Stev. 2. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 11. januarja 1922. Leto XXXV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze lzhajc vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mi je 10 Din. na leto. Za inozemstvo 20 Din. Posamezne številke se prodajajo po 50 par. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništva .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. 49 litrov. V 1. številki letošnjega »Domoljuba« »mo objavili številke o zaužitih opojnih pijačah v preteklem letu. Na eno osebo odpade povprečno 49 litrov v vrednosti 4312 K. Zavedati se moramo, da so tu všteti tudi otroci in ženske. Vsega skupaj smo lansko leto Slovenci zapili za 1405 milijonov kron. Ta številka je tem ogroranej-8a, če jo primerjamo z davki. Finančni minister je izjavil, da je bilo v Sloveniji lansko leto do 10. oktobra predpisanih t45 milijonov dinarjev, t j. 580 milijonov kron davkov. Davki so težki in upravičeno vzdihujemo pod njihovo težo, toda neprimerno davki, ki jih plačujemo kralju alkoholu in nihče ne toži radi njih. To je tem bolj čudno, ali rajši recimo, tem bolj narobe, če pomislimo, da davke država mora imeti, če hočemo obstati, dasi bi se morali ti davki res pravičneje razdeliti in — kar je glavno — pravičneje porabiti, na drugi strani pa od davka, ki ga plačujemo alkoholu, nimamo v splošnem nobene koristi, pač pa mnoge dušne, telesne, gospodarske in družinske škode. Zakaj poleg poldruge milijarde, ki jo plačamo alkoholu v denarju, so še drugi, veliko hujši in nevarnejši davki, ki jih pobira alkohol. Koliko je izgubljenega in zanemarjenega dela — in danes, v času pomanjkanja in draginje je delo nad vse dragoceno — koliko razdora in razdrapanosti v družinah prinese pijača, to se sploh ne da ceniti; koliko sovraštva, pretepov, ubojev, surovosti, zakonske nezvestobe, nenravnih dejanj, koliko ubitih in zavoženih življenj itd. Vse to so davki kralju alkoholu, ki se žal ne morejo v številkah ugotoviti, v primeru s katerimi pa je poldruga milijarda kron — malenkost. In kar je najbolj žalostno, je to. Povpraševali smo, kje se najbolj in največ pije. In odgovori so bili povsod enaki. Po kmetih gostilne ob nedeljah povprečno niso polne, v zadnjem času še prav posebno ne, pač pa je v mestih posebno ob nedeljah popoldne in zvečer vsaka gostilna zasedena do zadnjega kotička, po deželi pa one gostilne, ki so v bližini mest. Iz tega upravičeno sklepamo, da pije največ naše meščanstvo in slovensko izobraženstvo. To bi nas ne brigalo toliko, ko se ne bi zavedali resnice, da je vsakemu ljudstvu voditelj in učitelj izobraženstvo, ki je izšlo iz njega. Je pač zakon narave tak in mora biti: kdor več ve in zna, ima več vpliva. In to izobraženstvo, ki je po svojem stališču poklicano, da vodi ljudstvo, se utaplja v alkoholu, z alkoholom vred pa v surovosti, razuzdanosti in nravni propalosti Ne trdimo, da je vse izobraženstvo tako — hvala Bogu — imamo lepo število vzornih izobražencev — toda velik del, žal, moramo reči: velik del izobraženstva je rajši več kot manj udan alkoholu in njegovim še hujšim spremljevalcem. Nihče ne sluti, kako je recimo v Ljubljani razbito družinsko življenje, kako se potapljajo izobraženi krogi v močvirje razuzdanosti Poleg brez-verstva, ki se je ugnezdilo pri nekaterih izobražencih, nosi kralj alkohol glavno krivdo tej propalosti. Opažamo pa žal, da se je deloma tudi že po deželi vsled vpliva iz mest razpasla marsikatera razuzdanost, posebno med onimi mladimi ljudmi, ki so deloma odtujeni cerkvi, deloma so nedostopni za vsako organizacijo. To so ljudje, ki jim je v vednih mislih samo pijača in ženska. Žalostno je, da največji odstotek med temi tvorijo 17 do 20 letni fantje. Zato se nam zdi, da je vsak boj za gospodarski in kulturni napredek slovenskega ljudstva že vnaprej izgubljen, ako ne bomo vseh svojih moči zastavili proti največji in najhujši nevarnosti: alkoholu in njegovemu vse razkrajajočemu spremstvu. Glavno nalogo pri tem bodo seveda imeli dušni pastirji. Žalostne skušnje posebno v Sloveniji kažejo, da brezverstvo ruši najtrdnejše jezove proti razuzdanosti in alkoholizmu. Versko mišljenje in življenje v narodu poglobiti: s tem bo spletena prva in najmočnejša ovira proti prodirajoči povodci alkoholizma in razuzdanosti. Veliko nalogo v tem oziru imajo naša društva in prav zelo velike uspehe. Po društvih naj bi se prirejala strokovna predavanja (zdravniška predavanja prav rad poskrbi, ozir. plača zdravstveni svet za Slovenijo), pri fantovskih večerih, ki so prav posebno namenjeni srčni vzgoji naših fantov, pa naj bi se pogosto omenjala ta prevažala zadeva in naj bi se njene posledice še prav posebno obravnavale tudi * naravnega stališča. Seveda pa naj bi naša društva t dobrim zgledom prednjačila v tem oziru? razne zabave in veselice s pijačo naj s« čimbolj omeje in polagoma, če mogoče, odpravijo. H koncu pa: naš položaj je v vsakem oziru težek, prav izredno težek. Z zabavljanjem ga ne bomo rešili, s pijanostjo in razuzdanostjo še manj. Zato naj naše besede ne bodejo zaman! Narobe svet. N G. VI. Radojevič, načelnik oddelka za osnovno (to je ljudsko) šolstvo v ministrstvu in član proslulega prosvetnega sveta za izdelavo zakona o narodnih šolah, je izdelal zak. načrt o narodnih šolah za našo državo. Ko smo prebrali ta načrt, nismo vedeli, ali stoji na glavi g. Radojevič ali smo mi dosedaj na glavi stali. Načrt vsebuje poleg dobrih strani toliko krivic in nasilja ne samo napram verskemu prepričanju otrok, temveč tudi proti drugim naravnim pravicam otrok in starišev, da celo proti učiteljem je tako krut, da se bodo ti gospodje za glavo prijemali. Toda —> učiteljstvo bo že samo branilo svoje stališče, tudi Cerkev bo govorila odločno besedo, nam gre predvsem za naravne pravico starišev in otrok. V prihodnjih številkah se hočemo podrobno baviti s tem krivičnim zakonskim načrtom, danes naj za zgled omenjamo samo en člen izmed mnogih drugih čudnih, prečudnih. Člen 50. se glasi: V vseh osnovnih (pomni: to so ljudske šole. Ur.) šolah s« vrši pouk v službenem, srbsko-hrvatskem jeziku. Ako otroci doma ne govore v službenem jeziku, tedaj se na željo starišev vrši pouk v prvih štirih letih v materinskem, pozneje pa v službenem jeziku. V tem slučaju (če se namreč pouk v prvih' štirih razredih ne vrši v srbsko-hrvatskem jeziku. Ur.) se uči službeni, srbsko-hrvat-ski jezik kot obvezen učni predmet v vseh štirih nižjih razredih (šolskih letih). Sedaj pa samo površno poglejmo, kakšna navlaka postavnih in naravnih protislovij leži v tem členu. 1. Člen 3. vidovdanske ustave, katera tudi pri nas velja, se glasi: Službeni jezik kraljevine je srbsko-hrvatsko-slo-venskL P »DOMOLJUB« 1922. fifcv. 