121. številka. Ljubljana, nedeljo 26. maja. XI. leto, 1878.
LOVENSKI NAROD.
v*wua v*«* dan, izvseinši ;>«••• cdotikc v.: i.Mave po presniom, ter vmjA po polti prejemao m av »tro-ORomk e dežele za celo leto 16 gld., ta. pol lota H *;ld.t .'A eelri tata 4 ^Iii. — Za i.   • V\ .fi« jpoJiljarja ..v* .« c«to h •< IS  -I'!., .a četrt lotu 3 gld. 30 kr., za en moaeo 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje ne
*mm so računa 10 kr. za inesoo, 80 kr, at C si it lota. — Za Injfl de*, tile toliko ve<\ V.«J£kor »itnina iznaša. —Za gospodo učitelj o na lj nilskih šolah in se lijake velja znižana con* :.i sicor: ?.<'■ Ljubljano -fi Set ti le I 9 gld. dO kr., p j poŠti projera&n ta Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od detiristopne petiVvflrtfl 5 kr., £e eu 0*neaUo i&krei tfckflL 5 V..-,, .-h to dvakrat in 4 kr. Če se tri- alt večkrat tisk*. Dopisi naj se .svoto neskiretL      liokopui se no Vi»tV*jo. — Uredniflt to jo f Ljubljani v Franc Kolraanovej hi5i i*. 3 „gledališka stolba". Op ravni Št vo, na katero .-aj •»<-••   m.,        -. poftljati ta- •     11       Lua*e$e, oznanile, ■'. j. udmimatrarivno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši.
Telegrami.
Berlin 24. maja. Državni zbor je ovrgel v drugem branji prvi paragraf socialistične postave z 251 glasi proti 57. Na to je vlada izrekla, da ne poklada nobene veljave na daljše posvetovanje. Zvečer se sesija sklene.
Carigrad 24. maja. Porta bode baje prihodnje dni avstrijsko vlado naprosila, naj zasede dunavski otok Ada-Kale. Prepričani so v Carigradu, da bode Avstrija to storila.
London 24. maja. En infanterijski polk je iz Bombava v Malto prišel.
Obeta se mir.
Zadnjih dni j novice iz Londona, Peter-burga in Berlina poročajo, da so se vojni oblaki razvlekli, in da politično vreme kaže pa mir. Na Angleškem je močna stranka bila sniirom proti vojni, namreč vai srtduji in manjši obrtniki, bolj izobraženi delavci; na angleško vlado za mir pritiska tudi občni zastoj dela liže zdaj, ko vojno g e uij; daljo delavska vojna v Lankaširu, neizprosna opozicija Ircev, oživljeno feuijanstvo, ki Angliji žuga i/ Amerike; in kakor iz morja rastoča iu.ska krejzerska flota tudi plaši Angleže, da se jim koža ježi pred vojsko.
Kavno tako pa tudi Rusi nijso šovinisti, ne sčujejo svojega naroda v boj, in ne bahajo se sabljo. Vse novine priglasujejo miru, tudi z odstopkaini ali koncesijami, samo, ako se časten mir doseči more. Rusi ne potiskajo protivniku orožja v roke, pripravljeni so svoje oro/ju odložiti, ali, če ga bode trt balo rabiti
kljubu tej miroljubne j volji, rabili ga bodo može v no.
Osnova za mir je mej Anglijo in Rusijo najdena, in ker so Rusi od san ■ štefanskega miru nekoliko stvarno menj zdatnega popustili, morajo se tudi Angličnni udati, če nečejo Beaconsrield in tovariši lehkomiAljeno v nego tovi krvavi -boj tirati.
In miru je želeti nam vsem — to se ve, z uveti, kateri ne uničujejo ruskih zmag in osvobojen j a Jugoslovanov. Ti uvet> pak so uže toliko kakor gotovi. Ni sama Anglija se ne upa več zagovarjati turške celokupne države. Turčija je v Evropi kot velevlast uničena. Bolgari se bodo mo<;-li v slova n skem in avobodnostuem smislu razviti, srbski element bode pokrep!-an, avstrijsko južno Slovanstvo pridobiti prej ali slej lep prirastek v Bosni in Hercegovini. To vse je priborila Rusija gotovo uže, razvijanja in dovrše vanj a je še treba. To pa more le čas storiti. Čas bode Slovenstvo potem dozoril, da bode za bodočih trideset let stor.lo še večji korak naprej do lepi« in večje bodočnosti, katera mu gre in mu je odločena po velikosti in darovitosti tega našega roda.
Politični razgled.
Ttotritiije dežele.
V Ljubljani 25. maja. ilV* o pregovarjanje se menda
koncu bliža. Ogerski zbor bode baje denes sprejel zadnjo postavo o banknem statutu, potem se razide na poletinske praznike. — V cislejtanskem državnem zboiu pak je predsednik Rechbauer naznanil, da bode ta teden vsak dan seja, dokler se nagodbene postavo ne sprejmo, ker čast in dostojenstvo ne pripuščati novega provizorija.
ViiteiiJ«* držuv«.
