245. številka. Ljubljana, t sredo 26. oktobra 1904 XXXVII. leto. I shaja vsak dan svačar, imrna nedeije in praznika, ter vejjs po poitt prejemaš aa svstro-ogrsko deiele aa vso leto So K, sa pol leta 13 K, aa Četrt leta 6 K 80 n, sa eden mesec S K 30 h Za Ljubljano • poBUjanjen: aa dom sa vse leto 24 K, sa pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, aa eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 28 K, es po) leta 11 K, za četrt leta o K 50 h. sa eden mesec 1 K 90 u Za tuje deisls toliki reč, kolikor snafia pottaina. — Na naročbe bres istodobno vpotiljatve naročnine se no ozira. — Za oananila ae plačuje od petsrostopne petit vrste po 19 h, te so oznanilo enkrat tiska, po 10 h. te se dvakrat, in po H b, 0* la trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole* frankovati — Rokopisi ae na vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ahcah it. 5, in sicer arodnistvo v I nadstropja apravniitvo pa v pritličja - Opravniatvo naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t j. administrativno stvari fi Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. ii Narodna tiskarna" telefon fit. 85 Odgovoren je škof. Govoreč o dogodkih v minolem zasedanju deželnega zbora, smo mi in rasni drugi listi, nemški in slo« vanski, opozorili in pribili, da je za vse te dogodke odgovoren vrhovni in absolutni zapovednik klerikalne armade — ljubljanski škof. Kadar se konstatuje politična delavnost ljubljanskega škofa, vselej postanejo klerikalci slabe volje. Njim bi ugajalo, če bi se škofu vse klanjalo in mu kadilo, škof pa bi smel mešati karte, kakor bi kazalo njemu in španskemu generalisimu rimske cerkve kardinalu Merry del Val. Tudi to pot so na to opombo glede odgovornosti gospoda Antona Jegliča napravili klerikalci jako kisle obraze. Namesto z običajnimi psovkami, so to pot sa premembo enkrat reagirali s prisiljeno, prav farovško-neslano Šalo. »Slovenec« se je od-kašljal tako la: »Slovenski Narod« in »Tages-posU oba popolnoma enako postopata. Stavek za stavkom se krije in nju dokazovanje, da je bil odločni nastop katoliškega narodnega kluba »wdersinnig, vermessen, gesetz-widrig, brutaU itd. Pri obeh je tudi značilno, da končujeta svoje članke z apelom na ljubljanskega škofa, češ, da mora on ukrotiti obstrukcijo! Vedno ste liberalei naglašali, da se hierarhija ne sme vtikati v politiko. Zdaj pa povzdigujete svoje mile poglede k hierarhiji in hočete, da naj vam pomaga! Ali se je kdaj videlo večje hinavstvo? Ljubljanski škof ni obstruiral in se sploh borbe za volilno pravico ni udeležil. Zato ga pustite pri miru! Borba katoliške narodne stranke nima zdaj prav nič klerikalnega na sebi, ampak je borba za pravice slovenskega naroda. Klerikalni so pa sedaj liberalci, ki apelirajo na škofovsko palico!« Ne bomo polemizirali s to ctročjo notico, le to Daj konstatiramo, da nam niti v sanjah ne prihaja na misel, da bi na ljubljanskega škofa apelirali in ga prosili, naj ukroti obstrukcijo. Skof naj dela, kar hoče, kar se mu zdi prav. Nam se gre samo za to, dapribijemopred vso slovensko javnostjo, kdo jo pravi provzročitelj klerikalne revolucije v deželi in kdo je osobno odgovoren za početje klerikalnih poslancev. To pa ni nihče drugi, kakor gospod Anton Jeglič, Škofi j ubija n-s k i. Klerikalna stranka more eksisti rati samo, dokler jo vodo in drži škof. Ni je večje sleparije, kakor je ta, da hoče ljudstvo klerikalne zastopnike in da ljudstvo odobrava početje teh svojih zastopnikov. Ljudstvo se v svoji nevednosti in nemožatosti samo uklanja duhovniškemu pritisku. Ko bi duhovščina ne zlorabljala lece in spovednioe, ko bi škof uradno, s pastirskimi pismi, in osebno ne pritiskal na duhovščino in na ljudstvo, ko bi ne bilo duhovskega vedno strašnega materijalnega in dušnega terorisma, bi klerikalni stranki preklicano hitro odklenkalo. Škof sili duhovščino, da agitira za klerikalno stranko. Duhovnik, ki se drži samo svojega poklioa, ne dobi boljše službe. Vsa boljša mesta dobe samo duhovniki, ki se odlikujejo kot agitatorji za klerikalno stranko. Duhovniki so dolini se škofu pokoravati. Storit' morajo brezpogojno, kar škof ukaže, in prav zato je škof odgovoren za njih početje. Skof ima nad duhovniki moč, vso oblast in vso pravico in zato pade nanj, kar dela ta duhovščina. Odgovoren je pa tudi za delovanje in nehanje tistih, ki so bili s duhovsko pomočjo izvoljeni za poslance, Po cerkvenih načelih in zapovedih, ki jih je ponovil tudi sedanji papež, je dolžnost vseh katoliških poslancev, da uravnavajo vse svoje postopanje dogovorno s svojim škofom. Poslanci se morajo glede vsega svojega delovanja posvetovati s škofom in se ravnati po tem, kar so se i njim dogovorili. Poslanci imajo dolžnost, se ravnati po škofovih nasve tih, zakaj če tega ne store, niso več katoliški poslanci. Škof ima namreč tudi dolžnost, paziti na to, da poslanci ničesar ne store, kar ni t soglasju s cerkvenimi ukazi in navodili; škof ima dolžnost gledati nato, da delajo poslansi v njegovem smislu in da vlada med njim in med poslanci popolna harmonija. Is tega je razvidno, da je škof absolutni vladar nad poslanci in da ima tudi moč tem poslancem kar na kratko izpihniti luč politič nega življenja, če bi se uprli njegovim zapovedim. Agitatorji duhovniki, ki preskrbljujejo mandate, kakor poslanci lami niso drusega kakor škofovi organi, izvrševalci škofove volje in škofovih ukazov in zato je škof osebno odgovoren sa vse njih početje, tudi za parlamentarno revolucijo, ki so jo uprizorili v deželnem zboru in katero hočejo sedaj prenesti tudi na ulico, kakor priča Šuster-šičeva grožnja a kmetskimi bataljoni. Skof stoji na čelu te