2 Ustavo more spreminjati samo narodna skupščina s tremi petinami vseh članov, tu pa vidimo, da jo gospod Radojevic, ki mu je vidovdanska ustava očivi ho še premalo cer" alistična, izpreminja kar na svojo ro'.:o. Njemu slovenski jezik ni več službeni, ampak edinole srbsko-hrvatski. Slavni državnotvorci na eni strani povdar-Jao edinozveličavnost sedanje ustave in dolžijo p roti državnosti vsakogar, ki dvomi nad njenimi dozdevnimi vrlinami, na drugi strani pa jo vladni možj?, ki so prvi poklicani, da jo čuvajo, v najbistvenejših točkah tentajo z nogami. — Šolska oblast za za Slovenijo je sklenila, da se v drugem polletju odpravi obvezna šolska masa in obveznost veronauka, kadar je to želja Btarišev in se pri tem sklicuje na člen 12. ustave, v istem hipu pa višji oblastnik, kot je šolska oblast za Slovenijo, vrže med staro šaro člen 3. iste baje nedotakljive ustave. Kaj naj rečemo o vsem tem? 2. Pouk se torej vrši v srbsko-hrvat-Bkem jeziku najmanj od 5. šolskega leta naprej. Najbolj naravna pravica človekova je, da dobiva tisti pouk, ki mu je za življenje neobhodno potreben, v svojem materinskem jeziku. Na to pravico smo se vedno upravičeno sklicevali v stari Avstriji, se sklicujemo še danes na Koroškem, v Julijski Benečiji. Kaj bodo odgovarjali Nemci, kaj Italijani zahtevrm naših bratov v neodrešenem ozemlju na njihove zahteve? »Saj niti vaši bratje v Jugoslaviji^ ne dobivajo pouka v materinskem, domačem jeziku.« 3. Pouk se vrši vsaj cd petega šolskega leta naprej v srbohrvaščini. Kaj bo posledica? Otroci ne bodo znali ne slovenskega, ne srbrko-hrvatskega jezika. In če se bo to godilo nekaj desetletij, ne bomo imeli ne slovenščine, ki ima že — veliko kulturo za seboj, niti srbskohrvaščine, temveč kolobocijo, ki ne bo nikomur podobna. Kaj bodo rekli na to naši slovenski pisatelji in pesniki? Kje bomo dobili pisateljski in pesniški naraščaj, če se po naših šolah nihče več ne bo učil slovenščine, srbskohrvaščine pa tudi ne bodo pisali, ker lepo pisati zna le tisti, ki se jezika v goli uči in ga med narodom vsak dan govori. In narod brez pisateljev in pesnikov je narod umirajočih duš in src. 4. Pouk se vrši vsaj od petega šolskega leta naprej v srbohrvaščini. Kdo bo učil v srbohrvaščini? Slovenski učitelji, ki ne znajo srbohrvaščine? Ali borno vse slovenske učitelje, prestavili na jug, k nam pa pridejo iz južnih krajev. Ali doli bodo pa znali srbohrvatski? Ali pa se bo učiteljski naraščaj na učiteljišču tako naučil žive in jedrnate srbohrvaščine, da bo mogel potem s pridom poučevati v tem jeziku? Zelo dvomimo. 5. Ali Radojevic res misli, da bo ni tak način utrdil narodno edinstvo in plemensko ljubezen? Pridite na shod! V nedeljo, 22. januarja 1922 v veliki dvorani hotela »Union« bo celodnevno veliko zborovanje in posvetovanje, kako naš narod nravno dvigniti, surovost pijanost, 21 razuzdanost v kot ugnati, treznosti, čistosti, dostojnosti pripomoči do veljave. Govorili bodo različni in odlični govorniki. Začetek ob 9. uri C poMiie. Pridite iz \.e Slovenije, da vso domovino prekva-siruo in p rerodimol Podroben program prinesemo prihod- njič. . Po tem velikem zborovanju v Središču Slovenije pa naj se vrše manjši shodi z istim progr- oin po celi domovini. Ideja nravnega preporoda naj prešine ves narod! Opozarjamo m novi časopis »Prerod«, ki si je vzel za nelogo pobijati meč slovenskim ljudstvom surovost, pijanost, razuzdanost. »Socialna Misel« se imenuje mesečnik, kateri izide 15. t. m. Urejevala ga bosta dr. A. Gosar in F. Terseglav. la novi mesečnik bo prinašal kratke, načelne in splošno razumliive, a strokovnjaške članke o vseh v sedanjem trenutku zani-mivih političnih, socialnih in gospodarskih vprašaniih ter raznovrsten pregled o vsem, kar se važnega godi na vseh teh poljih, doma in po svelu. »Socialna Misel« bo posvečala skrb tudi agrarnemu vprašamu. Stala bo na krščanskem-socialnem stališču in nudila tako posameznikom kakor društvom veliko politične, socialne in kulturne izobrazbe. Zato jo toplo priporočamo! — Cena 100 K na leto, naroča se pri N i č-m a n u , prodajalna Kat. tisk. društva v Ljubljani. Razgled po svetu. NARODNA KATOLIŠKA KMETSKA ZVEZA NA ŠPANSKEM. Koncem novembra preteklega leta je Imela omenjena kmetska organizacija šeslo glavno skupščino v Madridu, Kmetska zveza na Španskem je najbrž najmočnejša med vsemi, kar jih poznamo, dasi je bila ustanovljena šele I. 1917. Točasno ima že 60 zvez, 5000 sindikatov in 600 000 članov. Ustanovitej ie posestnik Antonio Monede-ro. O priliki občnega zbora je nadškof iz mesta Toledo, ki je španski primas, v svojem pozdravnem nagovoru poudanal, da se ima zveza za svoj cvetoči razvoj zahvaliti vprav temu, da se ponaša s svojim cerkvenim in katoliškim značajem. 2iv dokaz tega znaka in sigurne notranje vezi je dejstvo, da so se zastopniki petdnevnega kongresa pred zborovanjem sešli za en dan k duhovnim vajam v za to odločenem zavodu v mestu Madridu. Blagodejnemu vplivu katoliške kmetske zveze je pripisovati, da je oderuštvo in oderuška kupčija izginila iz površja skoraj po vseh pokrajinah širne španske države. CEII OSLO V AŠTC A. Na Cehoslovaškem je od vsega prebivalstva blizu 57 odstotkov poljedelcev. Pri nas jih je čez 80 odstotkov, kljub temu Imajo pri nas kmetje mnogo manj odločil-ne besede pri vladi kot na Češkem. — Češki katoličani v Ameriki prirede pomladi velik izlet v staro domovino. FRANCIJA Ima naravnost blazen strah pred Nemčijo. Svojo vojsko stalno pomnožuje in sedaj ima že večjo armado, kot jo je imela Nemčija pred vojsko. Amerika, kateri je Francija dolžna ogromne svote, pravi, da se to ne bo godilo na njen račun in zato ne bo odpustila Franciji doiga. Kakor se vidi, so vse mirovne konIerc;.:c ena tarna hinav-sčina. Kjer ni poštenosti in vere, mora biti orožje, zato vse konferenca ne bodo nič pomagale, dokler se narodi ne povrnejo h krščanstvu. ANGLIJA. V angleški naselbini Indiji (Azija) je izbruhnila vstaja domačinov proti Angležem. Bijejo se velike bitke med vstaši in angleškim vojaštvom. Nobenega dvoma ni, da se bo zaenkrat upor še krvavo zadušil, ker Indijci nimajo smisla za organizacijo. — Na Irskem se je bil vroč boj, ali naj se sprejme od Angležev predlagani sporazum z Irsko ali ne. Sporazum daje Irski pepolr no državno neodvisnost, le da Irska svobodno priznava angleškega kralja tudi za svojega. Irski voditelj de Vnlera je proti sporazumu, ker je še za večjo neodvisnost, a večina irskega naroda je za sporazum. V, irski zbornici je bil sporazum končno veljavno sprejet s 64 glasovi proti 54. — Anglija se zelo prizadeva, da bi se Evropa gospodarsko zopet postavila na trden temelj. Zakaj Anglija vsled vsesplošne evropske revščine ne more več prodajati svojih izdelkov, s kalerimi 6i mora kupovati kruha. V ta namen se bo sklicala v kakšnem mestu v Italiji konferenca vseh evropskih držav, tudi Rusija, če se le obveže, da ne bo drugim vrivala boljševiških gospodar-darskih načel. Bila je že cela vrsta raznih konferenc, pa ni nobena nič pomagala, ker si nihče ne upa prijeti glavnih krivcev: ve-rižnikov in kapitalistov. — Brezposelnih je v Angliji do dveh milijonov oseb. ---^tgggg Tedenske novice. Politične. p Naš kralj je odpotoval za božične praznike k rumunski kraljevi družini v Si-najo v Rumuniji, kjer bo ostal 10—15 dnL Novejše vesti poročajo, da se je zaročil z romunsko princeztnjo Mariolo. p Minister zunanjih zadev je postal znani dr. Momčilo Ninčič, velik prijatelj kraljevega dvora. Ninčič ie kot radikalec pristaš bele roke. p Shod Eauunikov SLS za radovljiški okraj. V