Telegram, ki je bil 20. t. m. v CVir-f-*f i-*. <iu zatrt, kar poroča o malej revoluciji zoper sultana se glasi: Več oboroženih moha-mednnskih beguncev je prišlo denes k palači Čeragnu, kjer prebiva razsultan Murad. Ti begunci, ali kot taki preoblečeni ljudje so udrli v palačo in so straže umorili. Ko so potem vojaki, ki čuvajo palačo, prihiteli, vnel se je boj, pri katerem je več beguncev ranjenih in usmrtenih bilo. Ta slučaj je v Caii-gradu vzbudil velik strah, bazar se je zaprl. Zdaj je vse mirno. — „Fremdbl." pa poroča, da je bilo teh „beguncev" več tisoč, ki so kleli sultana. Murad sam baje nij hotel glavnega zarotnika Ali Suavija poslušati in postaviti se na čelo upora.
Iz štc.f/t-tttttt se poroča, da je 23. t, m. škof Strosma'er prišel tja, in je bil sijajno sprejet od mestnih prefektov in dostojanstvenikov. Zvečer je bil pri knezu na večerji.
i*itpcš je 23. sprejel nemške romarje. Rekel je, da si čestita imeti nemške sine, ki v boji za cerkev svojo vero vzdržujejo; on priporoča ohranjen je vere, iziejanje otrok v njej, in prosi Boga, naj da Nemčiji mir in spreobrnenje sovražnikov c.rkveuih.
IVem&ki državni zbor je 23. t. m. imel prvo branje zloglasne postave zoper socijaliste, a je posvetovanje o njej na drug dan odloži). Konservativni governiki so se oglasili za postavo, katoliki iu liberalci pa zoper. Socijalisti so izjavili, da se debate ne udeleže.
Dopisi.
Iz IH i u it Ju 21. maja [Izviren dop.] Vrlo znano naše slovensko dunajsko društvo „Slovenija" imelo je pred kratkim prvi svoj občni zbor v poletnem tečaju. Udeležitev tega zbora more se prav živo imenovati. Na dnevnem redu bila so razna poročila iz bivšega zimskega tečaja. Gosp. tajnik Rola poročal je o društvenem delovanji, kakor je bilo biv-
0 turških Srbih.
(Kouoc.)
„Šariati in adeti, predpisanja svetega zakona in običajev, nemajo nobene pomembe," se oglasi nekdo izmej množice. „Ti pa, gospodine," pravi dalje hadži, „kot gost pij in pripoveduj, kar ti je  ugodno,  o Freugistanu
in Legistanu, o „Švabili" — o vsem......
Teli boste in streljali v cilj, ter se lovili na konjih; ne otideš jim drugače, kakor brez svojih rečij, pa se tudi ne bos hotel loiiti: oni, da-si bo Turki, dobremu gostu so srčno naklonjeni, nič nuna v sebi, če je tudi gjaur, samo da nij Švab. Veselica poj de od jedne pristave do druge, po vrsti: sostdje se ne smejo žaliti .... Ko srečno preide 7 do 10 dnij, z vsem društvom te spremj'o v Mostar prav slovesno. A tudi tukaj že nij konca: dva, tri dni bodete še „bajramstvova!JU, dokler
našim spabijam resno ne pride dolg čas po domu."
Poljaku nikakor nij kazalo izgubljati časa, a on se odpravi po nasvetu hadže h kajina-kamu (namestniku velikega vezirja v Turčiji), z namenom, poprositi ga za konje. Kajmakam je stanoval v visokem gradu. Stolac uže po svojem imenu kaže s\oj odlični značaj. Mogočno se dviga kvišku, kakor na kameuitem prestolu, na velikanskej skali, skoro navpično molečej v višavi, sredi obširne doline Bregave. Podobno je to nekako atenskemu akropolju, a na njegovih \rheh se bolj grozno kopičijo brani beni stolpi, in notri v gradu bi zastonj iskali z najbolj živo domišljijo sledi kakega Panthenona. Tukaj vse diši le po vojaskej kasarni. Stolac je bil nekdaj gnjezdo nekega mogočnega rodu hercegovinskih begov. Ves kraj okrog in okrog je bil odvisen od gospode, vladajoče na visokem skalnatem Stoiacu; vse se jej je uklanjalo. Prištevali so se jej tudi namestniki in predstavitelji padišahove oblasti.
V poslednjem času so se začeli imenovati Rizvan begoviči. Da bi si navezala na se te silno mogočne fevdnike, primorana je bila večkrat visoka porta potrditi jim vrhovno oblast nad celim okrajem. Razumljivo je tedaj, da, ko so prišle nove določbe iu je bilo iz Stara-bula predpisano, kako naj se jim vsak podvrže, da je posebno tukaj v Stolackem građu grozivna mogočnost nuiselmanskih velmoŽ posestnikov, našla si poslednji tron in poslednjo oporo. V boibi Bosne in Hercegovine sč Stam-bulom za oblastno samoupravo se je pred 2G. leti vse ondotno plemstvo zbralo pod prapor Alija, Stolacktga posestnika. Po naravi je uže imel on predstavljati iu voditi upor, zraven tega je pa tudi imel dostojanstvo, ker tadanji sultan ga je imenoval za hercegovinskega pašo. Vendar je bil izid te borbe za plemstvo oso-depoln. Stolac so vzeli Turki, prevzetni Ali se je moral udati in je izginil .... Zdaj je Arnaut y Stolacu za kajmakanta. Mladi Arnaut me je sprejel s hladnim pozdravom, ne kužoč
Sega poletja. In to more prav zanimivo imenovati. Društvo, ki je imelo IOS udov, (to število udov društvo od svojega obstanka do zdaj nij imelo), osnovalo je samo dve slav-nosti in sicer na spomin slavnega Kopitarja , in Fr. P rešim a. Kako sijajno so se vršile te slavnosti, opisal sem Vam o svojem času. Se srbskim društvom „Zoro " je „Slovenija" praznovala Daniti če v o tridesetletnico. Nastopili so tu prvok^at slovenski pevci v zna-nej dunajskej dvorani: Musikvereinssiile. Dalje so slovenski pevci, udje „Slovenije" sodelo vali pri koncertu srbske „Zore", ki je bil v „Blumenslile" tudi najbolj znanej dvorani na Dunaji.
