lETO xvn„ ŠTEV. 13
LIUBUINA, TOREK, 17. JIHUIBJI 1956
Ceno 10 din
SLOVENSKI
. i
Izdaja in tiska Casopisno-zaiožnišKo podjetje Slov. porotevaiee Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Pleve* — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5. telelon 23-522 do 23-»26
— Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/H., telefon 23-522 do 23-526
— Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon fcl-898, za ljubljanske-naročnike 20-463, za zunanje 21-832 —-Poštnj predal 29 — Tek. r. 60 KB-5-Z-3G7 - Mesečna naročnina 260 dinarjev
DRUGA IZDAJA
Mali radikalni kongres Proračun 66milijard
Pariz, IG. jan. (AFP). Davi se je začelo zasedanje izvršnega odbora francoske radikalno socialistične stranke. Razen članov biroja in parlamentarnih predstavnikov stranke so v od-boru tudi predsedniki in tajniki pokrajinskih organizacij stranke ter več delegatov, tako da je to pravzaprav »majhen kongres več sto ljudi«.
Pred plenarno sejo je bilo posvetovanj e predsednikov in tajnikov pokrajinskih orgamza-
Na sefi izvršnega odbora fe bil tudi Fauref ki je zahteval naj razveljavijo sklep o njegovi izključitvi iz stranke — Radikali zadovoljni s sklepi socialističnega kongresa
nik republike takoj, ko bo dobil uradno ostavko vlade Edgarja Faura, zaupa mandat za sestavo nove vlade voditeljem so-cialistično-radikalne republikanske fronte.
Povratek delegacije trgovinske zbornice Makedonije
iz Grčije
Skoplje, 16. jan. Davi se je vrnila iz Grčije delegacija trgovinske zbornice Makedonije, ki je imela z zastopniki trgovinsko-industrijske zbornice v Solunu razgovore o blagovni izmenjavi med uvoznimi in izvoznimi podjetji Makedonije in Severne Grčije. Med razgovori so prišli do zaključka, da se more dosedanji obseg blagovne izmenjave razširiti. Prav tako je bilo izraženo mnenje, naj bodo sestanki take vrste čimbolj pogosti. Delegacija trgovinske zbornice Makedonije je imela v Solunu tudi razgovor z zastopniki uvozno-izvoznih tvrdk iz Severne Grčije.
1 'j
Mendes-France
cij, na katerem so se dogovorili) glede poteka zasedanja.
Svetozar Vukmanovič
us sestanku v Zvezni fenisfljski zbornici
Beograd, 16. jan. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič in član zveznega izvršnega sveta Slavko Komar sta prisostvovala danes sestanku v Zvezi kmetijskin zbornic Jugoslavije, na katerem so razpravljali o organizaciji in delu zveze. Proučili so tudi nekatere druge zadeve dosedanjega dela v pospeševanju kmetijstva in letošnji program razvoja te gospodarske ponoge.
Glasilo	Mendesa - Francea
»Express«	pozdravlja danes
sklep izrednega kongresa socialistične stranke, ki se je končal sinoči s sprejetjem resolucije o nadaljnjem dejavnem sodelovanju z radikali za sestavo nove francoske vlade. Računajo, da bo radikalni izvršni odbor v vsem odobril dosedanje korake Mendesa-Francea v smislu republikanske fronte s socialisti, in ga določil za man-
Mednarcdni kongres za mednarodno pravo bo v Dubrovniku
Zagreb, 16. jan. Jugoslaviji je bila poverjena naloga, da organizira kongres Združenja za mednarodno pravo, ki se ga bo udeležilo 400 do 500 strokovnjakov za mednarodno pravo iz mnogih držav. Kakor je bilo objavljeno na letni skupščini Jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo, ki je bila v Zagrebu, bo kongres meseca avgusta v Dubrovniku.