parlamen tarne revolucije. Samo z njegovo vednostjo in z njegovim privoljenjem se je mogla in smola pričeti, aamo z njegovo vednostjo in z njegovim privoljenjem se more nadaljevati in zato bo on dal zanjo osebno odgovor, ko pride čas obračuna. Skof je s tem pripoznal do-pustljivost sile in nasilstva, škof je odobril intakorekoč blagoslovi) punt kot dovoljeno orožje. Kar je za njegovo stranko dovoljeno in dopustljivo, to mora biti tudi za druge stranke. Kar je prav in dobro v parlamentu, to se sme rabiti tudi v cerkvi Skof je sejal veter — žel bo za to vihar. Vojna na Daljnem Vztokn. Angleške-maki konflikt absorbira sedaj vse zanimanje in je odvrnil vso pozornost od dogodkov na bojišča. To pa tem bolj, ker stvar sama še dosedaj ni vsestransko razjasnena> in imajo razni listi, ki se žive od senzacionalnih dogodkov, dovolj prilike, da opisujejo stvar tako, kakor vedo, da bo ugajala veČini občinstva, dali ono odgovarja resnici ali ne, to jim je seveda postranska stvar. Kakor je sedaj še cela zadeva temna, vendar pa je že toliko dognano, da so bila prvotna angleška poročila zelo pretirana, ki so trdila, da so se potopile tri ribiške ladje in da je utonilo 18 oseb. Izkazalo se je namreč, da se je potopil samo eden čoln, da sta bila en kapitan in en častnik ubita in od moštva več ranjenih, a da ni nihče utonil. Poroča se pa tndi, da je ostala na mestu nesreče neka ruska ladja, ki je vse ponesrečence sprejela na krov in jih spravila v varno zavetje. Zanimivo je, kako o tem konfliktu sodi „Reichswehru, ki piše: Dogodek, ki se je prigodil v noči 23. t. m., še vedno ni razjasnen. Vsekakor bi bil že čas, da bi se na podlagi uradnih zaslišanj angleških ribičev podala verodostojna slika iz p o ved b. Mesto tega se spravljajo med svet razna pretiravanja, dočim se angleško časopisje vedno bolj uživlja v nebrzdani srd, ki pri japonskem zaveznika pač mora vzbujati upravičen sum. Predvsem bi bilo treba pojasniti, kako se je pripetilo, da ste obe največji ribiški družbi svojo floti-ljo, obsegajočo več nego poldrugosto parnih Čolnov, zdraiili na najožjem mestu morske ožine o polnoči baš v trenotku, ko se je vedelo, da pripluje mimo baltiško brodovje. Vsaj enaki slučaji, da bi se združile velike tlutilje dveh konkurenčnih ribiških družb k skupnemu lovu, so se morali dogoditi, drugače bi se moral ta slučaj smatrati še za bolj čudnega in nenavadnega, kakor je že itak v resnici. Kar se tiče krika in vika v angleških časopisih, ni treba stvari smatrati preveč tragično. Ako bi se kak drugi narod zapletel v tak konflikt, bi se morda dalo sklepati na „casas belli." Pri Angležih pa te nevarnosti ni treba upoštevati za resno. Rusija je pač sedaj v položaju, da ji ne more biti prijeten konflikt z Anglijo, dočim se Angleži kot prijatelji Japoncev brez dvoma boje, da bi drago vzhodnoazijsko brodovje zadalo smrtni udarec japonski* nadvladi na morju. Angleška pa je politično in financijalno prizadeta in ji je mnogo ležeče ua tem, da Rusija Še ne izide tako hitro zmagonosna iz te vojne. Skratka, Anglija bi morda želela vojne z Rusijo, ako bi bila zagotovljena, da bi se Francija ne brigala za pogodbo s svojo zaveznico. Te gotovosti pa ni in vojna stane denarja, izredno mnogo denarja. Anglija pa vedno raje jemlje denar, nego ga izdaja, razen tega pa je v zadnji vojni doživela toliko zlih skušenj, da bi jo samo najnujnejši povod mogel prisiliti, da bi pričela znova vojno !* Kako si je razlagati dogodek v morski ožini La Manche? Neki strokovnjak razlaga nesrečni slučaj v angleškem kanala, ki sedaj tako razburja dahove, v „Neue Freie Presse* takole: Dogodek v angleškem kanalu se da najložje razlagati na ta način, da se je druga divizija baltiške eskadre — prva je baje brez ovir preplula morsko ožino — zapletla v velike ribiške mreže, bodisi da ribiči niso pravočasno pokazali svojih luči, bodisi da signalov niso o pravem času zapazili na krovu ruskih ladij. Nenadoma je opazila sprednja ruska ladja, da je zadela ob neko elastično oviro — na mrežno glavno vrv. Edino to je nemara že zadostovalo, da je več ribiških čolnov trčilo drug ob drugega in se potopilo. Z največjo hitrostjo, ladje so plule s hitrostjo naj manj 5 do 7 m na sekundo, se je poskušalo prerezati mrežno vrv. To je pa včasih zelo težko, ker se včasih mesto LISTEK Šumelo je morje ... Spisal Bori8 o v. Zunaj je vihrala burja in morje je šumelo svojo otožno pesem v tihi jesenski večer . . . Gosti, črni oblaki, ki so viseli v višavi, so se približali zemlji in vlil se je gost dež, ki ga je nesla burja v okna. Majhnemu primorskemu mestu P... se je bližal parnik, zavit v megleno haljo viharnega večera. Na molu je stalo par ljudi, večinoma težaki, ki so čakali na težko službo. Vedno bolj in bolj se je približaval parnik mestu in vedno bolj je šumelo morje ... Izstopilo je par ljudi, ki so b hitrimi koraki odšli po ozkih, temnih ulicah na svoje domove. Med poslednjimi je bila tudi mlada ženska, ki je nesla s seboj velik kovčeg. Zavita je bila v nekak plašč, ki jo je varoval pred burjo in dežjem in ji služil tudi namesto dežnika. Težka je bila njena hoja, dasir&vno bi ji človek — sodeč po lepem obrazu — ne prisodil nad dvajset let. Zavila je po obrežju v siromašno predmestje, kjer je bilo temno, da je komaj zasledila v slabem svitu sve tilke številko na nizki hišici, kjer je potrkala . . . Prišla je odpirat starka, katere koščeni obraz se je približal licu mlade deklice. »Si vendar prišla! O ti otrok nepokorni! Zakaj nisi prišla Že takrat, ko sem ti jaz rekla? A? Hu, hu, otrok, da bi te--« Starka je po tem neprijaznem pozdravu stopila za vrata in za njo tudi deklica, njena hči. — Prišli sta v napol razsvetljeno sobo, na materino stanovanje. Deklioi se je zazdelo, da jo nekaj davi in trdno drži na se, tako ji je bilo težko, ko je stopila v ta tihi hram, kjer je preživela svoje najsrečnejše dni, svojo veselo mladost. »He, ti nepokornost nepokorna! Zakaj nisi prišla prej? Sedaj pa imaš .. . Zvedela sem vse, oh, jaz nesrečnica . . .