Dalje so se udje „Slov." udeleževali raznih slavjanskih slavnosti, ki so jih priredje -vala druga slovanska društva in sicer v jako množnem številu koncertov alavjanskega pevskega društva, desetletnice češkega akademičkega spol k a, desetletnice ru ske „Osnove", akademije slavjanskega „Sokola" itd.
Na pozvanje udov češkega akademičnega spolka peli so slovenski pevci pri poroki vse učiliščnega profesorja dr. \Veyr-a znanega češkega rojaka, o katerej priliki vodil je petje, Slovenec g. Kosovel ki je, kakor sem uže poročal tudi pri družin prilikah izvrstno bil odlikovan. Iz raznih javnih nastopov, iz izjav raznih slavjanskih društev govornikov iz slav janskega osobito srbskega časopisja razvidelo se je, ka je bivše poletje naša „Slovenija" bilo mej slavj. akad. društvi prvo.
Iz poročila je dalje razvidno, da je po dolgem času na predlog odborništva bil za iastnega uda imenovan literat g. J. Jurčič
Predavanj nij bilo mnogo ; a ki so bila, morajo se imenovati zelo temeljita. Posebno sta bila odlikovana g. Poz ni k, inženijer in agronom g. P. Kramar.
V financijalnem oziru stalo je društvo dobro na nogah. Kar nij se shajalo z društvenim), to so podarili društveniki iz lastnega nagiba za domorodno stvar.
V društvene zbore prišlo je često mnogih gospodov iz raznih slavjanskih društev, a tudi nemške in italijanske narodnosti.
Društvo „Slovenija" razvijalo se je veselo, gojilo čutstva do domovine svojo, za ide-jale človeštva. Tu in tam imelo je tudi katero
grenko použiti. In največ britkosti prizadejal je vseskozi navdušenim udom „Slovenije" nek lažnjiv dopis v „Novicab". Io prouzročitelja onega dopisa bila sta jednoglasno izključena iz društva „Slovenije", ter morala takoj po glasovanji zapustiti diuštvo. Vant ilinsko de janje dosegla je najhujša zaslužena kazen.
V poslednjem zboru bil je z velikansko večino za predsednika izvoljen jurist g. O roti lav Rola; v odbor pak tudi z veliko ve-(iuo glasov gg.: Rili. Lah, jurist; Jurij Aubie, slikar; A. Klein, jurist; Lenček Nikolaj, jurist; Novak Jože, filozof. Za pe-vovodja je z velikim navdušenjem bil sprejet g. Kosovel..
Odstopivšemu predsedniku g. Francetu Stajarju,   bivšim   odbornikom   gg.: Fr. Orožnu, Rih. Lahu, Stef. Lapajnetu, Roli in Kramarju, ki so za društvo pridobili si neizmerno zaslug za vspešno Bvoje delovanje, korektno postopanje; v obče se je izrekavalo pričakovanje, da bo bode nov od bor, ki obstoji iz samih navdušenih slovenskih vseučiliščnikov, ravnal po izgledu bivšega odbora, ki je „Sloveuijo" proslavil mej tukajšnjim slovanskim svetom, da ima sedaj naj boljši renomć. —  S pevanjem, navdušenimi govori, napitnicami vršil  se je zabavni del. G. Fr. Stajar napil je g. Krisparju, ki je pred kratkim  dobil  pohvalno pismo od ruskega ca rj a za posvečeno mu „Plevua-bimuo".  »Živi naj navdušeni slovenski skladatelj Krispar"  — donelo je iz več nego petdeset grl navzočemu mlademu slovenskemu kompoziterju.   Deklamoval je še navzoč rusk gost rusko pesen, govoril je tudi gost Severonemec, ter hvalil slovensko petje in gostoljubnosti Da bi zopet kmalu doživeli jednako prijeten zanimiv večer.
Domače stvari.