Dejstvo, da je organiziranje tega mednarodnega kongresa poverjeno Jugoslaviji, se ocenjuje kot priznanje politiki, ki jo vodi Jugoslavija v mednarodnih odnosih, posebno pa kot priznanje Jugoslovanskemu združenju za med.narod.no pravo.
aatarja za sestavo nove radi-kalno-socialistične vlade.
Na današnji seji Izvršnega odbora je bil navzoč tudi predsednik Faure, ki je zahteval, da razveljavijo sklep o njegovi izključitvi iz stranke. Neposredno po razpustu skupščine so namreč radikali iz stranke izključili Edgarja Faura in skupino radikalnih ministrov ter poslancev, ker so kršili strankino disciplino, ter jih pozvali, naj morebitne pritožbe pošljejo prihodnjemu kongresu radika-
Predsednik Eisenhower predvideva v svoji poslanici o proračunu ZDA zvišanje proračuna za eno milijardo šest sto milijonov dolarjev — Nad polovica zvišanja 'skupnega proračuna gre v dobro
vojaških izdatkov
WASHINGTON, 16. jan. (TJSIS). Predsednik ZDA Eisenhower je poslal danes kongresu poslanico o proračunu ZDA za lete 1956-57. Novi proračun bo po predlogu ameriškega predsednika za milijardo 600 milijonov dolarjev višji od proračuna v letu 1955-56, ki je znašal 64 milijard 300 milijonov dolarjev. Približno 64•/• proračuna je namenjenega za vojaške izdatke.
V poslanici izraža predsednik Eisenhower obžalovanje ker »sovjetski voditelji niso dali dokazov, da bi bili voljni sprejeti r a z orožitv eni načrt, ki naj bi se izvedel ob učinkovitem nadzorstvu« in pravi, da se morajo ZDA spričo tega »usmeriti k povečanju obrambe ZDA in ameriških zaveznikov«. Istočasno pravi v sporočilu, da se bodo ZDA na vse mogoče načine trudile doseči mir in bodo v ta namen predlagale logične metode za razorožitev, razširile mednarodno trgovino in pospešile razvoj mirnodobne uporabe atomske energije.
MAROŠKE ZAHTEVE
Stroški za program državne varnosti bodo znašali v prihodnjem proračunskem letu okrog 40 milijard 400 milijonov dolarjev, kar je za 903 milijone dolarjev več kot v proračunu za 1955-56. Po Eisenhowe.rjevem predlogu se bo število mož v aktivni službi ameriških oboroženih sil povečalo na 2 milijona 814 tisoč.
Okroglo 6 milijard 800 milijonov dolarjev je določenih za proizvodnjo letal, posebno pospešeno pa bodo izdelovali reaktivne bombnike z dolgim akcijskim radijem in reaktivne lovce za ameriško letalstvo. Iz-
Vedno hupe skrbi
G@E3?a!m guverner SousSelle z odsioppnj — Frcsacoškc uprava v Elženji neps sprejeti odstope tsvslfenih predstavnikov
Ubitih je
Pariz, 16. jan. (Tanjug) — Francoski generalni guverner v Alžeriji Jaetjues Soustelle je izjavil danes, da bo odstopil, če ne bo nova vlada sprejela njegovega načrta o popolni integraciji alžirskega ozemlja s francosko metropolo. Jutri bo prispel v Pariz, da bi »seznanil bo-dočega predsednika vlade s svojimi načrti o rešitvi alžirskega vprašanja«.