sredo, 4. jan., se je vršil v Ljudskem domu v Radovljici sijajen shod zaupnikov SLS za radovljiški okraj. Na shodu sta poročala o političnem položaju in organizacijskih stvareh posl. B r o d a r in dr. K u 1 o v e c. Po živahni debati, r katero je poseglo mnogo zaupnikov, je pr**t lagal g. Ant. C v e n k e 1 j zaupnico Jugo- slovanskemu klubu, ki je bila s velikim odobravanjem soglasno sprejeta. Na shodu je podal z ozirora na hujskanje semostoj-nežev obširno poročilo o elektrarni na Za-vrSnici g. ing. Sernec. Iz poročila so udeleženci razvideli vso podlo gonjo, ki so Jo samostojneži vprizorili 8 to veliko gospodarsko napravo. Po shodu se je vršil občni zbor okrajne Kiretske Zveze za Radovljico. Za načelnika je bil izvoljen bivši poverjenik ra kmetijstvo g. Jakob Jan. p Shodi SLS so se vršili v Št. Vidu pri Stični, na Krki, ker so tudi v precejšnjem številu navzoči samostojneži glasovali za eaupnicc Jugoslovanskemu klubu; v Trebnjem, na Vačah, v Ljubljani, v Šmartnem pri Litiji, pri D. M. v Polju, v Novem me-»tu, v Starem trgu pri Ložu. p Namesto umrlega Fran Piška pride kot poslanec SLS v narodno skupščino Fran Žebot, urednik v Mariboru. Domače novice. d Naša priloga. Danes smo začeli z nesečno prilogo: »Občinska uprava«, ki 9o izhajala namesto Vestnika Županske Zveze za Slovenijo. Prinašala bo v prvi STBti pojasnila in pouk o občinskem poslovanju. Izdajamo kot prilogo Domoljubovo ne samo zato, ker Županska zveza ne zmore tolikih stroškov, da bi mogla izdajati lastno glasilo, temveč prav posebno zato, da jo bero tudi drugi, ki niso župani in občinski odborniki. Zlasti fantje in mladi posestniki naj bi jo pridno študirali. Čimbolj bodo ljudje poučeni, kako se mora občina voditi, tem boljše bo občinsko gospodarstvo, tem natančnejše nadzorstvo bodo imeli nad občinskim odborom. Veliko ne-rednosti in veliko stroškov je bilo že pri občinah samo radi nevednosti in nepouče-nosti ne samo občinskih odbornikov, temveč tudi občanov, ki niso znali ob pravem času reči pametne besede, ampak so začeli zdihovcti šele, ko je bilo tele že iz hleva. Gledati pa moramo tudi na to, da vzgo-imo iz mladih ljudi dobrih občinskih odbornikov, ki bodo tudi znali z občino dobro gospodaritL Zakaj samo dobro volja in poštenost re zadostujeta, treba je tudi znati Dobri in izobraženi občinski gospodarji občanom dosti stroškov prihranijo. <— Tudi za ženske ni Občinska uprava odveč. Zakaj prej ali slej pride čas, ko bo tudi ženska sedela v občinskem odbora in bo morala tudi nekaj znati, da ne bo brez potrebe ali celo v škodo sedela v občinskem odboru. d Shranjujte! Prilogo »Občinsko upravo« vedno potegnite iz lista in jo shranjujte, ker ima njena vsebina stalno vrednost d Toslanee Pišek umrl. Po daljši bolezni je umrl 6. t. m. na svojem domu v Slivnici dolgoletni državni poslanec Ljudske stranke Franc Pišek. — Pokojni Franc Pišek se je rodil dne 3. decembra 1856. Ko je na Štajerskem zavela sveža sapa krščanske ljudske organizacije, je bil rajni Pišek med prvimi borci. L. 1907 je postal državni poslanec, leta 1908. je bil izvoljen tudi v deželni zbor. Poleg teh javnih bremen je nosil na sebi 1' let odgovornost županr ter načelnika okrajnega zastopa. Rajni PiSek je bil večji kmetski posestnik, po svojem srcu je bil plemenit in blag ter je silno mnogo delal v smislu krščanskega socializma, ki obrača glavno skrb za najbolj potrebne. Kot poslanec je bil priden in vesten ter zvest tovariš in bojevnik. Do jedra prepojen s katoliško zavestjo, je vedno delal v tem pravcu, javno in zasebno. Ljubi Bog naj mu dodeli večno plačilo! d Za vojaške novince. Poslanci Ivan Stanovnik, Ivan Brodar in Josip Nemanifi so stavili na vojnega ministra sledeče vprašanje: Po železnicah se ravno sedaj prevažajo vojaški novinci, ki so nastopili aktivno službo. Vozijo se v živinskih vagonih. V noči od 12. na 13. december 1921 se je na postaji Bosanski Brod dogodil slučaj, da je več vozov z vojaškimi novinci celo noč prezebalo na postaji v živinskih vozovih, ne da bi jih odpeljali na določeno mesto. Prevladuje upravičen strah, da se namerava enako postopati z onimi vašimi vojaki, ki se bodo meseca januarja vračali iz aktivne vojaške službe na svoje domove. Vprašamo gospoda ministra, če so mu te razmere znane in ali hoče pri želei-iiški upravi poskrbeti dostojne osebne vozove za prepeljavo vojakov, da jim ne bo treba v najhujši zimi zmrzovati po živinskih vagonih. Upamo, da bo gospod minister izdal potrebne odredbe in nas o uspehu in izvršitvi obvestil. d Polnočnica ▼ Belgrada. Iz Belgra-da se nam piše: Čeprav mala in uboga, kljub temu je dala katoliška cerkvica v Belgradu o polnoči 24. decembra 1921 prav slavnostno in živahno manifestacijo za sveto vero. Množica ljudstva je prisvostvova-la z ginljivo pobožnostjo službi božji one tihe, jvete noči, katera je prinesla luč in milost celemu svetu. Naj bi božje Detece srca vseh 10.000 katoličanov, ki stanujejo v Belgradu, s svojo milostjo krepčalo in jih za sveto stvar vnelo, da bi vredni bili njegovih božjih obljub. Število katoličanov v Belgradu je veliko, cerkev je majhna; ako bi dobra volja navdušila vsa srca, lahko bi tu stala za prihodnjo polnočnico lepa, velika hiša božja. p Jugoslovanski zastopnik ▼ Zjedine-nih državah nujno opozarja, naj do konca junija L L nihče ne hodi v Ameriko, ker ga bodo ameriške oblasti pred izkrcanjem obrnile, tudi če ima kdo vizum ameriškega konzula. d Trpljenje koroSkib Slovencev. Nemci hočejo s požigi uničiti koroške Slovence. Požari slovenskih hii so na dnevnem rodu, mnogo je bilo po srečnem slučaju preprečenih. Naj bi se vendar naša vlada ▼ Belgradu malo zgenila in povedala Avstrijcem, kar jim gre. d Velike goljufije. Belgrajski verižni ki — takozvana belgrajska porodica — so nakupili v Bolgariji veliko premoga. Obenem "am je Bolgarija že davno dolžna dati kot vojno odškodnino 15*X> vagonov, a te zadržuje belgrajska porodica v Bolgariji za toliko časa, da nakopljejo premog, ki naj se potem tako brezplačno pripelje v našo državo. Medtem pa pri nas radi pomanjkanja vagonov ustavljajo promet, brezposelnost se veča in draginja raste. V Belgradu pa kujejo postave zoper draginjo. d Vojnt Minister in orloTstTo. Nekaj čas« sem se opaža, d« gotovi oficirski krogi — no vsi — preganjajo Vojake-orle, me- sto da bi bili veseli, da imajo še kaj pošte* nih fantov. Ker se zadnji čas te vesti mno-že, je interveniral v ponedeljek, 2. L m. predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec pri vojnemu ministru Ze-čeviču med drugim tudi v tej zadevi. Vojni minister mu je zagotovil, da vojno ministrstvo nikdar ni izdalo kake-a odloka, ki bi bil naperjen zoper orlovstvo in Orle. Če bi se kje godile vojakom-Orlom k-ivice, naj enostavno nastopijo pot pritožbe. Vojna uprava se zaveda, kako velikega pomena za armndo in državo je orlovstvo. — Kri bi besedam sledila t uli dejanjal d Delavska zbornica je prvič 8. L m. zborovala v Lj bljani. Za predsednika ja bil izvoljen socialist Melhior Čobal iz Zagorja. d Umrl je v Prekmurju boritelj prekmurskih Slovencev župnik Štefan Kuhar V Beltincih. d Minister dr. Žerjav je obolel na pljučnici. Bolezen že ponehava. d Jugoslovanska vlada je joslovensk* Matice v Radovljici vabi na redni občni zbor. ki se vrši v sredo, 18. januarja 19.22 ob 19. uri v restavraciji Novak v RadovljicL d Železniška nesreča na Grosupljem. 