— (Žalosten dogodek) smo predsi nočnjem zvedeli. Sekundarij tukajšnje deželne bolnice, med. drd. Janez Hafner, rodom Kranjec iz okolice Škofjeloške, ustrelil se je 23. t. m. po noči v Gradci na travniku pri koncu elizabetske ceste. Uzrok tega dejanja, katero nam je vzelo talentiranega, pridnega rojaka, in iskrenega značaj nega narodnjaka, bil je, kakor posnemljemo iz prijateljskih pisem in poročil, nesrečni  izid zadnjega medicinskega
posebne prijaznosti k gjavru.   A ko sem po svojem uvodnem „afbujuruni" opravičevaje se, da nijsem posebno trden v turškem krasno-rečji, ponižno naznanil, kdo sem in česa mi je treba, razvedrilo se je čelo pravovernega uradnika. „IIoš heljdin," „otur ragat," — milosti prosimo; prosim, usedite se! Koj na to pride kava, šerbet itd.   Reč se je zavlekla,  a Poljaku so obetali dati nemudoma dobrih konj. Ostal je sam v „selamliku", v cnej iz gradskih soban. To je obširna soba, okrog in okrog obdana trdo z divani in pri tem skoraj prazna. Od treh stranij se blišče mnogoštevilna okna skozi nenavadno debele stene.   A kakošen jo pogled od todi!   Po cele pol ure sem se na slanjal ž njim, dvigajo se po divanu od jed nega konca do diuzega. V podnožji grada se razteza v daljavo rodovitna dolina Bregave, ki nese svoje vode na jugo zapad k Neretvi. Na severu črez cesto v Mostar ae vlečejo prijazni griči, oživljeni z lepim zelenjem, daleč tja do gora Dobrave planine; na pravo, proti izhodu, se obzor sklepa s planino Viduši, na jugu se pa odkriva znana mi uže pot na Črno glavo
in Ljubi njo. Na zapadu v blesku ugašajočega solnca se skriva daljna nižava Neretve. V tem prizoru je nekaka divja krasota. „Selamlik" sam   z gradom  se   ti  zdi,   kakor sokolovo gnjezdo, iz katerega se daleč okolo lehko sled za plenom . . . ."   Slednjič je Poljak vendar enkrat dobil konje in spremljevalce. Ko so v sedlih,  se  zasliši  še   enkrat:   „dobro pot, srečno pot!" „Hajdimo!" Dvignemo se, pola goma spuščajo  se  z  višin  grada k mestu Črez dve uri pota se nam ono prikaže v umi rajočej krasoti zašlega solnca, fantastično raz nietano  po nižavi z vso izhodno neskrbnostjo iu vso selsko slovansko svobodo. Mesto šteje komaj 3000 prebivalcev, po večini muselma nov.   Črez kamnitui mo3t dospemo na pravo stran Bregave — in potem v polje .... Ta bistra gorska rekica izvira samo dve uri od tod  iz  gorovja  Trudne,  na severo-izhod oi Stolaca. Do tega mesta teče ona po globoke skalnatej dolini, dalje pa uže po bolj širokem vodotoču šumi k Neretvi.   Skromno se zdaj ona pomika dalje, spomladi pa dirja z neznansko ihto in trušom proti nižuvam.
rigoroza, katerega je delal omenjeni dan mladi zdravnik. Pri praktičnoj skušnji iz očesozdra-vilstva je padel v četrtek dopoludne, pa svoje nesreče, katera je bila pri pridnosti njegovef res nenavadna,  nij razodel nikomur, niti prijateljem ne, nego prijel navadne volje o peludne v gostilno k drugim znancem k obedu. Isto tako je občeval s prijatelji pop61ndne. Zvečer je šel z ljubljanskim prijateljem, a katerim sta se slučajno v Gradci sešla, v svoje stanovanje in tam se je črno preoblekel, ter povedal tovarišu, da mora „nekaj" soboj vzeti in neko pismo oddati. Totem sta odšla v stalno gostilno,  kjer se zbirajo slovenski študentje. Ker se jih je bilo slučajno več sešlo, postali 80 veseli in popevali do polnoči. Pred polu nočjo vstane Hafner naenkrat in pokliče prijatelja K., asistenta na fi/.ikaličnem institutu, iz sobe, ter mu izroči svoj denar in uro. Nikdo nij nič nenavadnega slutil. Prišel je H. zopet k mizi,  in še pel z drugimi narodno „<dnoči je pa slanca pala", in druge narodne fantovske, Žalostne in vesele, kakor jih je popevala družba. Malo pred polnočjo vstane, ter se poslovi pri družbi, zapalivši si še vajeno viržinijo. Drugi so ostali, Hafner pak se Ram napoti v elizabetske ulice in od tod na travnik pri ljudskej šoli. Koncem elizabetskih ulic oddal je v poštno skrinjico pismice. Od tega trenotka nijso več živega videli.   Druzega dne prejel ie g. K. pismo na unizerzi, in v tem mu je Hafner odkril, da se je ustrelil zarad padca pri ri-gorozu. Pozdravi do vseh prijateljev in nekoliko naročil, kaj naj se zgodi z njegovo knjižno   zapuščino,  je  sledilo.   Ali obžalujemo izgubo vrlega in talentiranega prepnštenega mladega moža, ko bi bil lehko še mnogo ko-rstil   domovini.   Pogreb  bode v nedeljo. Motivi temu Čudnemu dejanja so iskuti razen y krivo razumljenem in pretiranem často« ljubji in nekej sicer mirnej a krepkej svoje-glavnosti pokojnika, tudi v tem, da se je bal kakor pravijo, navadnega šikaniziranja od strani bolnične direkcij", ker je bil le za jelno leto sprejet v bolnico če v tem času rigoroz ne izvrši, kar, to se ve da, ne bi bilo treba bati se, ker odločevati ima v tem le deželni odbor a ne direktor, in no bi tu li II. bi imel dvomiti , da s'xoro nič ne dene ako tudi črez 4 mesece svojo skušnjo ponavlja.