« Mati je naredila divji obraz, kakršnega Marjetka še ni videla v svojem življenju ... In vendar je bil te obraz njene rodne matere . .. Do- zdevalo se ji je, da leži v teh pogledih nekaj demonskega in da ji vsak pogled presune dušo. Ona je molče sedela na koneu klopi pri mizi, mati pa se je stisnila k peči in nekaj nerazumljivega mrmrala sama s seboj .. . »In kje je oni? Tisti, že veš kateri! Antonio...« Deklica je pri teh besedah vstala pogledala preplašeno po sobi in zaklicala: »Mati, prosim vas, pustite me! Jaz grem dragače proč, daleč proč, da me ne vidite nikdar več--« »Ne boš še šla ne! Tako hitro ne, dokler sem jaz tu! Jaz sem stara, nema, ti pa mlads, močna ... In jas sem tvoja mati. Spodobi se, da mi prislužiš kaj takega-le .. .« Tisti čas pa je privlekla mati iz žepa majhno steklenico in po sobi je zadišalo po žganju . .. Marjeta je izmučena sedla naiaj in uprla oči v kot, kjer je brlela slaba svetilka, pred podobo Kristovo ... In zazdelo se ji je, da je njeno življenje nekak križ, spleten iz trnjevih vencev .. . Marjeta je živela v svoji mladosti pri starših, v domačem mestu. Sedemnajsti^ toa mladenka je zapu stila po očetovi smrti, ki je bil ub rg predmestni črevljar, rojstno hišo in šla iskat kruha v svet. Iz domovine, daleč v tuje kraje, o katerih )e toliko lepega in zanimivega slišal in brala — tja jo je gnalo njeno mlado otroško srse. M*ti ji je prigovarjala k trmu »Le pojdi daleč kam m dooro ■e drži. Postaneš Še lahko kaj. Sa) je v svetu sreča doma in ko boš srečna, se spomni tudi na-me, n% svojo mater . . .« Tako ji je večkrat govorila, kadar sta sanjarili v svojrm skromnem stanu o boljših časih. Včasi je stala Marjetica pri mor; u in zrla v valove, v megleno daljo in zdelo se ji je, da ji v-Ijvi šepetajo in jo vabijo k sebi, k sebi ... da bi se po njih odpeljala v daljne, ne znane kraje, kjer mora biti rajsko lepo . . . Nekega dne pa je dobila njena mati pismo iz daljnega mesta. Pisat ji je mlad visokošoiec Antonio, ki je včasih stanoval pri nji. Vabil jo je, naj pride s svojo hčerko tja, kjer lahko dobita službo v lekarni. Mati fe sprva res mislila iti toda kadar se je czria na to sinje morje in se hotela posloviti od doma, tiščalo jo |e nek*! z neznano roko naiaj, na dom . . . To s:rrm*šnr>, brezskrbno življenje, ki vlada v malih primorskih me*tih, se ji je priljubilo in ni se m gla ločiti od njega . . . Družna pa je bila Mtrjetks. Njeno srce je hotelo izpremeaibe. Bdo ji je menda prirojeno potovanje. Mati ji je prigovarjala, naj le gre z\ srečo, ki jo čaka tam za sinjim morjem. In Marjetka je ostavil* tihe sreče dom, svojo rojstno hišo. M*ti je šia ž njo do parnika, kj<-r sta se poslovili. Morje pa je zašumelo tako čudovito in skrivnostno — a Mtrjetka danes ni čula tega šepetanju, njeno srce je hrepenelo po nečem lepem, neznanem, ki jo morda če čaka, ne morda, ampak gotovo. M.rno in Uhno je plula ladja med valovi in tako mirno in lahno je bilo Marjetki pri s*cu. Skoro nobeni reč je ni več vezala na pusti dom. Le mati ji je prišla pogosto v spomin, a ravno zaradi te je šla v svet, ker je hotela tudi njej pomagati na stara leta, ako dosie srečo v neznani tu,in'. (Konec prih.) TTvi rabijo tudi močne žice. Medtem so morda tudi druge ruske ladje prišle y isti položaj in t svesti si važnosti svoje misije, dragocenosti vsake minute in slasti dolžnosti, za vsako ceno obdržati ladje sposobne za boj, so se Rusi odločili, zavirajoče jih ribiške mreže razstreliti. V to s vrbo so najbrže na mreže pritrdili razstrelilne patrone in jih užgali. S tem radikalnim sredstvom so si ruske ladje zopet otvorile prosto pot Ker je cel dogodek trajal štirideset minut, v katerem času je morda vsaka ladja na petdesetih mestih morala razstreliti ovirajoče jo omre3ye, da se je oprostila, je pač umljivo, da so ribiči v razburjenosti in v skrbi za svoje blago smatrali pokanje patron za gromenje topov. Že dejstvo samo, da sta bila ubita samo dva moža, že govori dovolj jasno proti sumničenju, da bi bili Rusi streljali na ribiče, ne oziraje se na to, da bi jim v njihovem položaju to nič ne koristilo, marveč bi osvoboditev ladij od omrežja samo še obtežilo. Angleško-ruski konflikt. Reuterjev urad poroča, da je angleška vlada v svoji v Petrograd poslani noti stavila več konkretnih zahtev, med njimi v prvi vrsti zahtevo, da se primerno odškodujejo rodbine ubitih ribičev in da se izplača posebna odškodnina za neopravičeno postopanje ruskega brodovja in za materijalno škodo, ki je bila povzročena ribičem. Dalje se zahteva, da se nemudoma uvede najstrožja preiskava in da se dado jamstva, da se bodo krivci tudi primerno kaznovali. Ruski poslanik v Londonu, grof Benkendorf, je v imenu ruske vlade angleškemu ministrskemu predsedniku izrazil svoje soŽalje, obžaloval dogodek in izjavil, da je bil to zgolj nesrečen Slučaj. Sedaj seje doznalo, da seje potopil samo parnik „Craneu in da sta druga dva poškodovana, od moštva pa sta bila ubita samo dva. Kralj Edvard in kraljica Aleksandra sta poslala kondo-lenčno brzojavko županu v Hali, kjer so bili ponesrečeni ribiči doma. Za zaostale rodbine ponesrečencev je kralj daroval 200 guinej, kraljica pa 2400 K. Poročevalec „Matina" se je o an-gleŠko-ru8kem konflikta razgovarjal s poveljnikom neke ruske torpedovke v Cherbourgu. Ta je izjavil, da ne