2. L m. zvečer je prišel na grosupeljski po* staji pod vlak Josip Bradač, dijak eksport-ne akademije na Dunaju, ki se je s počitnic vračal nazaj na Dunaj. Doma je baje iz Semiča. Vlak mu je odrezal obe nogi. Pri« peljali so ga v ljubljansko bolnico. p Dva brzovlaka sta trčila v Vinkov-cih na Hrvatskem. Lokomotive in prednji vozovi so razbiti, 8 oseb težko ranjenih. d Ni pravi V noči od 12. na 13. d®-cembra je moral brzovlak Ljubljana—Zagreb—Beograd čakati na postaji Brod nad 3 uri, ker je dobilo postajno vodstvo brzo* javko, da mora brzovlak počakati na bosanski vlak, v katerem se je vozila sopro-g. pribočnika ministra saobračaja. Gospod saobračajski pribočnik je zahteval, da brzovlak počaka na njegovo milostlivo, da se more z njim peljati v salonskem vozu v Beograd. Odkar nam vlada samostojno-de-mokratsko-radikalna koalicija, so mogoči taki slučaji na naših železnicah, da morajo v nezakurjenih vagonih potniki v brzovla-kn Čakati po cd« ur« na prihod ene aB druge dame. Lepi časif Gospodarski obzornik Elektrarna na Završnici. Na Šentjanžev dan je bilo na Breznici drugo posvetovanje glede prevzetja elektrarne. Zastopanih je bilo vseh 22 občin radovliškega okraja in Kovor, Križe, Naklo, Predoslje, Preddvor. Vsaka občina dva moža. Blejci so hoteli 4 glasove, ker porabijo največ elektrike. Obveljalo je: Bled in Jesenice naj izvolijo za prihodnje še tretjega. Pri volitvi predsedstva je bil izvoljen Finžgar (SLS) in Čop (SKS). Ker Vovk (SKS) ni dobil večine se Ažman pritoži, da to politika. — Čop najprej prebere svoj spis o začetku elektrarne, iz katerega naj se razvidi, da je on iznašel moč Završnice, da je devet sosednih občin izvršilo pripravljalna dela (Ljubljana zavoljo pomanjkanja denara ni pristopila) pa da je vse potem deželni odbor v svoje roke vzel, ker pa tem občinam ni nič povrnil prejšnjih stroškov, bi imela zdaj več pravic imeti. Zlasti pa je povdarjal, da so takrat prišli skup pristaši vseh strank, brez vsake politične besedice, torej prosim: tudi danes ne sence politike. Ker se Bledu ni priznalo 4 glasov, grozi dr. Kavčič da bo poklical na pomoč državno železnico; ko se slišijo ugovori: manjšina naj se vda, kliče Ažman: pojde-mo preko vas. Dve uri so se potem pogajali, da bi sestavili dogovorno listo za volitev odbora. Nazadnje predlaga dr. Kavčič: tri samostojne, tri ljudske stranke, predsednika pa »nestranskega« g. Čopa. SLS pa predlaga: Jan, Finžgar, Resman, Čop, Tomec, Zaplotnik iz Preddvora, Čufar. Pri glasovanju dobi lista samostojnih samo 13 glasov zoper 33 glasov za naše može. Tomec in Čop takoj izjavita, da ne sprejmeta izvolitve, ker je to politika. Ažman pa vpije: i jo bomo pa sami imeli (namreč elektriko), s podporo pokrajinske vlade, ko j jutri gremo v Ljubljano I Hočejo zopet tako ravnati kakor pri kmetijski družbi! Povsod hočejo komandirati, dasi jih skoro nič več ni, slovenski kmet pa naj zato vedno več gori plačuje, Ne bo šlo! Gospodarska obvestita. DENAR. Vrednost tujega denarja. Denar ameriški dolar ivstrijska krona Češkoslovaška krona angleški funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grSka drahma nemSka marka rutnunski lej Švicarski frank poljska marka moža rska krona 61 22. jan. K v 268 -— 5 11 74 5. jan. K v 286 50 - 4 4 90 1215 — 23 90 12 19 9. jan. K v 300 -- 5 a 17 13 90 ---20-- 1 51 53 - 1 2 54 52 12 1 85 - 49 - 49 g 20 kronski zlatnik (avstrijski oz. ogrski) je stal dne 5. t. m. na borzi v Zagrebu 950 K. g Kako je padala vrednost dinarja. Finančni minister Kumanudi je v svojem zadnjem govoru povedal kako je padala vrednost dinarja in sicer na belgrajski borzi, ki je pričela delovati februarja 1919: 25. februarja 1919 je bil vreden 1 dolar 24 dinarjev 10 par; 20. marca 1920 42 dinarjev 50 par; 20. julija 1920 15 dinarjev; 20. novembra 1920 37 dinarjev 80 par; do maja 1921 31 dinarjev; 1. avgusta 1921 34 dinarjev; 20. oktobra 1921 56 dinarjev; 9. novembra 1921 95 dinarjev 75 par; danes je vreden dolar okoli 70 dinarjev. Kakor vse kaže, bo dinar še padel. g Dinar in češkoslovaška krona. Lansko leto je bila češkoslovaška krona ob takem času vredna okoli 2 naših kron. Letos pa je vredna češkoslovaška krona že več kot 1 dinar namreč okoli 5 kron. Čehi pač znajo, pri nas tudi znajo, r.eveda samo .— pri koritih. g Nasledstvene države morajo prevzeti avsfroogrski državni dolg. Reparacijska (obnovitvena) komisija v Parizu je izdala sledeče obvestilo: »Mirovni pogodbi saint-germanska in trianonska predpisujeta razdelitev bivšega avstrijsko-ogrskega državnega dolga med nasledstvene države na temelju papirjev, ki se morajo zbrati in popisati. Zato se lastniki poziva!o, da predlo-že te papirje dotičnim državam. g Nemška Avstrija in papirnat denar. V Nemški Avstriji imajo papirnatega denarja za 160 tisoč milijonov nemško avstrijskih kron. Avstrijci so res dobri gospodarji s papirjem. DAVKI. g Vložite takoj napovedi za dohodnino za leto 1922.! Finačna delegacija v Ljubljani razglaša: Za odmero dohodnine in plačarine za leto 1922 morajo podati davčni zavezanci, ne da bi čakali poseben poziv od davčnega oblastva, najkasneje do dne 31. januarja 1922 napoved o svojih davku zavezanih dohodkih in tudi o dohodkih onih svojcev, ki žive z davčnimi zavezanci v skupnem gospodarstvu. Dohodki članov hišnega gospodarstva iz službenih prejemkov se ne prištevajo k dohodku hišnega poglavarja. Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblast-vih in davčnih uradih. Napovedi je oddati v Ljubljani pri davčni administraciji, drugod pa pri onem davčnem okraj, oblastvu, v čigar okraju davčni zavezanec redno prebiva. Davku zavezani dohodki se morajo napovedati v znesku, ki so ga v letu 1921 v resnici dosegli. Ako dohodki še ne obstoje celo leto, jih je vzeti v poštev po verjetnem letnem donosu. Napoved se sme ali vložiti pismeno ali pa dati ustno na zapisnik, In sicer tudi pri pristojnem davčnem uradu. Ker utegne pozneje naval strank narasti, se opozarjajo davčni zavezanci v svojo lastno korist, naj podajo ust- ne napovedi čim preje. Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se dohodnina lahko odmeri brez nadljnega poziva na podstavi uradnih pripomočkov. — Iz tega sledi, da naj naši ljudje takoj sestavijo napoved o dohodkih in izdatkin v letu 1921. Ti dohodki in izdatki so merodajni za odmero dohodnine za 1. 