— (Ilranilnično poslopje) v Ljubljani se bode torej,  kakor se je v občnem zboru te korporacija v petek sklenilo, zidalo na  Kozlerjevem   vrtu.   „Za" Kozlerjev vrt so glasovali gg.: BUrger Leop., Debe-v e c Jos.,   K a 11 e n e g g e r,   K a r u n Franc, Lassnik Peter, Mahr Ferd., PlautzJan., Sam as s a Albert, dr. Schiffer Franc, dr. Schrev Robert, dr S točk 1 Emil, Suppan Jos., stolni prost, dr. Zupanec Jarnej, notar, baron \Vurzbali. „Zoper" pojekt Kozler so glasovali gg.: Dreo Aleksander, Janesch Janez, Luckm ann Janez, Luckm nnn Joa.t Miihleisen Artur,  dr. Pfefferer Anton, Rodange Jo.;.,   Soeman  Ignac, Seunig Vincenc, So u van Franc Xav. sen., Stedry Vencel. NennvzoH so bili in sicer ali od glasovanja kot BOSedje, ali interesiraui izvrženi, ali bolni, ali zadrževani, ^g : Deschmann Karel,  Galle  Karel,   IlaiilVen Jos., lludoveruig Primož, Kordin Josef, Koder Ivan, Luckmann Lambert, Malitscb Andrej,   Pajk Jauez, Sa-uiassa Anton, dr. Schull r Adolf, dr. Suppan Josip, dr. SuppantscbitBch Franc, Ziegler Frane.
— (Vabi se) k veselici, katero napravi bralno društvo v Zgoniku na Krasu dne 26.
+. m. Program je: 1. Govor. 2. „Slavčev spev". 3. „Prava sirota", deklamacija. 4. „ Vdovec", deklamacija. 5. „Jadransko morje", petje. 6. „Pri zibelki", petje. 7. „Poštena deklica", šaloigra. 8. „Lahko not", petje. Odbor.
— (Štajerski deželni šolski svet) je v svojej seji 9. maja imenoval Josipa Majhen a za nadučitelja v Studencu in dovolil ustanovitev kmetijskega nadaljevalnega tečaja v Ljutomeru.
— (Iz Celovca) se nam 24. maja piše: .9. bataljon lovcev je izpremenilo garnizonski kraj in je prišlo denes iz Judenburga v Celovec, kder bodo ostali, Želji Celovčanom, da se jim pomnoži garnizona, se je tedaj ustreglo — Toče se pri nas letos jako boje. Potolkla je uže na dveh krajih na Koroškem, in mnogo škode učinila.
— (Iz morja) so v Trstu izvlekli truplo g. K. IIoHmana, uradnika v pokoju, po rodu Ljubljančana, ki je iz It-eke hotel iti v Beljak. Nesretnik je imel večkrat omotico in morda, ker je ravno zjutraj okrog morja hodil, da ga je vrglo in tako je utonil.
— (Napad.) Nekega trgovskega agenta v Trstu so napadli po noči na ulici trije lopovi in mu z nožem žugali, ako ne da denarja, ker pa siromak sam nij imel novcev, obdelavah so ga s pestmi in potem odšli. Policija je drugi dan zaprla vse tri.
— (Ne iz G ras lu pij e ga.) Oni Janez Škrjanec, kateri je bil 10, maja pred porotniki ropa krivega izpoznan, nij bil iz G rasi upi joga doma, kakor je to stalo V našem listu 1!). t. m., temuč iz Velicega vrha pri Šmarji, po domače imenovan Kržolov,
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 29. maja.
(Hudodelstvo roparshego umora,)
(Daljo.)
Prva priča zoper ubijalca Boleta, katera se zasliši, je železniški čuvaj blizu Prestranka. On izpoveduje, da je videl Kalistra v noči od 24. na 25. novembra t. 1. ko je prišel proti enej uri s tržaškim vlakom mimo njegove hiše in šel proti Kočam.
Zasliši se potem 57 let stara žena ubi tega kalistra, Mica Kalister iz Koč. Oaa pri poveduje, kako je njo bila za moža strah, ker nij prišel ob pravem času domov, in da je bil njen strah še večji ko je prišel zatožonec Bole* za njenega moža  povpraševat.   Naravnost v obraz pove ženska zatožencu, da on je, in ni-kdo drugi nij morilec njenega moža, on je kriv, da nema ona zdaj od česa živeti. Njen mož nij imel nobenega sovraštva v vasi, le lakomnost Bole to vi h je kriva, da ga je za toženec umoril. Zatoženec vsemu temu odločno ugovarja.
Friče Neža Ferkat in Marija Bole* pri-povedujeti, da sta šli v nedeljo zjutraj v cer kev in videli na cesti krvavo blato, mislili pa sti, da so se kaki pijanci tepli. S j le pozneje, ko je Kalistra zmanjkalo, sti povedali Precej pa je bil občni glas, da je zatoženec Bole morilec.
Zitoženec pravi, da ga lo spridenost so vaščanov tega zločinstva dolži, on pa da je nedolžen.
Priča Janez Bole in Štefan Bole pripo vedujeta, kako sta v pajšti našla s kamenom pokriti klobuk. Tudi ona dva dolžita zat'žencit zločinstva.
Priče Tone Vadnel in Jakob /'.itko, ka tera sta bila šla v Pivko gledat,  če je uže
led debel, našla sta tam tik neke vrbe obla-teno flajdo. Nesla sta jo županu, kjer je bila izpoznana za ono ubitega Kalistra.
