnega izraza ljudske -volje. In to je glavno. Dolgo je trajalo, predno smo prišli do volitev in marsikatera kletev bi izostala, da so prišle prej. Tekom teh dveh let je postalo ljudstvo več ali manje politično neobčutljivo in še sedaj, ko stojimo že neposredno pred volitvami se le težko in počasi drami iz. svoje politične zaspanosti in apatije. Krive so temu predvsem dosedaj vladajoče stranke, ki za politično vzgojo ljudstva niso storile prav ničesar, volitve pa so iz strahu pred njih nasledki odrivali in zavlačevali, kolikor mogoče dolgo. Sedaj so tu in dolžnost vsakega državljana je, da po svoji najboljši vesti odloči v prid države in ljudstva, ki jo tvori. Dolžnost vsakega državljana je, da prouči in premisli smernice, ki jih zastopajo posamezne stranke, obenem pa presodi tudi osebe, ki naj te smernice zastopajo in pa njih delovanje. Le potem, če bo vsak volilec res poznal posamezne stranke in njih načela, le potem govorimo lahko o zrelem narodu in o resnični volilni svobodi. Večkrat smo se na tem mestu že bavili z političnim delovanjem dosedanjih strank in njihovimi uspehi. Dokazali smo na podlagi vsakemu la-jiku očividnih dejstev, kako ogromno škodo so povzročile te stranke v svojem koruptnem izkoriščanju politične moči v strankarsko - zasebne interese našemu delavskemu ljudstvu. Tega niti v svoji celokupnosti ne zakrivajo, temveč zvračajo le krivdo ena na drugo — v mislih pa jim je le eno — priti zopet čimpreje k koritom. Ce demokratje sedaj trdijo, da je glavni njih cilj uničenje klerikalizma, jim mi povemo, da je to prokleto malo in tako zastarano, da ne bo vleklo niti kol volilno slepilo, kaj še da bi prepričali mislečega človeka. In če trdijo demo-kratje, da jih pri njihovem uničenju klerikalizma oviramo mi narodni soci-jalisti jim mi odgovarjamo, da bi klerikalizma v Sloveniji že davno ne bilo, če bi bili liberalci, pozneje demokratje /kdaj na svojem mestu. Z izvozničar-stvom, podpiranjem bank'in kapitalistov in protisocijalnirn vladanjem pa klerikalizma ne bodo iztrebili ker korupcija v demokratskih vrstah, njih politično hinavstvo in strankarstvo ni ni nikako zdravilo proti korupciji v klerikalnih vrstah in njihovem političnem hinavstvu in strankarstvu. Klerikalizem bo ubila Samostojna kmetska stranka s pomočjo narodnih soci-jalistov, skupno s klerikalizmom bomo pa tdui pokopali JDS, ki ima do obstoja ravno tako malo pravic* kot SLS. Ce sedaj toraj begajo demokratje napredno misleče ljudi, če§, da bo brez njih zmagal klerikalizem v Sloveniji, je to le neroden volilni manever, s katerim ne bodo pač pridobili niti enega glasu. Kakor izrabljajo v politično-strankarske namene demokratje idejo svobodne misli, tako izrabljajo v isti namen klerikalci vero, dasi so ravno oni tisti, ki verskemu čutu našega naroda največ škodujejo. Ljudstvo spregleduje, da se izrablja cerkev, spovednica in prižnica v politične namene in sc odvrača ne samo od klerikalcev, temveč istočasno tudi od vere, ki so jo klerikalci toliko časa izrabljali v svoje politične svrlie- Zastopstvo kmetskih posestnikov prevzame SKS in s tem propade klerikalizem sani po sebi, ker edino kot zastopnik kmetskega posestnika je imel dan življenski pogoj. Misleč človek torej, ki trezno presoja današnji politični položaj, vidi, da stare stranke propadajo. Isto namreč, kar smo rekli o klerikalcih in demokratih velja tudi za brez- in zato proti narodno socijalno demokracijo. Njena