Tukajšnji politični strokovnjaki menijo, da imajo voditelji republikanske fronte v marsičem drugačno stališče kot Soustelle, še posebej ker je zavrnil možnost, da »bi se bodoči odno-šaij-; med Alže-rijo in Francijo uredili na osnovi federacije«, kakor to predlagajo socialisti. Po njegovem mnenju bi taka rešitev imela »katastrofalne posledice in povzročila dokončen razdor med. Francijo in Alzerijo. Zanj je »popolno izenačenje Francozov in Aižircev po pravicah in dolžnostih« edini izhod iz alžirske slepe ulice. Pripomnil je. da je treba nujno poslati v Alžeriljo nove okrepitve, ki naj »zaščitijo prebivalstvo.« Po zadnjih poročilih je namreč včeraj in sinoči prišlo v Alžeriji do novih spopadov med nacionalista
Jugoslovensko-holgarski razgovori o rečnem prometu
BEOGRAD, 16. jan. V Beogradu bodo 25. do 29. februarja razgovori za ureditev rečnega prometa med Bolgarijo in Jugoslavijo. Pričakujejo, da bo podpisan sporazum o Tehničnem sodelovanju, ki bo ureja! tovorni promet, nabavljanje pogonskega materiala, sprejemanje blaga ,n carinjenje.
Po podpisu pogodbe z Bolgarijo bo bržkone v kratkem prišlo tudi do ureditve rečnega prometa g Sovjetsko zvezo, tako da bodo
Elektrsgospodarsfea skupnost Slovenije
Poročilo o stanju dotoka na rele aJi im indeks pr o izv odn j e za 15. januar 1956.
Srednji dnevni dotok v kubičnih metrih na sekundo: Drava — Dravograd 198 (lanr. 113); Sava — Moste 6.6 Gani 9); Sava — Medvode 38.6 Han-; 32.4); Soča — Do-tolar 123.8 (lani 93.5).
Indeks proizvodnje v primerjav^ B letom 1954 — 125.
VREME
Napoved za terek. Zmerno ofoiačno vreme z vfečiimi poobla-čttvam; v jugozahodni Sloveniji Najnižje nočne temperature med —6 In 0, na Primorskem okoli 5. Hajvišje dnevne med 6 in 11 stopinjami C	_.. j ij,: I
•,n francoskimi silami, bilo 85 oseb.
Francoska uprava v Alžeriji je danes objavila tole sporočilo: »Spričo sedanjih izrednih razmer v Alžeriji generalni guverner ne bo sprejel odstopa izvoljenih predstavnikov«. S tem namerava preprečiti zmedo v javnem mnenju ter spet uvesti red in varnost. (O položaju v Alžeriji beri naš komentar na tretji strani — Ogenj in voda.)
Guy Ivlollet
lov, ki bo konec tega leta.
Pomirjenje med radikali, ki naj bi privedlo tudi do tesnejše povezave radikalne stranke z današnjo vladno koalicijo, je s tem onemogočeno. Zato je mogoče že sedaj z gotovostjo pričakovati, da bodo radikali in socialisti sami sestavili novo vlado. Zastopnika obeh strank Guy Mollet in Mendes-France se bosta sešla jutri dopoldne in pripravila zahtevo, da predsed-
JugasIovoHsfeo-irencosfca gospodarsko sodelovanje
BEOGRAD, 16. jan. Jugoslovansko francoski odbor za gospodarsko sodelovanje se bo sestal v začetku februarja v Beogradu. Na zadnjem sestanku odbora od 20. do 24. X. lani v Parizu so bili določeni okvirji m splošna smer gospodarskega sedelo vanja in tehnične .pomoči med obema državama. Odbor, v katerem so gospodarstveniki obeh držav, je bil ustanovljen ob sklenitvi sporazuma o gospodarskem sodelovanju in tehnični pomoči leta 1955 v Parizu.
Neodvisnost brez omejitev
Maroški minister Buabida je izjavil, da ima Maroko pravico do lastne vojske in diplomacije, kar je v nasprotju s sklepi iz Aix
les Bains
Pariz, 16. jan. (Tanjug) Izjava maroškega sultana Ben Jusefa in ministra Buabida, voditelja največje maroške stranke Isti-klal, da je trebat neogibno priznati Maroku neodvisnost »brez kakršnihkoli pogojev in omejitev«, je vzbudila v pariških krogih veliko zanimanje. S tem so pravzaprav izražena načela maroške politike tik pred začetkom . francosko-maroških pogajanj o prihodnjem razmerju med državama.