Priča France Ančin pripoveduje, kako so iskali in našli truplo ubitega. Pred leti uže mu je kazil zatoženec kake 4 funte težak kamen v plavej ruti zavit, katera je bila s špago navezana na majhen polenček, kakor-šnega je videl on blizu ograje, kjer je bil Kalister umorjen, klati« Pravil mu je zatoženec takrat, da ima to pripravljeno za Jožeta Bekerja, s katerim je bi v prepiru in ga prosil, da naj nikomur nič ne pove. V obče, pravi priča, je zatoženec prav malopriden človek, ki le na tepež misli. Da je on morilec, o tem on nij dvomil, posebno ko ga je videl, da so ga takrat, ko je bila prišla komisija, vse barve spremetale.
Zitoženec vsemu temu oporeka. Njega so vsi vaški fantje črti U in ga hoteli na podu po noči poiskati in ga tepsti. Da bi bil kamen v plavej ruti zavit imel, pravi, da nij res, in da ga nij nikoli priči kazal,
Ko mu priča odgovori, da lahko še jeden-krat priseže, odgovori zitoženec, da njegova prisega je malo vredna, kajti on za jeden „pečen kromp ru priseže.
Priča Tone Zoreč je bil v soboto do 12. ure z zatoženceni pri vaškem črevljarji Oražnu. Šla sta vkupe domov, a videl je le, da je šel zatoženec na borjaSo, kajti on je od*el takoj domov. Ce je Sel na pod ne vo. Priča pove, da se je zatoženec prepiral s To-mtom BarboSetn zaradi neke žensko, in daje n emu jedenkrat povedal, da bi B.irboča najrajši z britvijo preparal.
Zatoženec pravi, d i ga je U.irboč z intrige zaradi neke žens1. e. z britvo proti obrazi drezal, in mu klobuk presekal. Zaradi tega je morda v jezi govoril kaj jednacega, kar priča navaja, storiti pa tega nij mislil nikoli.
Priča Jakob Bole je bil tudi z zatoženceni pri vaškem črevljarji, a tudi on je samo videl, da je šel zatoženec na Borjačo.
Prira Neža Albreht je slišala zatoženca, ko je pravil, da bode nekaj tacega napravil, da pojile tri leta v zapor.
Za toženec zanikava, da bi bil kdaj kaj jednacega govoril.
Tudi priča Lenka BjštijančiČ mu ta izrek ponovi.
Priča Janez Kalister, 55 let star, h Slavine, pravi, da kar se tiče govorjenja, da dela Kalister v Trstu „brtolince" je to šala, kajti v kregu katerega imajo kmetje z županom Bržinom, ki je napravil za led bajerje, se je marsikaj enacega govorilo. Tudi on je v obče slišal, da je zatoženec morilec Kalistrov.
Priča Jarnej Glažar pove, da ga je zatoženec 29. novembra 1. 1. vprašal, kaj je huje, kako vas zažgati, ali pa človeka ubiti, na kar mu je on odgovoril, da je huje človeka ubiti, kajti pogorela vas se vnovič sezida, a umorjen človek na veke mrtev ostane. Vprašal ga je potem zatoženec, ali je še možno pokoro za tacega, ki je to n redil, Zitoženec potrdi, da je to res vprašal, ali ne, da bi se bilo njega kaj dotikalo.
Priča Matej Smrdel, po domače Mulrč, pove, da mu je nekoliko vinjen zatoženec, ko sta šla 1. decembra 1877 iz Postojne domov, rekel: „Muhič, kaj bo z menoj, kaj sem jaz storil? Jaz, v tem slabem času rojen, mene je mati v slabem času rodilu, bolje bi bilo, da no bi bil rojen k;»kor da sem na svetu!' Iu ko sta šla mimo iste ograje, kjer je bil
ubiti Kalistor umorjen, je zktoženec dvakrat globoko vzdihnil.
Zatoženec vse to taji.
Priča Luka Iiolč, 38 let star, oče zato-ženčev, odgovori na vprašanje prvosednikovo, ali hoče izpovedati vse, dasi mu po postavi kot očetu tega nij potreba, da to hoče. Tudi priseže, akoravno državni pravdnik ugovarja. On pravi, da njemu nij nič znano, kdo je Kalistra umoril. Njegov sin je prišel tisto soboto k večerji in po večerji je rekla mati, da jutri bode samo zjutraj maša, tedaj bode treba iti vsem zjutraj k božjemu opravilu. Po večerji je rekei njegov sin, zatoženec, da ide nekoliko časa k vaškemu črevljarju. Kdaj je prišel domov, tega ne ve, a zjutraj ob Va 6. ure" ga je on poklical, da gresta k maši. Takoj je prišel v starem oblačilu, katero je bilo neoniadeževano in suho, doli. Škornje je imel nove na nogi. Preoblekel se je, pa sva šla v cerkev. Na vprašanje ali je imel sin kedaj „plave facanetlje" odgovori mož, da je enkrat na potu iz Trsta enega našel pa ga je proč vrgel. (Dalje nrih.>
Razne vesti.