pred petdesetimi leti postavljena gesla danes ne drže več in diktatura proletarijata je ravno tako krivična in svobodaljubnemu človeku nevzdržna kot diktatura velekapitala. Kur je dobrega v marksizmu smo prejeli v naš program, kar je slabega, zastarelega in neizpeljivega smo zavrgli. In v onem trenotku, ko se je ustvarila NSS je pričel upadek socijalne demokracije, ki mora voditi prej ali slej k združitvi vseli duševnih in telesnih delavcev pod praporom narodno-socijalistične ideje. Narodno-socijalistično stranko je rodila ljubezen do domovine in trpečega ljudstva, ki ječi pod izkoriščanjem kapitalizma, ki se skriva za raz-' nimi narodno, versko ali svobodomiselno pobarvanimi krinkami. Ona zastopa interese vseh slojev in stanov, ki žive od dela svojih rok ali svojega duha in edino ona' ima času primeren socijalen, kulturen, in naroden program, ki mu sledi brez ozira na osebe in stanovsko korist — ker glavno naše geslo je, koristiti trpečemu narodu in če pri tem pade tudi lastna stranka. Naša narodno-socijalistiena stranka gradi v duhu časa novo trdno soci-jalno stavbo na lastirh jugoslovanskih tleh, stavbo, v kateri naj najde miren in srečen dom naš stoletja zatirani delr.vski narod. Pravica in poštenost je naše geslo, boj proti izkoriščevalcem naš program. In na tem programu neumorno razumne in poštene ljudi, da pomagajo pri naši stavbi, da nam sodelujejo v borbi za pravice naroda, njegovo srečo in blagostanja. Zato je vsakega poštenomislečega velika dolžnost, da se pouči o programu iri namenu naše stranke, gre znatni v boj proti starim, gnilim, življenja nezmožnim strankam, da tako pripomore 28. novembra narodno-socijab-stični stranki k sijajni zmagi in's tem pomaga dvigniti od nezmožnih in sebičnih strank poteptano in svojih pravic oropano ljudstvo k narodni samozavesti in uživanju vseh političnih in socijalnih njegovih pravic. Stran 2 •NOVA PRAVDA* dne 10. novembra 1920. 44. štev. K našemu socijalnemu programu. Bolniško zavarovanje hočemo ustvariti tako, da bo moglo služiti za podlago vsem ostalim panogam soci-jalnega zavarovanja. Bolniško zavarovanje mora obsegati vse produktivne sloje, ki delajo v podrejenem službenem razmerju za plačo ali mezdo. Zato zahtevamo, da so za slučaj bolezni zavarovani ne samo manuelni namezd-ni delavci, ampak tudi duševni delavci, predvsem vsi javni in privatni nameščenci, katerih prejemki ne dosegajo take vi§ine, ki bi jim zasigurala brezskrbno zdravljenje v bolezni. Dolžnosti bolniških blagajn in morebitnih drugih nosilcev bolniškega zavarovanja morajo glavno in predvsem biti označene v tem, da bolnika dobro in trajno ozdravijo in da morajo v ta namen poskrbeti za specijelno zdravljenje po sanatorijih, letoviščih itd. Denarna podpora v slučaju bolezni mora biti tako visoka, da je delavčevi oziroma zavarovančevi družini materi-jelni obstoj zasiguran ravno tako, kakor v času, ko je bil zavarovanec zdrav in je mogel služiti. Z vsem poudarkom zahtevamo uredbo družinskega zavarovanja, ker nepobitna resnica je, da težo bolezni otroka ali žene mora nositi zavarovanec, na katerega bolezen v družini stavi take zahteve, da jih on sam brez pomoči javnosti, države ne more zmagati. Ue samo pravilnost in bomamteta zahteva, da se država zavzame za bolno družino na-mezdnih dnlavcev. to zahteva tudi po-pidarna noli+ika in rrosnodartki interesi snlo^nnsti. V boju proti tuberkulozi tei naimonnniši uničevalki naše moči mora