Pariški politični krogi še vedno predvidno komentirajo izjavo ministra Buabida, ki je
dejal, »da ima Maroko pravico do lastne vojske in diplomacije«. Pripomnil je, da utegnejo te zahteve povzročiti v bližnjih pogajanjih »velike težave« da pa bo maroška vlada odločno branila načelo popolne neodvisnosti Maroka.
»Francozi morajo razumeti,« je dejal Bnabid, »da je to za Maročane življenjska nujnost, če hočejo doseči ozemeljsko združitev. To nikakor' ne. pomeni; 'da bo maroška zunanja politika usmerjena proti Franciji. Končno bi bilo paradoksno in nepravično, če Maroko, ki je
Vatikanski veter
Rimska kurija je v svejem osrednjem glasilk obsodila dva krščansko demokratska poslanca — Spopad policije z delavci v Venosi zaostril nasprotja med vlado in levo opozicijo
6ET8T MILIJONA LJUDI ČAKA NA RAZGLASITEV USTAVE
KAIRO, 16. jan. (Tanjug). — Ves Egipt pričakuje v prazničnem razpoloženju razglasitev ustave. Na trgu republike so _ postavil; velik šotOT, pod katerim sc Je zbralo 250.000 ljudi, ki so prišli iz vseh krajev države, da bi prisostvovali temu velikemu dogodku. Minister za nacionalno orientacijo Fathi Rad.uan je dejal, da bo to prva ustava v imenu ljudstva.
V političnih krogih z zadovoljstvom ugotavljajo, da je Naser natančno izpolnil obljubo, ki jo jie bil dal pred tremi leti, ko je 15. januarja razpustil vse politične stranke in napovedal triletno prehodno obdobje. Revolucija bo po ustavi nadaljevala boj proti »korukciji, fevdalizmu, imperialističnim plačancem in zaroti izrojenih političnih strank«.
Rim, 16. jan. (Tanjug). Rimska kurija je danes v vatikanskem glasilu »Osservatore Romano« obsodila bivša krščansko demokratska poslanca Melonija in Bartesacchija, ki sta bila izključena iz parlamentarne skupine klerikalne stranke, ker sta bila nenaklonjena evropski obrambni skupnosti. V obsodbi, ki jo je navdahnil sklep inkvizitorske kongregacije Santo Ufficio, pravi rimska kurija, da sta ta dva poslanca zavzela stališče, ki nasprotuje cerkvenim dogmam V rimskih političnih krogih menijo, da je ta obsod-
Tehnična pomoč Jugoslaviji
Letos bo odšlo v ZDA. in evropske države 242 jugoslovanskih
agronomov
Beograd, 16. jan. V ZDA in - nekatere evropske države bo letos odšlo na specializacijo 242 jugoslovanskih agronomov. Obenem bo v Jugoslavijo prišlo 22 inozemskih kmetijskih strokovnjakov, ki naj bi seznanili naše strokovnjake z izkušnjami pri pospeševanju kmetijske proizvodnje. Sredstva za specializacijo naših agronomov bedo dale ameriška, angleška in francoska tehnična pomoč ter organizacij s Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano.
Ameriška tehnična pomoč bo dala sredstva za specializacijo 134 naših agronomov, ki bodo v ZDA. Holandiji, Italiji. Franciji, Danski, Nemčiji in Avstrij' 4 do 12 mesecev proučevali pridelavo žiita. mehar racijo kme tijstva, pridelavo sadja in povrtnine. živinoreje. organizacijo veterinarske službe, predelave hrane, šumarstvo. propagandno službo v kmetijstvu, kmetijsko politiko in ekonomiko. Od tega števila bo v ZDA odpotovalo 25 agronomov zaradi proučitve ukrepov za povečanje pridelave žita. Druga sikupina 20 agronomov bo odšla v Francijo, Italijo in ZDA, da bi proučila sodobna
.načine zibolj sevanja strukture zemljišč. Kmetijsko politiko in ekonomiko v ZDA in v Angliji bo proučevalo 20 naših agronomov.