more verjeti, da bi ruske ladje streljale na ribiče. On je mnenja, da je rusko ladjevje vsled vladajoče megle v smislu mednarodnih predpisov streljalo iz to pov, da bi preprečilo kako nesrečo. Poveljnik brodovja, Roždestvenski, ie personificirana previdnost. Vse ruske ladje, ki so na potu v Daljni Vztok. so preskrbljene z aparati za brezžični brzojav. Včeraj ponoči je dobila neka ruska torpedovka ob svojem prihodu v Cherbourg to-le brezžično brzojavko: „Podvojite svojo paznost in previdnost. Sovražnik je signaliziran v morski ožini La Manch e." Z mandžurskega bojišča. G?n*ra) Kuropatkin poroča z dne ^4. t. m.: Pri prvi rnandžuraki ar- Konklave 1.1903. m. (Dalje.) Kardinal Hohenlohe, velik nasprotnik jezuvitov in papeževe nezmotljivosti, je bil sam vedno v strahu, da ga njegovi nasprotniki zastrupijo in si je dal v konkla\e prinašati jedi s doma, češ, da bi ga sicer znali spraviti jezuvitje s sveta. Franehijeva smrt je Leona XIII. silno pretresla, a vendar se ni hotel ukloniti jezuvitom in je imenoval drž tajnikom Franehijevega prijatelja in somišljenika, kardinala N.rso. Usoda tega moža je dokaz, s kakimi sredstvi se dela r najvišjih krogih rimske cerkve. Jezuvitje so kardinala Nino sovražili. Umorili ga niso — morda samo zato ne, ker tega niso mogli fctoriti — as strupenimi obrekovanji so ga pripravili do tega, da se je sam odpovedal Najprej so začeli jezuvitje s tem, da so kardinalu Nini metali polena pod noge. V Belgiji madi se danes niso prigodili nobeni spopadi s sovražnikom. Osneral Saharo v pa brsojavlja: V noči na 25. t na. nisem prejel nobenih poročil o spapadih s sovražno armsdo. Iz Berolina je došla vest, da se Japonci ne umičejo, marveč da so se utrdili tri kilometre južno od reke Saho. Ker še drže Linšipu, je Kuro-patkinovo desno krilo le vedno v nevsrnosti. Glasom ;Reuterjevega urada pa je srednja ruska armada v petek prekoračila reko Saho in jela prodirati proti Japonskim posieijsm. Kamorkoli dospo Ruti, grade utrdbe. A tudi Japonci se povsodi utrjujejo. Boj za Pori Artur. »Daily Telegraph« javlja iz Ci-fua: Po kitajskih poročilih iz Daljnega je neka japonska torpedo v k s , ki se je približala vhodu v portarturško pristanišče, zadela ob mino in se potopila. »Birževija Vjedomosti« poročajo: V Daljnem je polno japonskih ranjencev. Japonci priznavajo, da je pri na skokih na Port Artur padlo 10 krat več japonskih, kakor ruskih vojakov. Japonski vojaki, ki so se že udeležili kakega naskoka, se pošljejo k mandžurski armadi Za napade na trdnjavo se rabijo samo sveži voji. Japonci si trdovratni odpor portarturško posadke razlagajo s tem, da podpirajo Ruse Kitajci; trde namreč, da se med rusko portarturško posadko nahajajo tudi Kitajci. Zbog tega groze, da bodo vsakega Kitajca obesili, ako ga dobe pri zavzetju trdnjave v Port Arturju. Po poročilih iz Petrograda je dobil sin generala Steslja pismo od svojega očeta, v katerem mu sporoča, da je pri zadnjem japonskem bombardiranju neka japonska granata rasdjala Stesljevo hišo v Port Arturju. Izpad ruskega brodovja iz Port Arturja? Kakor se javlja iz Londona, je rusko brodovje znova udrlo is Port Arturja in se je baje večini ruskih ladij posrečilo uteči, da so že sedaj popolnoma na varnem. Pri tem poskusu ste se potopili ena oklopnici in ena križarka. Podmorski čolni za Rusijo. Reuterjev urad ve povedati, da ima parnik »Belgravija«, ki je te dni odplul iz Novega Yorka v Evropo, na krovu več podmorskih čolnov. Te čolne je Rusija naročila pri neki ameriški ladjedelnici. Čolni so določeni za Vladivostok in se spravijo tjakaj po Železnici. Vladivostok blokiran? I* Šanghaja se brzojavlja: Parnik »Canton«, ki je pred dnevi odplul iz tukajšnjega pristanišča, je srečno predrl blokado pri Vladivo-stoku. O japonski blokadi Viadivo-stoka ni bilo doslej ničesar slišati! je bilo tedaj veliko nasprotje med cerkvijo in med državo zastran šolstva. Franehi in Nina sta delala na to, da bi se to nasprotje premostilo. Jezuvitje pa, da bi otežili Nini stališče, so naenkrat začeli v Belgiji posebno strastno agitacijo proti dr žavni šoli in dosegli so, da se je obstoječe nasprotje še poostrilo in da se je naposled morala pretrgati di-plomatična zveza med Vatikanom in med Belgijo, čim so to jezuvitje dosegli, so pa padli po kardinalu Nini in mu očitali, da je nesposoben in da je s svojo nerodnostjo pokvaril, kar sta bila Leon XIII. in Franehi srečno napeljala. Jezuvitje so upali, da strmoglavijo s to spletko kardinala Nino, ali temu se je posrečilo dobiti dokazov, da so vso to spletko na škodo oerkvi vprizorili jezuvitje in zato se papež ni ločil od njega. Zdaj so jezuvitje segli po drugem orožju. Poskušali so kardinala Nino socijalno onemogočiti. Pridobili so črno aristokracijo v Rimu — rimska aristokracija se deli v črno in v Deželni zbori. G rad s s, 25. oktobra. Poslanec Einspinnsr je utemeljeval svoj predlog glede davčnih olajšav za da lavniee malih obrtnikov. — Poslane« Huber je utemeljeval predlog sa deželno podporo prebivalcem Upniškega in voiteberškege okraja, kjer je napravila povodenj mnogo škode. — Poročilo deželnega odbora o prošnji delniške družbe »Rogaška krajevna žslesnios« sa dovoljenje, da s viša svoj delniški kapital v svrho nadaljevanja proge do Krapine, se je isroiilo Železniškemu odseku. — Posl. dr. Jurte la je poročal sa deželni odbor o obzidavi in regulaciji nekaterih potokov v brežiškem okraju. Deželni odbor pravi, da more tozadevnemu naročilu deželnega sbora z dne 30. septembra 1903. ugoditi šele v prihodnjem zasedanju. K stvari js govoril tudi posl. ŽiČkar. — Posl. dr. Sohaoherl je interpeliral namestnika zaradi premestitve okrajnega glavarstva