ob1i"ntno družinsko zavarovani« zavzemati važno mesto, ako hoče država usnešno zatreti to ktmo. Zavedamo se -pomena uredništva javnega in privatnega. Vi ie r>o1ev delavstva eden naivažneiših faktorjev v državnem živlieniu. Tz te zavesti mora bfti porojena naša skrb za materijelni dobrobit uradništva. zlasti za čas pn'«™; V novelirani in izponolnjerti bolniški zakon mora biti sprejeto uradništvo ali pa se mora ustvariti poseben zakon o bolniškem zavarovanju javnih in privatnih nameščencev. Na§emu malemu obrtniku, ki ima samo na zunaj značaj samostojnosti, mora država dati možnost, da je za slučaj bolezni, nezgode, starosti in onemoglosti zavarovan. Koristi naše-ga'poljedelskega gospodarstva nujno kriče po razcepitvi socijalnega zavarovanja na poljedelske in gozdnogospodarske delavce in male kmete. Nič več ne smemo trpeti kulturnega škandala, da more biti oboleli kmetski hlapec v bolezni brez pomoči. Za bolniško zavarovanje je ogromne važnosti zdravniško vprašanje in 'vprašanje le-karen. Ako hočemo, da bo imelo soci-jalno zavarovanje trajen in blagodejen vpliv na celo naše gospodarstvo, se moramo zdravniškega vprašanja poprijeti z vso vnemo in poudarkom. Učni načrt naših univerz bo moral posvečati veliko večjo pažnjo vzgoji, so-cijalno-z.avavarovalnih zdravnikov, ki morajo v tej stroki biti specijalisti. Zdravnik, ki je udeležen pri praktičnem izvrševanju soc. zavarovanja, ne sme biti samo zdravnik, on mora poznati razmere življenja, naše industrije in gospodarstva. Njemu pripade velik del vzgojne naloge med našim ljudctvom. Kakor zahtevamo, da mora država ustvariti nov tip šolskih in mestnih zdravnikov, tako tudi zahtevamo specijaliste za soc. zavarovanje. Soudeležba pri soc. zavarovanju ne sme biti za zdravnika postranski posel. postati mora ndavua in edina njegova naloga. — Vprašanje lekarn in snloh industrije, ki proizvaja zdravila, je velevažno. Nič več ne smemo dopustiti, da so taka podietja v rokah rosameznika, ki brez državne in ljudske kontrole dela ogromne dob’čke na ljudsko škodo. Brezpogojno zahtevamo pametno soeiializacijo lekarn, ki bodo v stanu daiati bolnemu človeku najbolj cena zdravila. T eknrne ne smejo imeti značaj zasehno-kanitali-stičnega podjetja. Dalje prih.. Politične vesti. Volilni manever. Tajništvo TDS pobira izjave, kjer se mora vr>1'1«c zavezati, ba bo volil listo TDS. Nič nas ne briga, kaj počne TDS med svojimi pristaši. Odločno se pa moramo zavarovati proti temu. da bi se z izjavami tiga-nialo teror in sililo volilce za podpise. Proti vsakemu atentatu, vplivati na volilno svobodo, se bomo najodločneje unrli. Poživljamo naše somišljenike, da nam takoj javijo vsako nekorekt-11 nost, ki so io v tem pogledu zagrešili agitatorji TDS. Iz Savla — Pavel Lilleg. V ,,Slovenskem Narodu se Lil-leg divi nad ljubeznivostjo liberalnih narodnih predstavnikov za interese javnih nameščencev. Pr? tem pa popolnoma pozablja, da je bil tudi on med tistimi, ki je javno in privatno najostreie nastonal proti nerazumevanju položaja jf.