Francija je odobrila sredstva iz tehnične pomoči za štipendije 15 jugoslovan. agronomom, ki bodo med trimesečnim bivanjem v tej državi proučevali ukrepe za napredek vinogradništva. sadjarstva, ovčarstva, mlekarstva in gozdarstva. V Anglijo bo odpotovalo 33 jugoslovanskih agronomov, ki bodo ostali tamkaj 2 do 12 mesecev zaračf proučevanja dela v hladilnicah živil, v klavnični industriji ter v industriji za konzerviranje sadja in povrtnine. Nekoliko agronomov bo odpotovalo v britanske prekomorske dežele zaradi proučevanja proizvodnje . bombaža.
Okoli 60 agronomov bo več
JERUZALEM. Izraelska vlada l>o s posebnim zakonom omejila gibanje oseb v vojaški službi. Zakon bo veljal tudi tta rezerviste TOKIO. Pet japonskih družb za pomorsko plovbo je uvedlo redne proge z LK Kitajsko. Tri družbe so jo uvedle že konec lanskega leta.
mesecev v -Danski, Holandiji, Angliji, Franciji in Italiji kot štipendisti organizacije FAO. Proučevali bodo mehanizacijo velikih kmetijskih posestev, planinsko gospodarstvo, namakanje zemljišč, konzerviranje kmetijskih izdelkov, živinsko industrijo in kmetijsko ekonomiko.
Iz ameriške, angleške in francoske tehnične pomoči ter iz sredstev organizacije FAO se bo finansiralo tudi bivanje inozemskih kmetijskih strokovnjakov v Jugoslavija. Eden izmed uglednih francoskih štrokovnja-
ba nekak začetek ukrepov Vatikana proti »levičarskemu gibanju v katoliškem gibanju Italije« in pomeni opozorilo vsem »lsvo razpoloženim« politikom krščansko demokratske politike.
Spopad policije z brezposelnimi delavci v Venosi, v katerem je bil ubit en delavec, ranjenih pa je bilo šest, je povzročil resne politične posledice. Italijanske levičarske stranke in generalna konfederacija dela so poslale ministrstvu za notranje zadeve oster protest, zahtevajoč takojšnjo preiskavo in kaznovanje policistov, ki so streljali na brezposelne delavce.
Dogodek je povzročil trenja tudi v vladni koaliciji. Socialni demokrati so odkrito izrazili negodovanje z ravnanjem notranjih organov in dejali, da je dogodek v Venosi resno omajal obstoj sedanje vlade. Seg-nijeva vlada je bila po mnenju teh krogov znana po milejšem stališču do levičarskih strank in sindikatov, v čemer se je razlikovala od Scelbove vlade. To je bila ena izmed njenih poglavitnih mrednosti. ki so prinesle Seenijevi vladi precej trdnosti. Dogodek v Venosi pa je vse to omajal in zaostril na-sorotja med vlado in levo opozicijo.
Na italijansko vlado je napravilo mučen vtis tudi včerajšnje ravnanje policije, ki je truplo v Venosi ubitega delavca Girasola s silo odnesla iz hiše njegovih staršev in ga prene-
dal v zadnjih dveh vojnah zaveznikom veliko divizij, ne bi imeli pravice do lastne vojske«.
V smislu sklepov v Ait-les-Bains bi Francija obdržala v svoji pristojnosti obrambo in zadeve Maroka.
K
Delegacija FLRJ v Bonnu
Bonn, 16. jan. (Tanjug.) Davi je prispela v Bonn jugoslovanska delegacija,. ki., se., bo. pogajala glede jugoslovanskih predvojnih, in vojnih terjatev in drugih nerešenih finančnih vprašanj. V delegaciji, ki jo vodi državni podtajnik za zunanje zadeve Hasan Brkič, je 11 elanov, strokovnjakov za finančna, pravna in druga vprašanja.