z Grdbninga in okrajnega sodišča z Irdninga v Stainaob. — Posl. Vošnjak je vprašal zaradi regulacije nekega potoka, poslanec dr. Dečko pa zaradi dovozne ceste k savinjski železnici. Celo veo, 25 oktobra. Posl. dr. Waldner je predlagal, naj se nastavi potovalni učitelj za mlekarstvo ter se ustanovi deželna šola za plan-šaratvo. — Za obzidavo Bele skozi Lipaljovas, za kar je proračunjenih 27 000 K, se je dovolil lOodstotni deželni prispevek. — Nadalje se je sprejel zakon glede ločitve občine S traja ve s v dve občini. Strajaves in Bistrica na Žili. — Posl. dr. S tein-w e n d er je poročal o ustanovitvi posebnega oddelka za posojila občinam pri deželni hipotečni banki. Pravila za tak zavod so se sprejela. — Poal. Pir ker je podal samostojni predlog, naj se omeji prodaja žganih pijač, d a se sajezi žganjarska kuga, ki se grozno širi po deželi. Drž-vladi očita, da jo zadene glavna krivda, vsekakor pa velika sokrivda, da se to strašno ljudsko zlo tako širi. — Posl. dr. pl. Me t ni t z je poudarjal, da je vzrok temu zlu največ v prodajalnah žganja na drobno, zato bi se takih prodajaln sploh ne smelo dovoliti, le gostilničarjem naj bi se dala koncesija za točenje Žganja, ker jih je mnogo lažje nadzorovati. — Deželni predsednik je pozdravil predlog z opazko, da posveča vso svojo pažnjo omejitvi žganjepitja. Tudi on priznava, da je prodaja žganja na drobno veliko zlo, toda kramarjem ne more do živega. Predlog se je izročil gospodarskemu odseku. Koper, 25 oktobra. Deželni glavar dr. Rizzi je pozdravil novega namestnika, princa Hohenlohe-Sthillingfilrsta, ki je prišel danes prvič k seji. Namestnik je pozdravil deželni zbor najprej italijanski, potem pa nadaljeval slovenski obetajoč, da si bo prizadeval skrbeti za to, da bo državna uprava vedno postopala popolnoma nepristransko in da dobi vsakdo brez razlike svoje pra- belo, prva je klerikalna, druga liberalna, prva stoji na strani papeža, druga na strani zedinjene domovine — da je kardinala Nino bojkotirala. Nihče ni s kardinalom občeval, niti v papeževi navzočnosti ga ni nihče pogledal ali ž njim govoril. Ali Nina je bil ponosen mož in se tudi na ta način ni dal ukloniti. Končno so jezuvitje segli po tistem orožju, v katerem so posebni mojstri. Uprizorili so velik škandal. Papež ima graščino Castel Gandolfa. Iz te graščine je oskrbnik prodal nekemu znancu kardinala Nine nekaj starih krožnikov in msjohk. Jezuvitje so zdaj začeli po svojih agentih kardinala Nino po vseh mogočih listih napadati, češ, da krade cerkveno imetje in da je pod ceno prodaja svojim prijateljem. Škandal je bil ve likanski. Kardinal Nina je sam priznal, da se je v tistih težkih dnevih večkrat mislil ustreliti. Nsjel je celo vrsto detektivov in žrtvoval ogromne svote da je prišel provzročiteljem na sled. Po dolgem času se mu je to vise. Svoj govor je zaključil italijan-ski, kaioi na skupnegs sovrsžniks, revščino, vsled česar bi se nsj vse stranke v deželi aedinile v pokonča-vanje tega skupnega sovražnika. Dunaj, 25 oktobra. Krščsnski soeialoi so interpelirali zaradi nedeljskih ■osialno-demokratakih demon etraoij soper i s pa na Luegerja, češ, da je policijska oblast ščitila demonstrante, a vlada ss je očitno zavzele za sosislne demokrste. — Potem se je začela debata o reformi Ijud-skoiolskega sakona. Poslanes Ehrenfels je govoril proti reformi, škof Rčasler je izražal svoje veliko veselje, da se je v zskonu določila tsko visoka veljava veri. Proti reformi so nadalje še govorili posl. Vfllkl, Kolisko in Marchett, češ, da se hoče z novim zakonom državi in občinam vzeti ves vpliv na šolstvo ter ga izročiti deželnemu odboru, ki pa ni prava inštanoa za šolsko upravo, ker zastopa le eno stranko. Reforma je napravljena le za krščanske socialiste. V glavni debati sta govorila posl. dr. P o r s e r pro, posl. Seitz pa contra. Dunaj, 25 oktobra. Deželni od bor je predložil proračun za leto 1905. V proračunu so vse deželne naklade zvišane za tri odstotke. Dogovor dr. Korberja s Čehi? Praga, 25. oktobra. Glasilo praških Nemcev poroča iz »zanesljivega« vira, da stoje pogajanja dr. Korberja s Čehi zelo ugodno. Čehi so stavili baje sedem zahtev, kakor regulacije rek, podržavljenje severno-zapadne železnice, pasivne lokalne ž leznioe nsj prevzame država, zgraditi se mora kanal od Vltave do Donave, za ju-stičnega ministra Be mora imenovati Čeh itd. V ta namen je baje že dognana stvar, da odstopita finančni minister vitez dr. Bdhm-Bawerk in poljedelski minister baron Giova-nelli. Na prvega mesto pride baje ravnatelj poštne hranilnice sekcijski načelnik Kozel, za poljedelskega ministra pa grof Fer d B u q u o y. Te spremembe se baje izvrše že v prihodnjih dneh ter je dr. Kčrber le v ta namen potoval k cesarju v G6d6M!6\ V nemških političnih krogih nihče (?) ne dvomi o resničnosti te vesti. Dr. Kdrber o pokojnem vitezu Javvorskem. Lvov, 25. oktobra. Ministrski predsednik je poslal grofu Dziedu-Bzvckemu sledeče pismo: »Dovolite mi, prosim, da izrazim svoje toplo in odkritosrčno sočutje na nenadomestljivi izgubi, ki je zadela poljski klub vsled smrti njegovega spoštovanega načelnika. Žalost zaradi njegove izgube delijo posebno vsi tisti, ki jim je stal na strani s svojim neodrečnim veseljem do dela. Bogate politične zasluge, ki si jih je za svojega dolgotrajnega političnega delovanja pridobil za svoj narod, ostanejo gotovo vedno v hvaležnem spominu. Jaz pa obžalujem, da je smrt iztrgala is javnega delovanja moža, ki ni nikdar pustil izpred oči zmisel za veliko skupnost in ki je vedno visoko cenil tudi posrečilo. Zbral je materija), s katerim je dokasal papežu svojo nedolžnost ter mu dokazal, kdo je ta škandal