-nih nameščencev od strani vseh slov. političnih strank toraj tudi od strani TDS. Spomnimo ga samo na shode v Unionu, k?er je rohnel nroti narodnim predstavnikom, poživljal na odnor in štrajk. Danes, ko smo pred volitvami, je šel mož pred Govekarjev klobuk in kot snokor-jen grešnik zatrjuje, da vse kar je govoril in pisal — ni res! Res čudno spreobmienie. Samo to si naj zapomni. da med spreobrnjence niso šli javni nameščenci in niso pozabili, kako se je njihove zahteve bagatelizi- ralo v Beogradu. Končno radi verujemo ..Slov. Narodu", da ministri v Beogradu niso zastopnikov javnih nameščencev dejansko metali skozi vrata. Bog obvari. da bi se to upali! Prav dobro pa goso. Govekar ve. da se denutaeijo z ljubeznivostjo lahko izkomnlimeutira skozi vrata. To je narisala ..Nova Pravda" in to se je tudi zgodilo. Drugače bi bila prizadevanja javnih nameščencev dosegla druge uspehe in ne bi dosegi? z naj-večiimi grožnjami le malenkostne oo-viške nlač in ne bi ostali na cedilu s službeno pragmatiko. Javni nameščenec. »Surova« resnica. Na naše opravičene očitke demokratom nam »Slovenski Narod« odgovarja. da smo »danes najbolj surovi slovenski dnevnik«. Da. da, resnica je za krivce vedno »surova«. # Drobiž dobimo, Te dni odide na Dunaj komisija finančnega ministrstva, da prevzame del kovanega denarja, ki se je za nas napravil na Dunaju. Ta kovani denar se bo še tekom tega m«seea stavil v promet in se bodo takoj začele odtegovati iz prometa eno- in dvekronske novčanice. Obsedno stanje na Reki. »Telegraph« levila iz Trsta: Vsled jugoslovanskih spletkarji na ozemlju Kvarnpra je bil D’ Annunzio prisilien proglasiti na R°ki obsedno stanje. D’Annunzio" obviada popolnoma kanal med Cirkvenico in Sinjem. D’ Annunzio je prepričan, da pride do zimske vojne z Jugoslavijo, ker druge rešitve ni. Nemiri v Atenah. Stranke opozicije so priredile volilno demonstracijo, ki je potekla zelo burno. Demonstranti so napadli policio, ki je hotela napraviti red. En redar je je bil ustreljen eden pa teško ranjen. Šele požarna bramba je z vodo razpršila demonstrante. Italijanski nacijonalisti hujskajo. »Messaggero« javlja, da je notranji in zunanji politični položaj Jugoslavije zelo kompliciran, zlasti ker hoče agitacija Hrvatov in Slovencev za Habs buržane odcepiti del Jugoslavije in jo priklopiti podonavski federaciji. Tudi gospodarski položaj Jugoslavije ni ugoden. Do rešitve jadranskega vprašanja ne more Jugoslavija imeti nobenih ugodnosti od povečanja svoje države. Največjo privlačno silo ima Italija. Beograd čuti potrebo, priti iz gotovih vzrokov do sporazuma. Tržaški fašisti proti Čehoslova-kom. Od tržaške češke strani poročajo listu „Lavoratore“: Kapetan Holub, poveljnik češkega parnika ..Legie", ki so ga pred dnevi tukaj tako slavili, je bil za \‘ojne linijskolaclijski poročnik avstroogrske mornarice in poveljnik avstroogrskega podvodnika, ki je med Otrantom in Malto potopil več trgovskih ladij. Njegovo ime se nahaja na listi onih častnikov, ki jih zahteva antanta od Avstrije, naj jih izroči, čvtriin ni mogla izročiti kapetana Holnha antanti, ker je bil na krovu češkoslovaškega n«rnika ,,T.egie". Sedaj zahtevajo tržaški fašisti — morda zato. da se v Trstu dvigne trgovina iti nomorstvo — naj Češkoslovaška družba odpusti kaoetana Holnha. Konzul Seba se ie odločno unrl tei zahtevi iti ie zanretil. da odsfooi. da bo z osebiem konzulata zapustil Trst in drugod poiskal večjega gostoljubja. Romunsko-nolisko prijateljstvo. ► Zunanji minister Sapieha je priredil ir čast Take Tonesca poslovilno eoiedino. Minister S«nieha in Take Tonescu sta imela govore, v katerih sta naglašala važnost oolisko-romiin-skeea priiafelistva. Snoči je Take To-nešcu odnotoval v sprems+vu poliske-na noslanika v Bukarešti Skrzynskega v Bukarešt. Avstrijsko brodovie. Uradno se poroča: Medzavezni- št-a oo