Hasan Brkič je danes popoldne obiskal državnega sekretarja v zahodnonemškem ministrstvu za zunanje zadeve Halisteina in vodjo zahod-nonemške delegacije na pogajanjih Seelegerja. Prva plenarna seja obeh delegacij bo jutri popoldne.
datki za teledirigirane izstrelke bodo večji kot kdajkoli, oz. za tretjino višji kot je bilo določeno v minulem proračunskem letu in skoraj dvakrat večji kot so znašali izdatki v letu 1955-56. Povečala se bo graditev atomskih podmornic, rušilcev in fregat s teledirigiranimi izstrelki in v načrtu je graditev eksperimentalne atomske križarke. V pričakovanju sporazuma o nadzorstvu nad atomsko energijo, v katerega bi ZDA lahko imele zaupanje, tnoramo še nadalje povečevati naše zaloge nuklearnega orožja, pravi predsednik Eisenhower.
Ko je razložil program ameriške vojaške, gospodarske in tehnične pomoči tujini, je predsednik Eisenhower predlagal, da bi znašali skupni stroški za te namene 4 milijarde 900 milijonov dolarjev, oz. 2 milijardi 200 milijonov dolarjev več kot v prejšnjem fiskalnem letu. Polovica vsote za vojaško pomoč tujini bo dodeljena Formozi, Koreji, Turčiji in Pakistanu. ZDA bodo poslale tudi »zmerne količine orožja, da bodo podprle nekatere vojaške enote v prijateljskih državah Latinske Amerike, ki sodelujejo v obrambi naše poloble.«
Za civilne potrebe ZDA določa novi proračun 21% skupne vsote. Eisemhower je priporočil, da bi prvenstveno pozornost posvetili nadaljnjemu utrjevanju kmetijstva, zids.vi šol, raziskovalnim delom in mo-demlzacij i avtostrad. Glede prospeha ZDA je Eisenhowe.r dejal, da ga v tem vodi načelo, da bo naglejše napredovanje zagotovljeno z naslonitvijo na zasebno iniciativo in da mora vlada glede na to še -naprej - podpirati zasebno dejavnost. V . svojem programu predlaga EisenhoweT, naj bi v novem proračunskem letu kapitalna graditev nekoliko nazadovala v primeri z lanskim letom.
DAMASK. Davi so stavkali študenti in učenci vseh šol v Damasku iz protesta, ker so ior-danske oblasti izgnale sirijske, saudske in egiptovske državljane iz Jordana.
WASHINGTON. Prihodnji teden bodo v ZDA odpotovali štirje sovjetski zdravniki, ki bodo študirali Salkovo cepivo proti po-liosnelitisu.
ko-v bo prišel k nam. da bi naše sla na pokopališče, da bi pre-
vinogradnike seznanil z izkušnjama v mehanizaciji kleti. V našo državo bodo prišli trije ameriški strokovnjaki za Izdelavo sadnih sokov, za zboljšanje strukture zemljišč, za popularizacijo in propagando v kmetijstvu. - Dva angleSka kmetijska strokovnjaka za prašičerejo in hladilnice bosta prišla, da bi naše kmetijske organizacije seznanila z izkušnjami na tem področju. Organizacija FAO bo prav tako letos poslala v našo državo 16 inozemskih kmetijskih strokovnjakov za razne panoge kmetijstva.	.	.
prečila delavske demonstracije med pogrebom.
PARIZ PlvSl predsednik Francoske republike Vincent Aurio’ bo ver**'.no zastopal Francijo na slovesnostih ob nastopu brazilskega predsednika JusseMna Ku-bltschka.
LONDON. 1«. Jan. (Tanjug). — hitri se bodo v Londona po 5tl--imesečnt prekinitvi spet začeli -nvjetsko-Jaraonski razgovori o -vienitvl mirovne pogodbe. Poea-ianja so se bila načela 1. JunH» Ioni In so bila po IS sestankih pretrgana, ne da bi bili delegaciji dosegli kak napredek.