vprizoril. Potem pa je vrgel papežu svojo službo pred noge: boju z jezuviti mož ni bil kos. Tako je Leon XIII. v poltretjem letu izgubil dva državna tajnika. Jesuvitje so bili papeža že precej ugnali. Bal se jih je in zato je imenoval za državnega tajnika moža, ki ni bil ne ptič nre pozabiti svo-|ega pokolenja; odhčen |e bil g. Dragutinovič ki je igr»l od alkohola zastrupljenega glumaca, ki se noče rešiti žganj«, a ker tega ne more, se obesi. Prav toplo je pohvaliti marljivega Nučičaing Ambroža, pa tudi gg. Betetts, R s s b e r garja in Pirnata. Gos. Gradiš je dosegel v vlogi Aljoike jako lep uspeh, in če ee bo varoval pretiravanja, sna ia njega kaj poatati. Sploh se mora reči, da ž* dolgo nismo n h s slovensko dramo tako zadovoljni kot včeraj — Gg. člani „Bolni&kega in podpornega društva pomožnih uradnikov" se opozarjajo s tem snova na izredni občni zbor, ki se vrši danes zvečer ob osmih v Aurovem steklenem salonu — Ogenj. Danes okrog tretje ure zjutraj je nastal ogenj v podstrešju Fiegarievega hleva na Zaloški cesti Št. 7 Flegar ima nad hlevom sušilnico, ob kateri stoji neki tram, ki se je vsled vročine užgal. Nevarnost je bila velika, ker ima izvošček Pukeletein v podstrešju več stotov slame, ki se je bila že tudi vnela. Oddelek požarne brambe, ki je bil hitro na licu mesta, je ogenj takoj pogasil. — Tatvin Pretečem teden se je utihotapil neki tat v stanovanje Marije Piatotnikove, poBtrežnise v Rebri št. 3, ter ji ukradel iz odprte omare srebrno uro z veriž'co, v akupni vrednosti 20 K. Tat si je želel same ure, ker ni ukradel nobene druge reči, daeiravno je imel priliko, ker ni bilo takrat n beneg-a doma. — Najdeni denar in njega poraba. Pred par dnevi s no poročali o nekem Aiojsiju Bezjaku, ki je bil našel nekaj denarja in ga potem na različne načine porabil Ravno tak ptiček je tudi 161etni Alojzij 0;ol nik, brezposelni krojaški vajenec iz Podbrda pri Kamniku, ki se že dlje Časa potepa po Ljubljani. Ta je bil tudi našel na državnem kolodvoru denarnico z dvema zlatoma po 20 K in se p tem sešel z Alojzijem Bezjakom v Latermanovem drevoredu, ki mu je seveda takoj povedal, da js našel denar. Le*ta je Oaolnika pre govoril, da sta se peljala v Hrušioo, kjer sta si kupila za najdeni denar vsak nov klobuk in nove črevlje. O-tali denar sta pa zapila in zakadila. Oaolnik je bil zaradi postopanja are-tovan in se je pri zaslišanju zaletel in tako je prišla cela zadeva na dan. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 41 Slovencev, 23 Hrvatov in 8 Macedoncev. — 42 Hrvatov je prišlo iz Hrušice in so se odpeljali na Reko — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši danes zveo**r v restavracijskih prostorih hotela »Ilirija«, Kolodvorske ulice. Začetek ob 8. uri sveeVr. Vstopnina 30 vin. — „Slovenski Narod11 s* prodaja v trafiki g Antona Toma šiča v Opatiji. * NajnovejSe novice. — Luegerjeva ustanova. Povodom 601etnice so izročili v ponedeljek Luegerju znesek 341.000 K kot ustanovo na njegovo ime. Lueger je obljubil, da nameni ustanovo za male obrtnike in njihove delavce. — Dvoboj poslancev. Zaradi neke razžalitve v ogrskem parlamentu se je izvršil včeraj dvoboj med poslancema Varadv in \Volfner. Varadv je jako težko ranjen ter ima razklano čeljnst. — V S t. Hipolitu prirede prihodnjo jesen industrijsko, obrtno in kmetijsko razstavo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 26. oktobra. Rekonstrukcija Korberjevega ministrstva je izvršena. Danes dopoldne je bil Korber v Godolo pri cesarju in mu je nasvetoval, naj sprejme demisijo financ nega ministra Bohm-Ba-werka in pol j edelskega ministra Giovanellija. Obenem mu je nas veto val, naj imenuje finančnim ministrom ravnatelja poštne hranilnice dr Kosela, poljedelskim ministrom državnega poslanca češkega velepose-stva grofa Buquoya in ministrom brez portfelja dvornega svetnika prof d r. R a n d o. Korber se vrne še danes na Dunaj. Dunaj 26. oktobra Deželni zbor nadaljuje razpravo o klerikalnem načrtu novega šolskega zakona. Tudi danes so se že primerili jako burni prizori. Dunaj 26 oktobra Glasilo nemških veleposestnikov pravi, da je rekonstrukcija ministrstva nemške stranke presenetila, a da jim sedaj ne kaže drugega, Kakor čakati, kako se razmere razvijejo. Inomost 26 oktobra Namestnik baron S chwa rt zenau je naznanil mestnemu županu, da smatra vlada ustanovitev italijanske fakultete zgolj za provizorij Termina, kdaj se vprašanje definitivno reši, pa danes ne mere nobena vlada določiti. Praga 26. oktobra. Novi minister Ran da je rekel nekemu časnikarju, da je prevzel mesto češkega ministra naželjokrone, a da je postopal na lastno odgovornost in ne da bi se bil prej kaj dogovoril s češkimi poslanci Dunaj 2G. oktobra. Čehi smatrajo imenovanje dr. Ran de češkim ministrom zgolj kot restitucijo in se nikakor ne čutijo vezane, da bi svoje stališče proti vladi pre-menili. To imenovanje more biti k večjemu začetek za nova pogajanja s Cehi. O kakem paktu med vlado in med Cehi pa ni govora in so vse dotične vesti same kombinacije. Dunaj 26. oktobra. Oricijozni listi pravijo, da se vsled prememb v ministrstvu ni čisto nič spremenil kurz notranje politike. Portfelj justičnega ministra ostane tudi v naprej provizoriČno v rokak ministrskega predsednika. Rusko-japonska vojna, Petrograd 2u\ oktbr. ..Journal de St. Petersbourg" je začela nabirati darila za preostale tistih, ki so bili pri streljanju baltiškega brodovja na angleške ribiče ubiti ali ranjeni. Li&t je tudi izjavil, da bo Rusija plačala vsako primerno odškodnino za ta nesrečni slučaj. Petrograd 26, okt. „BirJL V jed" javljajo, da se Port A r t u r lahko še dolgo časa drži, zlasti ker je preskrbljen z municijo in za čas obleganja pripravljena živila *e nedotaknjena. Petrograd 26. oktobra. Admiral A 1 e k s e j e v je odstopil od vrhovnega zapovedništva ruske armade v Mandžuriji in ostane le civilni guverner. Vrhovnim zapo-vednikom z neomejeno oblastjo je imenovan general K u r o p a t k i n. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo In ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega .,Mollove£aSeidlitz-|>raska'-, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkočo prebavljenja. Originalna fikatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagateJj na DUNAJI, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 8-15 lfydroue žitne kave '„domaći prijatelj" /*tra* prse 4*» fV^tt// Se dobi povsod! si neobhodno potrebna zobna Crime 4' vzdržuj« zobe čiste, bele in zdrave ,£e Griffon' najboljši cigaretni papir. 34 Dobiva se povsod. 671 ta lyCŽO nežno. Dobi se povsod. napravi belo in QsV Sredstvo« ki mora vsled svoje sestave biti tudi precejšnega učinka. Je velike vrednosti za zdrsvnlka In za paciente. — I 0^*1 nt o vino 1 o nr-narjrt Plccolija "w ~L^\\\\> IJ hiiI m« DniuiJHiiti cesti se odlikuje po tem, da obsega v resnlel naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po 2 povzetju. 1964—19 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najbolji« primana Ta&DD-cbiniB Mtora katera okrrpeuja lasi ser, odstranjuj« luske in prrpreeuj« Izpadanje las. t steblenlea s navodom t 14. Razpošilja se a obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medioinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod I. t. d. Dež. lekarna Milana Lensteka i Ljubljani, Resljeta cssfa it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožeievega inbiL mosta 37—43 Rogaški „S!yria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam In krču ZdavniSko Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži zdravilni vspehl. zaprtju bolečinam na jetrih. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dan. borze 25. oktobra 1904. Naložbeni papirji. 4°/e majeva renta..... 4°/0 srebrna renta..... 4° 0 avstr. kronska renta . . 4°/0 „ zlata „ . . 4°/0 ogrska kronska „ . . . 4°/0 „ zlata , . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 41/»°/o posojilo mesta SpUet . *Wi0/o * ■ Zadar • 41// o bos.-herc. žel. pos. 1902 4° - češka dež. banka k. o. 4«/0 ■ . „ ž. o. . zst. pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z. 10°' Denar I 9990! 9985 99*90! 119-75J 9795 11895 Blago 10010 10105 100-10 119-95 9815 11915 9950 101 — 10025 101-25 100- -100-95 9960 99-60! 100- — 101- 95 100 — 100 — 4V,0 o *v.°/0 10140: 102*40 10740 100-50 *V'0 •V, , o Pr-- • • • ■sat. pisma Innerst. nr. n „ ogrske cen. || dež. hr.......II 10050 z. pia. ogr. hip. ban. . " 100*— obl. ogr. lokalnih Že- | leznic d. dr. obl. češke ind. banke 41 .°/ 4°' prior. Trat-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel..... S°l0 „ juž. žel. kup. Vi Vi • 4Va° c avst- P08- za ^el* p- °- * Srečke. Srečke od 1. 18601/, . . . . „ „ * 1864 ..... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisye . n »» »11- »» „ ogr. hip. banke . B srbske a frs. 100— . „ turske...... Basilika srečke . . . . Kreditne n • • • Inomoške n • Krakovske ■ . • • • Ljubljanske „ . . . . A vat. rud. križa „ . . . . Ogr. „ n n • • • • Rudolfove „ . . . . Salcburške » . . . . Dunajske kom. „ • • • • l>elulce. Jnžne železnice..... Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . . Zivnostenske „ . . . Premogokop v Mostu (BiHx) . Alpinske motan..... Praške žel. indr. dr..... Rima-Mur4nyi...... Trbovljske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . Valute 108-40 101-20 10120 100-90 101 — 101*75 100-— 100-75 98-50 99 — 307-— 309 — 100 60, 101-60 185'2o| 265-- 187-20 269 — 16250 164 60 C. kr. cekin . 20 franki . . 20 marke . • Sovereigns . Marke . . • Laški bankovci Rublji . . • Dolarji. . . 309 - -299---273-— 94 — 131- 20-75 481-— 80-50 84'-69-50 54' 28-80 65 — 77-— 529 — 8550 656 — 1632 — 669-50 783 50 249- — 657 — 485 25 2427 -528'-313 — 532 — 178- — 11-35 1907 2348 23-*>4 117-52 95 25 253 75 4-84 319 — 309-50 278-50 98 — 132-— 2175 491'— 81-— 8850 70-— 66 — 29-80 70 — 81 — 638-— 86-— 657-— 1642 — 670-50 784 50 250-— 663'— 486 26 2437 — 630 — 316 — 536" -182-— 11-40 19-09 2356 24 — 117-72 9545 264*75 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 26. oktobra 1904. Termin. K Pšenica ca oktober ■ m april . Rž „ april Koruza n maj Oves „ april ea 50 kg - &0 „ 10- — 10*31 7 97 7-45 7-23 Efelttlv. Nespremenjeno. Heteorologično poročilo. Viiin* nad morjem 306 2. Srednji sraonl tlak 730*0 mm Gkt. || Čas opazovanja Stanje barometra v mm a s M B Eh £ Vetrovi Nebo 25. 9. sv. 7364 110 ■L zahod de2 26. ■ 7. zj. 2 pop. 737 6 733 4 87 150 sr. svzh. si. jug megla oblačno Srednja vceraj&nja temperatura: 12 i, normale: 8 7°. — Padavina 0 3 mm. Darila. Upravnifltvn našega lista mo poslali : Za družbo sv. ClrMa In Matoda Nabrano ns svatbi g. naduCitelja Karla Benedik 4 K 60 vin. — 2iveli! Zs Prsasrnov spomanlk: A. V. iz L. 1 krono. -— 2ivel! Potrtega arca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nas predragi sin, oziroma brat in stric, gospod dr. Pavel Lučić okrožni zdravnik itd. danes ob 12. uri opoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 46. letu svoje starosti po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Truplo prcblagega pokojnika bo v četrtek dne 27. t. m ob 4. uri popoldne položeno k večnemu počitku. Predragaga rajnika priporočamo v blag spomin. 309 i Vipava, 26. oktobra 1004. Žalujoči ostali. Sadna razstava« Radovljici Je odprta le ie kratek Časi Vsakdo naj torej hiti« da si jo še ogleda! Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer. Vstopnina 30 vin. ar787—36 iMednarodna panorama. LJubljana, Pogačarjai trg.2966 M-Veko«! ted«n< « Zanimive znamenitosti sv. Petra cerkve v Rimu. i 3IJ91- 1 a kompletno opravo in prodajo žganja ▼ najboljšem teku as odda v Slomškovih ulicah 13. pitali pa dobi delo. Poisvs se pri F. I. Primožič Cerkvene ulice št. 21. 3084—a j jjj'V SAA^ VW WV VW VW VN| |^ [ IM IUA" I 3094 Vina v steklenicah iz dunajsko rotovške klati (originalna polnitev) se dobivajo v Špecerijski in delikatesni trgovini in vinarni Jranje 3(ham JVlikloiiCeva cesta. Išče so 8095-1 namestnica (snbstitutinjs) za 1 mesec ali tudi za več časa. Hitre ponndbe na pošto Bsnjaloka. kožuhovinaste jopice in p&letoti, pristni skunks, perzijski sealskini in raz lični drugi koljerji, moški kožuhi za na ulico in za potovanja, podvlečeni s kožuhovino cd divjačine ali s črno ovčjo kožuhovino in z ovratr ikom iz bobrovine so ravnokar došli in se prodajajo po najnižjih tvorniških cenah v „AĐgleškem skladišču oblek" v Ljubljani na Mestnem trgu štev. 5. Z odličnim spoštovanjem Oroslav Bernatović. dom-m Razglas. V petek, dne 28. oktobra t. 1. bodeta Matija Hočevar in Jožef Klun prodajala potom ppostovoljne dražbe nekdanjo Puliovo, sedaj Pecjakevo I1U0 v 1 IniiJI iiorl. ki je na najlepšem prostoru in v kateri je že Čez petdeset let nasta njena najbolj cvetoča trgovina. Tudi se bodo prodajale razne, k tej hiši spadajoče nepremičnine. Vse to pod jako ugodnimi plačilnimi obroki. Dražba se prične ob 9. uri zjutraj. r Kdor hoče ohraniti svoja obuvala elegantna in trdna naj rabi le 2448-9 najbljože čistilno sredstvo za boljža obuvala iz usnja. Edina tovarna: Fritz Schulz jun., Akt.-Gos. Eger i. B., Leipzig. Popravila Šivalnih strojev vseh sistemov se pre-vzemljejo in prav ceno in dobro izvršujejo* prodajajo se tudi različni deli strojev, Šivanke in olje za mazanje. SINGER Gla. 11 šiv. strojev del. družba v Ljubljani j Sv. Petra cests sVtev. 4. Na prodaj je nova hiša v LJubljani 3072-4 ob glavni cesti blizu kolod?ora, ter je Še 12 let davka prosta. V njej je več let obstoječa gostilna, hlev za živino, vrt in nekaj zemljišča. Pogoje pove lastnik hiše, Ljubljana, Dolenjska cesta Št. 40. sfc Jb sfe sfc sfc sJb Je sfc Ji Restavracija „Lloy(T, -*+4£&Jm*- 0 četrtek, 27. oktobra 1904 Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 50 vinarjev. Za obilen obisk se priporoča 3079 2 J- Počivaunik, Praktikant dijak V. gimn. razreda, popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, Išče mesta v kakem kontoarja tovarne ali večje trgovine. — Prijazne ponudbe blagovolijo naj se poslati pod „500" poste re-stante, LJubljana. 3(64—2 i Manjšo T L aso mogoće tudi s točenjem tj*-, •e tiče. 30H, PUmon* ponudbe ood Mvdovs" ns upravnist«o »Slov. N.« Vpp iuu aliin 55 Grenčica Florian" in liker 6-"5 „Florian" najboljša kapljica za želodec. le rabljenih, v vsaki velikosti, kupi i. Razboršek trs;s>Ylna s mešanim blagom 1q lr.% oi namizni ti Jnbollt v Šmartnem pri Litiji. Iitotam se sprejme tadi 3059 | učenec. Hiša naprodaj Židovske ulice št. 5. Več se izve istotam v II. nadstropjn. 3077 8 SL 34.949. glas. V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870., Št 21 dež. zsk., varstvu zemljiških pridelkov proti Škodi gosenic, hroščev in drugih skodli . . mrče8ov, naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozc mestne občine ljubljanske, da jim je OS- do 15. novembra letos ~%Z— svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne . ns vrtih, na polju in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jsjcev m zapredkov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana goseiu j gnezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevju, grmovja rastlinju, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja. Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se v ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak se morajo ali gosenice obrati njih, ali pa drevesa in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega nega in lepšalnega drevja, lepŠalnih grmov in drevorednth dreves, potem drevja ob gozdnih robeh v istih primcrljajih, kjer je tega treba zaradi bh vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončavati ali obračati kmeti na korist. Na polju se morajo Črvi (podjedi, ogrci) pri oranju in kopanju zec;! precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati. Ce se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določen Časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu te^a ; mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do -0 kron m l bi se to ponovilo, do 40 kron ; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kazi; z zaporom od 12 ur do 4 dni. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1904. , Župan: Ivan Hribar Hotel Balkan", Trst Piazza della Caserma (Narodni dom) 2962-7 3 minute o ti ju/itr|H kolodtor* In polfK penile s ttO moderno opremljenimi aobaml. Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju. Električna razsvetljava _3 Shajališče tujcev. <2_ Dvigalo Kopališča "O ~> IH'70 VTiitanovl|eno IH70 Trgovina s perilom in modnim blagom priporoča naslednje predmete : 2976—3 za lovce in turiste lovske telovnike, lovske đokoleoice, lovske nogavice, snežne kape iii Za gozdarje nepremočljive dežne plašče in ovratnike, usnjate ga-maše, lovske klobuke, kape itd, vse le prve vrste izdelki, tj : Za pošteno postrežbo jamči tvrdka 1 C. J. HAMANN dobavitelj perila c. In kr Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov Itd j|f£- ^^^^ Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-. 71 71 W^G 007032