* (Morilka iz ljubosumnosti.) Iz Novega Jorka se poroča: Neki Bob Southoro, lep mlad fant, katerega so vsa dekleta v okolici rade imele, izbral si je izmej njih dve ljubici. Dolgo časa nij vedel, katero ima rajši, a pred pol drugim lotom zaroči se vendar 2 jedno, gosploo Hambrlcb, drugo pa zapusti, — kakor je zdanja žena njegova mislila. A kmalu pa mlada žena izve, da se na tihem le shajata, in Bob Southern je moral obljubiti na svoje žene prigovarjanje, da bode to popolnem opustil, — česar pa nij storil. t!rez nekoliko časa potom napravil je Boh Southern v svojej hiši veliko gostovanje, li kateremu je tudi svojo ljub:eo, gospico Cowart povabil. Pri plesu razjezilo je obnašanje to gospice mlado ženo Southornovo tako zelo, da ona zgrabi nož, tor zabode večkrat gospico Cowart; predno bo mogli ljudje pomagati, bila je ta uže mrtva. Soproga Southern sta potem pobegnila, a so ja ujeli in ženo potem na smrt obsodili. Mož bode gotovo za nekrivega izpoznan.
Zahvala.
Podpisano županstvo jo prejelo od gosp. V Pe-hsroa. Sapnika na Bori, ^0 gld, za napravo občinska brizgljo. — 8 tem darilom polož *no jo prvo zrnice v blagi namen z nad.jo, da jo na rodovitno polje palo in bodo obilo sadu rodilo. — Prosim, da bi po [Zgledu g, darovatelja, tudi drugi, saj promožnojii sroiijeani, katerih občinski blagor nuj ne bodo samo v dejanj i i daril« pokUdali, iu kmalu bodomo imeli za obgjnatvo tako potrebno brizgljo.
Županstvo v Medvodah, dno 22. maja 1K78, J. C v a j n a r, župan.
Dunajska borza 25 maja.
(Izvirno tolograticno poročilo.)
Bnotni drž. dolg v bankovcih  . 62 gld. 55 kr.
Enotni dri. dolg v srebru    .  . 6E>   „   10 „
CUt« renta........ 72   a  05 „
H'jO drž. posojilo..... 114   »25 m
\keijo narodne banke .... 799   „   — a
kreditno akoije...... 217    „   SO 9
tandon......... 120   n  56 .
Sfapol.......... 9   „  »i4 .
rJ. kr. oakini....... 5   „   09 m
srebro ......... 104   „   75 .
Državne marke...... 59   „  60 „
Karel S. TU i '
trgovstra s knjii/ami iti papirjem, pod Tranro H* St zaloga vseli potrebnosti.) za urade in kupčij stvo; saloga navadnega, pisemskega In savMalnega papiri;«. Vse potrebnosti sci merjevoe fjnienirje), slikarju in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilna knjige. Izdelujejo so tudi monogrami na pisemski papir, visitne karte in pisemsko zavitki'. (1~>S—1)
V farnej vasi Žir,
olir;ij Idi-iju, BO d&J6 V K i-<-1111*.
z veliko Italo iu vrtom, na prijetnim iu za vsako kupčijo vrlo ugodnem mostu.
Natančneji poboji so izvedo pri ko*i»«J BIsV riji Kopše v Idriji. (172—1)
wm~ Voziček za otroke,
ie prav nov, bo za nizko cono proda pri kustosu ljubljansku čitalnice.___
Išče se ženska
v »tarosti od ■ž^—'.iTi let, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmuznil, ki zna potrebno pisati, brati, tet račun iti, izvedena v trgovinskem posu, za neko pr<<dajalnico na «!*•/, '.i.
Ponudbe naj so izvolijo pod naslovom ,,P. K." poste restante Postojna, oddajati.      tins—2)
Adolf Eberl,
zaloga oljnatih barv, lakov in firnežev, a«-«)
TT I_jj-u_"blja,ni,
na Marijinem trgu, poleti frančiškanskega mosta.
Dobra hrvatska vina,
nekoliko sto vedor, prodajo so radi razpusta kupčije eeno, od 5 gl. tO kr. naprej, vina od leta 1875 A 10 gl. pri
Leopoldu Baumgartner-ji,
(142—4) Zagreb, na Jelačičovem trgu.
Nagla in gotova pomoč zoper bolezni v želodci.
I>r. Itosc
krepilni balzam,
najitofjif in nujizdatnejše sredstvo za
ohranitev zdravja,
čistitev in vztlržanjo čistoče sokov in krvi ter za pospešenje dobre prebave, dobiva se pravi
jpo 5O 2xx. in. 1 g-old.-vedno v zalogah: v Ljubljani pri lekarni-carjih: G. Piccoli, Jos. Svoboda, Erasmus Birachitz; v Kutlolfovem: Dom. Rizzoli, lekarnar; v Kočevji: Andr. Braun. ŠJ0F~ i'*c lekarne in vetje prodajalnice ma-terijfilij v Avstro-Of/emkej imajo zalo/je tega kre-pilnet/a balzama.
GHarvna* zaloga: B. Fragner,
lekarna nk črnemu orlu", Kck der Sporner-gasse Nro. 205—III. in Prag. Prepis.
Brandeis, 12. januarja 1876. Visokočestiti gospodi Vio dlje Časa som trpel  bolečino v želodcu ter Be mi nij ljubilo jesti.   Tu me jo nekdo opozoril na Vašo zdravilo „dr. ltose krepilni balzam" in jaz sem ga zavžil.
Porabivši prvo sklenico, opazil sem uze dober vspeh in ko sem še nadalje rabil Vaš balzam, so bolečino v želodcu uže popolnem izginilo, dobil sem zopet apetit in zdaj sem do cela zopet ozdravel.