1922. Kdor tekom januarja, najpozneje pa do 31. t. m. napovedi ne vloži, temu bode davkarija sama odmerila dohodninski davek in seveda tudi po svoje. Proti odmeri dohodnine odi strani davkarije ni nobenega priziva (pritožbe). Na uradne pozive naj noben ne čaka, ker teh ni več. Zato je nujno potrebno, da odbori kmetskih zvez v posameznih občinah oziroma farah opozore naše ljudi na to in jim gredo pri sestavi napovedi na roke. Pri sestavi napovedi naj sodelujejo! vsi naši izobraženci in odborniki. Napoved napišite kar na navadni poli paprja. Naj. prej napšite naslov, n. pr. Davčna oblast v (Kmniku, Novem mestu itd.), kamor pač davčni zavezanec spada, potem dohodke in izdatke. Na koncu zapišite datum in svoj cel naslov, ki mora biti jasno napisan. Našim ljudem bi nadalje svetovali, da si prepise napovedi shranijo. Tega sicer doslej niso imeli v navadi, toda kakor sem rekel, dobro bi bilo in imajo od tega dvojno korist: 1. vedo prihodnje leto kaj in koliko) so prejšnje leto napovedali in 2. v slučaju, da stresa davčna oblast kašne sitnosti, se ji vedno lahko pove in pokaže, kaj se ja napovedalo. Končno bodi pripomjeno, da pošljete lahko po več napovedi skupaj V eni kuverti, seveda najbolje priporočena Torej da se obvarujete raznih sitnosti, izpolnite napovedi za dohodnino do 31. januarja 1922. g Poslanci Jugoslovanskega kluba Ivan Brodar, Ivan Stanovnik in Josip Nemanifi so stavili na finančnega ministra vprašanje glede poprave trošarinske postavke, po kateri s otrošarim podvrženi vozovi na peresih, katere uporabljajo kmetovalci za nujne gospodarske in kmetijske vožnje in ne v zabavo. Poslanci zahtevajo, da se trošarina na ta vozila nemudoma ukine, ker ta davek na kmetske vozove ni upravičen in bi bilo z njim kmetsko prebivalstvo prehudo prizadeto. — Isti poslanci so zahtevali od ministra prosvete, da sklepe višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 18. now vembra 1921 radi oprostitve šolskih otrok od verskih vaj in veronauka, ukine, ker so žaljivi za katoliško ljudstvo v Sloveniji. — Nadalje so zahtevali naši kmetski poslanci od finančnega ministra, da vpelje zopet davčne knjižice, da naši kmetovalci zamo* rejo kontrolirati višino, podlago in upravičenost zahtevanih davkov. ŽIVINA. g Živino na Hrvatskem za 1 kg žive teže plačujejo sledeče: Voli 18 do 28 K, biki 14 do 18 K, krave 12 do 18 K, telice 16 do 20 K, teleta 18 do 24 K, debele svinje 42 do 54 K, svinje slabše vrste 36 do 46 K. g Pitane prašiče so plačevali na zadnjem semnju v Ptuju po 42 do 44 K 1 kg iive teže. g Cene goveji živini za izvoz v Italijo in Švico so se zopet dvignile. Težke in re-jene vole od 650 kg naprej plačujejo po 22 io 28 K 1 kg žive teže. Vole od 500 do 650 kg in srednjedebele pa po 18 do 24 K-Celo krave za klobase plačujejo izvozničarji po 10 do 14 K. Sedaj po zimi izvažajo večinoma le zaklano živino. Po deželi so se sedaj razpasli številni nakupovalci živine, ki lažejo živinorejcem, da cene padajo, da je Izvoz ustavljen in podobne reči. Takim ljudem ne verjemite! Cene živini se še vedno dvigajo, zato bodite pri prodaji živine oprezni 1 g Sejmi za govejo živino in prešiče v Ljubljani ukinjeni. Ljubljanski mestni ma-pstrat naznanja: Radi kužne bolezni slinavke in parkljevke se semnji za govejo živino in prašiče v Ljubljani ukinejo, do-5im se semnij za konje vrše. g Cene pitanim svinjam v Bački so 40 kron za 1 kg žive teže. 1 kg masti stane 70 kron, nasoljenega špeha pa 62 kron. CENE. g Seno plačujejo zadnje čase v Maribo-fu in sicer sladko 800 do 850 K, kislo 700 do 800 K za 100 kg. g Cena masti v Celju je sedaj od 88 do 92 K za 1 kg. Prekajeno svinjsko meso »e je podražilo od 50 na 58 K. g Cene lesu za kubični meter. Cene »e razumejo za les, postavljen na pridelovalen kraj. Hrastova debla I. vrste 2000 do 3200 kron; II. vrste 1000 do 1600 kron; hrastove deske do 5 cm debeline 4000 do 6000 kron; nad 5 cm debeline 4800 do 5400 kron; bukova debla I. vrste 600 do 800 kron; bukov rezan les (parjen) 2200 do 2800 kron, neparjen 1400 do 1600 kron; iavorova in jesenova debla 2000 do 2400 kron; mehek tesan les 800 do 1200 kron; mehek rezan les 1200 do 1900 kron. Leseno oglje vagon 18 do 24 tisoč 600 kron. g Žitni trg. Naše izredno slabe prometne razmere, ki zelo slabo delujejo na Eitni trg, so dovedle do popolne ustavitve železniškega prometa in sicer do 8. t. m., kar se zna pa še podaljšati. V novejšem času manjka na vseh progah lokomotiv, tako da čakajo naloženi vagoni 14 do 20 dni, predno jih odprem i jo. Nesposobnost železniške uprave in vsled tega slabe prometne razmere ubijajo naše gospodarsko življenje. Cene žitu so v Bački za 100 kg: pšenica 1520 kron, oves 900 kron, koruza 1120 kron, moka št. 0 1970 kron, moka št. 2 1870 kron, moka št. 6 1750 kron, mekinje 720 kron. — N o v i S a d. Cene za 100 kg: Pšenica 1500 kron, rž 1250 do 1300 kron, ječmen 1000 do 1020 kron, oves 870 do 900 kron, nova koruza 1080 do 1100 kron, moka št. 0 2000 krem, mekinje 700 kron. g Cene padajo na Češkem vsled vedno boljše čehoslovaške valute. g Cene žitu na Mažarskem za 100 kg: Pšenica 2150 do 2175 kron, rž 1360 do 1420 kron, ječmen za krmo 1670 do 1700 kron, ječmen za pivo 1800 do 1900 kron, koruza 1680 do 1715 kron, oves 1400 do 1420 kron, proso 1450 do 1500 kron, seno 750 do 900 kron, detelja 950 do 1000 kron, slama 280 do 400 kron, mekinje 950 do 970 kron. Cene so navedene v mažarskih kronah. g Cene mesu v Trstu so določene sledeče za 1 kg: Prednji del s priklado 6 lir, zadnji del s priklado 7.40 lire, meso brez kosti 12 lir ali nekaj nad 140 naših kron. PODJETJA, g Tovarna vžigalic v Rušah pri Mariboru, ki je meseca marca 1921 do tal pogorela, je zopet v obratu. Sedaj izdeluje vžigalice »Mikado«, ki se na vsaki podlagi brez fosforja in žvepla užigajo in se razpošiljajo v papirnih zavojčkih raznih velikosti. Kakor hitro dobi tovarna tudi potrebne stroje, bo izdelovala tudi švedske vžigalice. g Polom največje italijanske banke »Banca di sconto« je zadel večinoma samo manj premožne, ker so kapitalisti pravočasno dvignili vse svoje vloge. PROMET. g V železniškem ministrstvu ni nobenega reda! Naš železniški promet je vsak dan slabši. Sedaj smo prišli že tako daleč, da so pričeli ustavljati vlake in sicer vsled — pomanjkanja premoga. Smejati se moramo na eni strani tej neumni vesti železniškega ministrstva, na drugi strani pa s strahom gledamo v bodočnost, kaj bo, če bo šlo tako naprej. Edini vzrok, da so pričeli ustavljati vlake, je popolna nesposobnost železniškega ministrstva. Tukaj bi bila nujno potrebna železna metla! Železniškemu ministrstvi! moramo povedati jasno resnico, da imamo premoga dovolj, toda ni dovolj vagonov. Vagonov za prevoz pa zato ni, ker stoie po mesece in mesece prazni na raznih progah, ter se zanje nikdo ne zmeni. Če bo šlo tako naprej, če bodo vodili našo železniško upravo tako nesposobni ljudje, kakršne imamo sedaj, potem je gotovo, da v kratkem no bo vozil noben vlak. Zakaj se je pa začasa, ko je bil dr. Korošec železniški minister, promet stalno zbol jševal? Zato, ker se je brigal za to in je z železno roko napravil red. Take uspehe nam prinaša sedanja liberalno-samostojna radikalna vlada! g Balkanska železniška konferenca. Dne 2. januarja t. 1. se je pričela v Bel-gradu konferenca zastopnikov Jugoslavije, Bolgarije in Turčije glede ureditve železniškega prometa. g Nabava železniških voz v Nemčiji. Prometno ministrstvo je sklenilo z Nemčijo pogodbo glede dobave 100 brzovoznih lokomotiv, 200 lokomotiv za potniške vlake, 100 za tovorne in 50 lokomotiv za manevriranje, nekaj ozkotirnih lokomotiv, nadalje 4000 zaprtih, 3500 za premog, 1500 vagonov za pesek in nekoliko cestern. Okoli 1000 vagonov moremo dobiti od Nemčije takoj, ker so že gotovi, dočim bi ostanek prejeli do konca meseca junija 1.1. Nemški državni komisarijat je že zahteval ponudbe od nemških industrijcev za izdelovanje potniških vagonov za nas. 50 lokomotiv dobimo meseca aprila, 150 maja, ostanek pa junija. g Vsled pomanjkanja premoga je tudi promet z ladjami omejen. Pač »uspehi« železniškega ministrstva. RAZNO. g Pozor mlekarji in mlekarice ljubljanske okolice. Pripravljalni odbor za ustanovitev »Mlekarskega društva«, ki bo imelo štititi mlekarstvo, sklicuje vse mlekarje in mlekarice ljubljanske okolice k ustanovnemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo, 4ne 15. januar* t 1922 točno ob 10. uri ▼ Društvenem domu na Jezici pij Ljubljani. Društveni dom je blizu župnijske serkve in nam je g. župnik radevolje dvorano odstopil za ustanovni občui zbor. Nameravano drušlvo ni strankarsko, ampak strogo gospodarsko. Pridite vsil — Pripravljalni odbor. g Trimesečni gospodinjski tečaj v Beltincih v Prekmurju za dekleta se prične 15. januarja. g Največ soli v naši državi izkopljejo v Kreki v Bosni in sicer 200 vagonov mesečno, toda mogli bi je nakopati tudi 500 vagonov mesečno, če bi jo bilo mogoče odpeljati. Toda pri nas vagonov ni, ker stoje prazni po raznih progah. V sami Kreki stane 10 0 kg soli samo 2 dinarja in 20 par. Ker pa je sol državni monopol, zato je razumljivo, da je pri nas vsled tega draga. Letno rabimo soli v naši državi okoli tisoč vagonov. g Novi zakon o ribolovu je izdelan in poslan na vpogled ribiškim društvom. g Zakon o lovu se v kratkem izenači za celo državo. g Obrtne razstave se bodo vršile letos v Ptuiu in pokrajinska v Mariboru. g Zadružno gibanje med goriškimi Slovenci. Slovenci, ki so pod Italijo, so si ustanovili samostojno »Zadružno zvezo«, katera namerava organizirati blagovni promet. Pričeli so nadalje izdajati »Gospodarski list«, ki se peča samo z narodnogospodarskimi vprašanji. g Nadzorstvo semenja. Kralj je podpisal zakon o nadzorstvu semenja kulturnih rastlin pri uvozu v notranjem prometu. Po tem zakonu vrše nadzorstvo nad semenom , državni kmetijski preizkuševalni zavod v Ljubljani in Mariboru, postaja za preiskovanje semenja v Zagrebu in poljedelska ogledna nadzorstvena postaja v Topčideru. g Obrtno zvezo so ustanovili 4. t. m* v Mariboru. g Kako se pri nas izvaja agrarna reforma. Poslanci Ivan Stanovnik in tovariši so naslovili na ministra za agrarno reformo sledeče vprašanje: Gospod minitserl iSlobodna Tribuna« v Zagrebu z dne 19, decembra 1921 je priobčila poročilo, da so poverjenik trgovine in industrije v Ljubljani dr. Mam, direktor agrarne reforme dr, Lukan in finančni ravnatelj dr. Savin ter inženir Pavlin kupili za vsoto 1 milijoni kron tovarno L. R. Schiitza v Petrovčahf pri Celju, Ti gospodje so kupili tovarno z vsemi pritiklinami in dva rudnika, kar j« bilo dosedaj pod državnim sekvestrom, a a tega razrešeno brez odobrila minister^ stva pravde. Vrednost celega podjetja znaša menda okoli 15 milijonov kron. Vprašamo g. ministra za agrarno reformo, če mul je ta vest znana in kaj hoče ukreniti, da s« taka zloraba uradnih oseb prepreči in pogodba razveljavi. Prosimo, da nas o VašiK odredbah pismeno obvestite. (Op. ur.: Kakor se nam poroča od druge strani, poverjenik dr. Mara pri kupčiji ni udeležen). g Razstava vin na Vipavskem. Dne 29, januarja se vrši v Vipavi razstava vin. Razstavljena bodo vina iz cele vipavska doline, g Novo palačo si zgradi ministrstvo £8 gozdove in rude v Belgradu. Stala bo okoli 12 milijonov dinarjev. Ste*. 2 ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. V nedeljo, dne 15. fanuaria se bo vršil ob 3. ari popoldne v »Društveni dvorani« redni občni zbor K. sL izobraževalnega društva St. Jernej. K obilni udeležbi vabi odb^r. SHARTIN PRI KRANJU. Dramatični odsek iiobraievalneg« društva priredi v soboto. dne 14. t. m. ob J.ol 8. uri »večer ia v nedelja, dne 15 I m., > o 3. uri popoldne v Stari Soli Detelovo dramo »Begunka« — Kdor je t« igro bral v letošnjih Mohorjevih knjigah, naj pride tudi pogledat, kako se igra na odru. ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. Slov. kršč. soe. ivesa priredi v nedelje dne 15. januarja tukaj celodnevni izobraževalni tečaj. Začetek predavanj, ki se vrše v tokajšnjl drušlve-ni dvorani, je ob pol 8. uri ijutraj, drugo predavanje s* vrši ob devetih, tretje ob enajstih dopoldan. Popoldansko predavanje se prične ob treb. Predavali bodo strokovnjaki ii Ljubljana o sledečih predmetih: Dramatika; alkohol in ljudsko sdravje; boj ia vsakdanji kruh j.o Evropi in v naši državi, pomen krščanske šole ia izobrazbo in ljudske srečo. — Iskreno vabimo vet prijatelje ljudske izobrazbe iz &martocga m okolice, da se tečaja v čim na obilnejšem številu udeleie. d Kat. izobr. društvo na Jožici ponovi Fin-žgarjevo >Razvaliua življenja-- v«, nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 4. uri popoluue. Vsi vljudno vabljenil Čudodelna skrinjica. Povest. Spisal Pšeničan. (Dalje.) Drugi del je obsegal razlago in premišljevanje o reči, prerokovanih v evangeliju prve adventne nedeije. »Na zemiji bo stiskanje narodov,« se je Pavei Liberat zamaknil v bodočnost, kakor oa bi v duhu gledal, kar se bo zgodilo. »Dežela se bo vzdignila zoper deže.o. država čez državo. Takrat bodo teptali pravico, preganjali čeanost ter poveličevali laž. Tema bo grozila luči — poštenost bo veliko trpela — mamon bo vladal svet■..« - »In bog bo vse to pripustil?« se je prestraši.a Polinka. »Za kazen, ker svet bo zapustil Boga,« je povedal dalekovidni mož. »Pridejo časi, ko se bo človek vzdignil zoper svo.ega Stvarnika . >r mu odrekel pokorščino ...« »Pa ne tukaj med nami,« je Katra zatisnila ušesa. »Našega hriba ne omajejo viharji,« je vstala Polinka, pričakovaje priznanja in pohvale. »Sovražnik bo prišel med čredo,« ie nadaljeval Pavel Liberat, »preganjal bo past.rie in marsikaka ovčica bo krenila za najemnikom na pogubno pot.« Glasen krik ie preKinil njegovo pr ii! poslušalce. — Gi pot.« krik je prekinil njegovo prerokovanje ter ie osupnil poslušalce. — Griželiev šestletni Štelan, ki je spal na peči. je planil v sanjah pokonci, oče ga je prestregel ter ujel v naročje, da se ni vrgel med ljudi. »Ne boj se, revček,« ga je božal po mehkem licu. »Volkovi tulijo —« se je deček zvijal v naročju. — »Pet iih drvi za mano — eden me grabi — skrijte me ...« »Saj jih ni, Štefan, saj jih ni,« ga je tolažil oče. »Pa sol« je kričal deček. »Ali jih ne vidite/« »Ni jih, Štefan, tebi se le dozdeva,« ga je oče pomirljivo zibal v naročju 5: »Po res jih ni.« se je deček končno umiriL Naslonil se je očetu na ramo ter n zadremat. Se vedno se je tresel od groze, kar 11 skrbelo očeta in Polinko, ki mu priporočila strašnice _ med šmarnimi mašami posušene — kot uspešno zdravilo. . . , . Po končanem nemiru se ie Pavel Liberat ponovno zagiobil v bodočnost. »Takrat bo stiska med narodi.« je modroval: »brat bo sovražil brata — meči bodo sekali glave — k,ri bo tek.a v potokih — bolezni bodo divjale — in mnogi bodo klicali strti in razdejani: hribi, pokrijte nas!