Zahvaljujoč se Vam najprisrčnejše, in najtoplejšo priporočujoč „dr. Koso krepilni balzam" vsem bolnim v želodcu, so beležim z odličnim spoštovanjem (^5-6) F. Staudigl.
181. Schult na Dunaji, $
glavni zastopnik za Avstro-Ogersko. (127—2)
Izvirni Elias Hovve-ja
slavnoznani
družbinski šivalni stroji.
Le pravi Howe-ja družbinski šivalni stroji ledinjujejo v lebi trdno konstrukcijo, dolgo trajnost, mnoyostransko porabo m vBled enojuosti lahko izvrševanje.
Pravi Hovve-ja družbinski šivalni stroji so tako dovršeni, da nij bilo mogoče jih po ponarejanji izboljšati. — Glavnemu principu pravih Hovve-jevih Strojev se nij moglo pri nobenem drugem sistemu umakniti in Singer, VVhoolor & VVilson, Grover, Baker, Wilcox & Gibbs, vsi »o bili E. Howe-ju podvrženi.
' Le pravi, če je pridejan izviren certifikat fabrike ie številko in sledeč.m podpisom:
The Howe Machine Cc Ltd.
HI. H3. StocliAvell, glavni vodja.
Glavna zaloga za Kranjsko samo
pri
Franjo Detterju
v Ji/uhfjani.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznanjati, da sem gostilniški vrt pri
„Sternwarte"
(pri Virantu)
o H
.fcH
1
9 =5
I |
& *
as «>
H 3 3
5 ? ?
S. t B 2 •*
11 e
K< S-M. M.
m
0
to
i st
S, CD
3 *
m m m
<9 •s
CD
i
I I 2 III
5'   3" «
i *s
55" o
On' n n' I
CB   S b   3 3.
M ™ g *' M
W i
WM
I I
ct5
Sh)P p ff
B i a * S3 N
"g" I 5 S«
B 5 < g-1^5«
^ Mi.
Gostilniški vrt pri „SternM arte".
denes odprl; dobivala so bodo tu dobra, okusna Jedilu, izvrstna \ IzelJNka in doloiiJHliii vinu, ulezuno
mengeško marčno pivo
po n.is;3sej ceni.
Z vbo udanostjo
060-2) Val. Gerear.
"j K"
Okusna jedila in po ceni!
tli
Mi darujemo vsakemu
najpotrebnejše domačo orodje, kakor: žlice za kavo In Jedi, nože in vilice itd. itd.
Od konkurznega upraviteljstva pred kratkim na nič prišle velike angleške tovarne za britanija-srebro smo dobili poziv, naj vse izdelke od britanija-srebra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za majhono odškodnino prevoza in '/4 delavske plačo darujento.
Ako se vpošlje znesek ali tudi proti povzetju cene, ki jo pri vsacem izdelku označena, samo za povrnitev treskov prevoza iz Angleškega na Dunaj in maj bon dol delavske plačo, dobode vsakdo le-to
ftV zastonj.
».40 i.ao
l.HO
zde-
ti kom. britanija-srebrnib žlic 1a jedi, >i kom. baš takovih ili« za kavo, vkupe 12  komadov, stalo jo prej gld. 6, a sedaj  stane vtfek 12 komadov lkupo .......
6    „    britanija-srebrnib nauilznili nožev z angleškimi ostrinami, O kom. baš takovih viliv, vkupe 12 kom., kateri so prej stali gld. it, stoji zdaj vseli 12 vkupe 1 Kitji uinlKu iu iuleko, težke vrste, prej gld. 3, zdu| 1 „ „ juho,  najtežje  vrste,  od najboljšega
britanija-srebra, prej gld. 4, zduj.....
Poleg tega elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3 lice po kr. t>0, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; majolko za kavo ali čaj po gld. 2.—, 2.51', 3.—, 4,—; svečniki z rooi, par po g\d. 8.0o, 10.5U, 14.—, "-0.— ; sabarne jiušice po gld. 2.—, 3.80, 4.—, 5.50, 7.—; sahanio slpnice po kr. 40, 75, ilU, gid. 1.—; sklenico za kis in Olje po gld. 2.50,
3, bO, 4.20, 6.—; pulioS z.a BUTOVO maslo po kr. '•>.>, gld. 1.70, ^.8U, li.
4. —; ročni svečniki po kr. 5U, 60, 80, gl. 1.— tur še mnogi broj ni izdeki.
i/GT Osobitega pozora vredno. ^W
(i komadov namiznih nožev, z najfinejšimi ročaji od britanija-srebra, z angleškimi jok.enimi ostrinami, o' komadov baš takovili vilie, t> komadov težkih izvrstnih žlic zu Jedi« B komadov baš takovitt žlic zu kavo, v elegantiuj kaseti od baršuna, vkupe komadov, ki so prej stali brez kaseto gld. 13.—, stauo zdaj s kaseto gld. «.1«.
Tu stvari so izdelano od najfinejšega britanija-srebra in so od pravega 13 lutnega srebra celo po Oletnoj rabi ne dado razlikovati, tur garantiramo, da njih barva vedno ostane bela.
Tudi damo vsakemu denar nazaj, ako mu naš nuž aii žlica očrnita ali oiuuaenita. (1£0—2;
Maslo vi
Britannia-Sillierwaareii-Niederlageu •
Izdatalj ni ureanik Jomp JurCiC
Ladtnma m tisk „Narodne tiskarne".