« . . le pretresljive besede so segle poslušalcem globoko v čuteča srca. Presunien |e zapustil Miha svoj prostor tei se je bližal Pavlu Liberatu z vprašanjem, ki ie razveselil vse navzoče. »Pa kdaj napočilo ti časi, modri uči-tel,?« ga je pogledai z mokrimi očmi. »Tega ne vemo,« je zmaial z rumeni,« mi jih najbrž ne bomo doživeli, loda deček za pečjo — kaj ne, oče, zdaj se je pomiril vaš sinek« — ie pogledal Griželja. ki mu ie zadovoljno pokimal. »Ta deček |ih bo znahiti dočakal, če bo dočakal vašo starost. Morda ga usoda vrže v vrtinec, morda mu prizanese — kdo ve, kdo bi mogel vedeti...« „ . »Tako daleč ne pride moj Štefan,« ie Gri-želj ugovarjal na zapečku. »Da bi le ne prišel,« je vzdihnil Pavel Liberat, »rekel nisem nič določnega, loda innojji bodo postavljeni na poskušnjo; nekateri booo podlegli, drugi izidejo — zmagovalci.« »Mislite, da bo Štefan — ?« je Griželj za-pičil v modrijana svo.e kalne oči. i »Kremi navzdol,« mu je Pavel Liberat vzel besedo iz ust. Kdo ve, kdo ve? Takrat bodo resni časi, mnogi bodo izgubili pravo pot.« »Tudi Štefan?« je Griželj hotel izvedeti sinovo bodočnost. »Hrast kljubuje viharju,« te dvignil desnico. »Kdor zaide na krivo pol, še ni za vedno izgubljen Nekaj časa tava po temi, a končno se zave pogube ter se ;i izogne. To se nai-češče dogaja ob spominih na preteklost, ožar-jeno s svet.obo skrbne in modre vzgoje.« »Tako sodite o Štefanu?« se je zganil Griželj. »Moje življenje je ubito, — Moi Bogi« »Ne vzemite si k srcu mojih besedi« ga je jačil Pavel Liberat. »Prisegel nisem, da bo tako. Mi, ljudje, samo ugibamo, določiti ne moremo ničesar.« »In vendar —• je skrbelo ljubečega očeta. »In vendar —« »Motiti se je človeško,« je modroval preroški mož. — Nato ie zaprl knjigo »Evangeiia inu branja« v znamenje, da je sestanek Končan. Družba se ie pričela razha:ati; drug za drugim je prilezel k očitelju, da mu stisne desnico v slovo. Nekaj mož in fantov ga je čakalo zunaj z prižganimi hakijami, da g a spremijo domov, kar je on prijazno odklonil, rekoč, da ostane na Pšeniiču do ranega jutra. Luči so se pomikale druga za drugo iz Pšenišča po pobočju hriba, k'er so se izgubljale na vse strani, še vedno ie pihala ledena sapa, čije dih se ie kakor mrzli vodeni curek razlival po sneženih bregovih. Prstan kralfce iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec. (Dalie.) 11. ooglavle. REŠITEV SE PONESREOL Naš zaiutrek nrihodnietfa iutra ie bil ne- _ kam mračen obed. S snlošnim s>dlasiem ni če se mi ponesreči, me umorite če pa se nd nihče opomnil dogodkov pretekle«« dne ali posreči, mi prizanesete. Vsekako vam hočem našerta Domenka, preden smo šli snat. Sat res ni bilo pogovora, da bi se ga človek Dolotil. In ker nisem vedel drugega delati, sem menil, da nailaže pokažem sv. ieg« umerjenega duha. če se držim strogega molka. Kvik se ie. kakor se ie zdelo, pogreznil v modrpslovno razmi- I šlianie. Orme na i* bil videt) mm-ft 5n le ' imel lase razmršene, kot d« bi koval pesmi, kar ie bržkone tudi bilo Sredi te puščobne jedi ie prišel neki sel. ki ie naznamL d« bi Valda Nagasta nas vse izvolil« videti v dJ UrC" Ker sem te bal. da bi Orme ne rekel k«, ke neumnosti, sem na kratko ootfovonl. da bomo nanjo čakali Mož ie šel in nas pustil, ml pa smo se čudili, kai se ie zgodilo, da io ie nagnilo. oa si ie želela naše navzočnosti. Cb določenem času so nas poklicali v malo gpreieuino dvorano. Ko smo šli skoz vrat«, se mi ie posrečilo Oliveriu zašeoetati: »Zaradi sami sebe in me prav tako kot zaradi naiu ostalih, vas prosim, bodite oprezni. Na vaš obraz paziio prav tako kot n« vaše besed c>* »Ze prav. stari priiateli.« ie nekoliko zar-devši urigovoriL »Brez skrbil« »Rad bi. da bi mogel biti.« sem zam.-mraL Nato so nas slovesno uveuli, mi pa smo se priklonili Makeui, ki ie sedela. Ubuana ie bila od nekai sodnikov in častnikov, med njimi ie bil princ Jozva Govorila te z dvema, po videzu surovima človekoma, oblečenima v oa-vaono rjavo obleko. Pozuraviia nas ie. in ko smo izmenjali običaine poklone. ie deiala: »Prijatelji! Poklicala sem vas iz tegale vzroka. Ko so danes ziutrai nehali izdaiavcs po rokah teh dveh mež, služabnikov postave, iadraha na morišče, ie prosil za odlog. Ko so ga prašali zakai, ie deial, da če njegovemu življenju pr.zancso, bi mogel pokazati, kako bi se vaš tovariš, ki mj pravijo »Črna okna« dai lešiti Pungov.« »Kako?« sva Orme in iaz prašala v eni »Ne vem,« ie odgovorila, »toda previdno so možu prizanesli. Pripeljejo nai ga noter.« O^pria so se vrata in Sadrah ie vstopil, roke ie imel zvezane na hrbtu, na nogah oa ie noril verige. Bii te resnično strašen in razoi-čan ta Šadrah. oči so se mu nemirno obračale, zobje so mu šklepetali od groze, ko se ie vrgel na tla pred Valdo Nagasto in te plazil okoli in poizkušal poliubiti Ormeiev čevelj. Stražniki so ga osuvaii, da ie zopet vstaL Makeda pa ie dejala: »Kaj imaš, izoajavec, povedati, predea umrieš?« »skrivnost je. o rožni popek. Ali moram pred tolikerimi govoriti?« »Ne.« ie odvrnila in odločila, da nai večina navzočih, vštevši rablie in vojake, zapusti dvorano. »Mož ie obupan in nikogar ne bo. da M ga stražil,« ie razburjeno deial Jozva. »Jaz bom to notedil, vaša visoko«t.« i« Kvik otvrni v svoii slabi arabščini; in postavil se ie za Šadrah« in pridodetal angleškoi »Zdaj se mucek le lepo vedi. aicer ti bo slaba precla.« Ko so vsi odšli, so Šadrahu zanovedalL nai govori in pove. kako bi mogli rešiti Angleža, ki ga ie izdal Fungom v roke. »Tako, o Hči kraljeva.« ie odgovoril, »Črna okna«, kot vemo. je zaprt v trupu velikega raalika.« »Človek, kako to veš?« »O gosDa. jaz to vera in tudi sultan i« tako deial, ali ne? Jaz pa morem pokazati skrivno pot do tega malika. od koder bi ga bilo mogoče doseči in rešiti. V svoii mladosd sem iaz. ki mi pravijo maček, ker znam tako dobro plezati, našel to oot. in ko so me kes-neie Fungi uieli in me vrgli levom, kier sem dobil te brazgotine na licu. sem po tei poti ušel. Prizanerite mi in vam io pokažem.« »Ni dovoli, da pokažeš pot.« je deiala Makeda. »Pes. rešiti moraš tuieg« gospoda, ki si ga izdal. Ce ga ne rešiš, umrieš. Ali razumeš7« »lo je trda beseda, gospa,« je mož odvrnil. »Ali sem Bog, da nai obljubim rešiti tega Bog, da nai oblju tujca, ki je morebiti že mrtev? Vendar p« hočem storiti vse, kar morem, dobro vedoč, d« r ----—' — ■ a^nnnu ,AIU u"v--- pokazati pot do kraja, kjer je ali je bil zaprt, dati vas svarim: zelo huda ie.« »Kamor moreš ti iti. moremo mi slediti,« ie deja.a Makeda. »Povej nam zdaj, kaj je tre« a storiti.« Le Povedal {e torej, in ko konCal, M it ▼mešal Jozva in deial. d« ae ne spodobi, da bi Hči kraljeva sama šla na tako nevarno pot Poslušala je njegove ugovore in te mu zalivali! a za njegovo ikrb za njo. »Vendar pojdem,« i« dejala, »ne zaradi taica, ki mu pravijo »Črna okna«, ampak cato, ker jc tu kaka skrivna pot iz Mura. ie — mislim — prav, ie io poznam. Vendar pa to-rflaiain t teboj, itric, da na tako pot ne smem brez varstva, in zato te prosim, pripravi se, da grei opoldne c nami, ker vem, da bomo po-tm vsi varni.« (Dalie.l Dobra lena in mati Ima doma vedno neksj steklenic lekarn. Fetler-ja prijetno dišečega »Elsa-fluidat. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in eelt^ga telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Je mno^o močnejši. Izdatnejši tn delujoči kot Franc, iganje. 8 d vojn. stekl. ali 1 špecij. stekleu. i zamotom tn pošinln" poflj« .-a 48 K: Euges V. Feller. Stnbiea donja, Elsatrg IS, Hrvatsko. VarCna gospodinia rabi edino le GfiZELfl MILO (o ^tfbcHSo najceneje. Pr. VII 88/21-2. RAZSODILO. ▼ imenu N|ego-»«-a Vellf»ostra Kraljal deželno »V išče •» ljubljeni. oddelek VII. kot tiskovno nek: »Po balkansko« v celem obseg" t Objektivni čin kaznivega dejanja pv <1. 18G j v sveži s 5 101 i k. r. ustav« kraljic Srbov. , Sr^ntov ln II. Potrjuje torej po zmisiu člena 18. usl*t-v« In po 8 k. pr r. zaplemba imenovanega Nesaaaa tatiea. Dne 80. decembra 1921 so uprli v VeL Laščah radi hudodelstva tatvine ueko približno 20 letno gluhonemo dekle neznanega imena tn neznanega izvora, srednje čokate postave, kostanjevih las, oblečeno v irno-belo-pikasto, okolu vratu in ob rokavih črno obrobljeno obleko. Komur Je o tej deklici kaj znano, izvoli sporočiti preiskovalnemu sodniku v Novem mestu. 111 Prorlrlphuro dobrega, zanesljivega, vaje-I I CuUCni«> violenjeoe Htko^tcc. IV. l'o B*. tn 87. zakoni se odreja, Je uničiti vse Ifode te tiskovine, ki so se žo gli, kakor tudi one, ki se če zaseže jo. V. To razsodilo je objaviti. Raslegi t Besedilo gorenjega članka ustanavlja v celem •fcsegu v god ranamenjenoia delnem obsegu, objektivni «<5n kaznivega Jejanju pb 9 188 tis-ave v trmi i J ;03 i k. i kn 1 evine Srbov, Hrvatov la Slovencev, ket Uživajo k mrfnji do države kot •eiote in plemenskemu razdora. V LJubljani, dna 29. dee. 1921. DK2ELN0 80DK9CB 8118 v Ljubijo. Lepo črno BRINJE ^ •ddaja f lun« tafoftn t^ubijana, Bmoa-stiski *eai I Vali JCIdUlI. s»« eestu X Mladenič-trgovec, i^SS^TS i> J. seznaniti v svrho >k»^ajžnje tenltre ■ priiujn dekletom s nekaj piviboi^nja (najraje puwt«tv,» JI vodno moč). Vdove nino Izključene. Ponudb« upravi Domoljuba pod: »Zarja« 89. Tajnost zajamčena. Kupim fcrfnjevo olje, prodam puše za kolesa. v._c\w, Bakrene kotle za žganjekuho, kotle sa kahanje sira, krme in perila, nadalje vsakovrstne aparate, brizgalnice «a trte itd. Izdelujem po naročilu solidno in trpežno. Prevzemam r popravilo in pocinjeranje bakrene kotlo in druge bakrene predmete. Kupujem ali vsamem v račnn po dnevui ceni star baker, svinec in cin (dna«te krožnike). Za dobro in solidno delo jamčim. — S spofitovimiem MAKS WEISS, bakrokollar, Novi Vodmai 189, p. Moste pri Ljubljani Gospodarska zveza j« ustanovila mlekarski oddefek ki prevzetna upravljanje zadružnih mlekarn pod najugodnejšimi pogoji, organizira in ustanavlja na lastne »troike kmetske jilekarne * vseh krajih Slovtanlje, kupuje po najvišjih .senata vsako mno-lino mleka, presnega u kuhanega masla, kislega in sladkega sira od kmetov in mlekarn. Lastni prodajalaid v i,;®ifol|ani, Dunajske cesta 29. ¥ in Šolski drevored §tev. 14. (Pod tTl7HI ribnlčan, ctandslcu bi p«r6< riiLUL ličar (koks) ££ SUHE GOBE ZZZ ko pa je ln plača najvišjo dnevno ceno KMET & KO M P., Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 8. .! *PflOSIM ZA PONUDBE J J Menjalnica Slovenske eskomptne bank« LJUBLJANA »sproti glavnega kolodvora kupuje In prodaja devize ta «&lute : po najugodnejši dtnrmifh i«»sii. : ki jota fcsrj (tak taKttt m teta jsA. Telefon ttt«. 5. Domačo semensko cleteffo knpuje po najvišji ceni FRAN POGAČNIK v Ljubljani, Dunajska cesta Me«. 36. 4176 Poročne prstane T ve,^xa%rl inu Josip Janko urar, Kamnik na Sutni nasproti farne cerkve. 100 llronra Btarega 15 let, zdravega, močnega, UU(fc li K, strup ta podgaa« la siHU po ti do 12 K. Engen V. Feller, lekarnar Stnbiea donja, Elsatrg IS. Hrvatsko. S!;nn 2C »DOMOLJUB« 1922. štev. 2 Poroč. prstani Double verižice Stenske nve Budilke Že me tire Uhani Najstarejša trgovin; ur.zlaljHmln j »rebrn!.. ČUDEN I LJUBLJANA 22, Prešernova 1. j Zahtevaite ponudbe! Deteljno seme KOMP, Ljubljana, Wolfov» nUca 12. Zahtevajte naše tržno poročilo, ki se vam bo ob vsaki pre-membi cen brezplačno doposlalo._4220 PREDIVO trto no prodajte poprej, __________dokler ne vprašate tvrilko IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana, 8t. Petra cesta št 31, — katera plačuje najvišje. 3453 Na prodaj so 3-4 mesece stari prešički V graščini Fužine, p. Dev. Mar. Polje. se zopet dobe pri Frane Pogačnik-u, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. 4733 Brinje in hruške Cosulich-Lfne (prej Jlustro-Hmerikana) Trst - Amerika prevaža potnike v New-York redno 3 krat v Južno Rmeriko po 1 krat mesoCno. Pojasnila in prodaja voznih listov. Ssmon ifmetec glavni zastopnik za Slovenijo — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Denarja ni, draginja je velika, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom — doma v svojem kraju s prodajo nekega izdelka gotovo do 100 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. - JOSIP BATIC, Litija. 4134 Pohištvo in tapetniška delavnica spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelje, klubske garniture, modroce, kuhinjske oprave, železne postelje, velike in otroške, vsake vrste, po nizki dnevni ceni priporočata BRATA SEVElt Ljubljana, (Kolizej), Gosposvetska e. 13. H n it „ ___..... IN NEVESTE ««« V AA ako si hočete gotovo prihraniti nekaj denarja ne kupujte drugod bale kot le pri - • Jsanlii" F. 81. Boričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta Z9, o* » ki Ima v zalogi veliko izbiro blaga za moške in ženske obleke n. pr. črno sobno, kamnarne, razne ševioto, svilo, žamet, klot, Uotemno belo in pisano, cv Iha, platna za rjuhe, namizne prlo, nnvadne in fine odejo domačega izdelka, svileno, volneno robce in šerpo moške in ženske srajce, ovratnike, kravate, vezenine (šlingarijo) in drugo različno blago, vse po najnižjih cenah. Svoji k svojimi -®a« B®T Svoji k svojimi ff O* -- ---------- — in koristno jev da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno- čekovnega urads. Pazite, da bosle naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam jc bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vslcd nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah. Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravker.e. Večkrat se dobe liudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se cdloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obr;Camo še na one ro|ake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Hmerikt pošiljati denar potom naše banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo noše geslo. PRAHU mK$m STATE BANK 82 CGRTLANDT STKE&T, NEW YORK, N. Y. Jekleni zvonovi za cerkve iz najstarejše livarne jeklenih zvonov na svetu Bochumsko društvo za rudarstvo in izdelavo litega jekla v Bochumu na Vestfalskem razpošilja A Mickerts & Co. Odd. V. b. Wien I. Ring 12. November št. 10. Prednosti jeklenih zvonov: lep, sonoren čist glas v veliki daljavi, brezmejna trpežnost, 25 letno jamstvo pri normalni vporabL Doslej je bilo dobavljenih 15.000 zvonov. izdaja konzorcij »Domoljuba«, i' Odgovorni urednik Anton Svinik v Ljubljani. Tkka JngoeloTuaka tlakam*