V političnih krogih v Londonu se vedno bolj uveljavlja mnenje, da bodo razgovori med nadškofom Makariosom in guvernerjem Hardingom približali stališča o rešitvi ciprskega vprašanja. Obveščeni »Vorkshire Post« piše, da bi bila britanska vlada voljna dati Cipru pravico do samoodločbe, toda le v nedoločenem razdobju in ob nekiiih pogojih. Iz Nikozije je prišla novica, da je Makarios privolil v britansko zamisel o podelitvi samouprave otoku. Med tem pa bo britanska vlada poslala še en bataljon vojakov na Ciper, čeprav je že pretekli teden z vso naglico prepeljala tja z letali 1200 vojakov. V Londonu sicer trdijo, da pošiljanje novih vojaškh enot na Ciper ni v zvezj s nolo?ajen na otoku, pač pa z napetim stanjem, ki vlada na Srednjem vzhodu in predvsem v Jordaniji. — Na slik j: Vkrcavanje britanskih vojakov v letala, ki jih bodo prepeljala na Ciper.
r 1 »h. / SLOVENSKI POROČEVALEC / st. 13 - n. januarja isss
B ODUIE KONFBENCE ZKS NOVO MESTO
PR V JI ZAPOSLITEV	Politične naioge se niso zmanjšale
1 Postopno razvijanje in Izboljšanje javnega Zdravstvenega varstva sega v vedno odločnejši meri tudi V posebno področje Zdravstvene Zaščite delaucep >— to je že pretežne Večine prebivalstva ožje domovine.
V ta sklop prizadevanja spada tudi Uredba o opravljanju ■prvih In periodičnih zdravniških pregledov, ki jo je izdal Izvršni svet L,RS in je pravkar stopila v veljavo.
S to uredbo se uzakonjuje novost, ki predvideva zdravniški pregled vsakega državljana pred nastopom dela in ima s tem čisto preventivni značaj.
Predstavlja enega izmed temeljnih činiteljev, ki vodijo po poti k cilju, ki mu pravimo — vsakogar na odgovarjajoče delovno mesto, oziroma zaposlitev in febor dela po duševnih in telesnih sposobnostih posameznika.
V mnogolikosti do kraja raz Členjenega dela in njega obsežni delitvi v modemi industrijski družbi pomeni nastop dela še prav posebej veljaven dogodek za posameznika. Ne glede na tc, odkod prihaja in kakšna sila ga je potisnila v organizirano proizvodnjo — je to vendarle prvi korak bodočega člana družbe, ki mu r socialističnem okolju posvečamo še prav posebno pozornost in ima odrejeno veliko veljavo, na katerem je v osnovi zgrajen ves naš sistem — v skupino ljudi naše družbe. ki jim pravimo delavstvo.
Kljub temu, da po našem pretežno ekonomskem izrazoslovju še močno strašijo pojmi, kot »delovna sila«, »rezervna delovna sila« itd., ■ ki popolnoma negirajo vsakršno človeško osebnost in opredeljuje le nje energetsko — proizvodno vrednost, — kljub temu, da še v 10 letih nismo uspeli zamenjati ali najti toč-nejših pojmovnih opredelitev za naše bodoče delavce, saj je naš industrijski delavec in nameščenec popoln človek tudi že pred svojo prvo zaposlitvijo — je čas stopanja na delo važen in dalekosežen korak v življenju vsakega posameznika.
Tu se odloča o tem. kdaj, kako in na kakšen način bo vsakdo priključil svoje osebno prizadevanje in dejavnost celotnemu družbeno koristnemu delu. Kakor koli kvalificirano bo to bodoče delo, nekje vendarle močno koristno in v nekem proizvodu ali celi vrsti bo vključeno, kot morda le drobna potna sraga morda večji in težji duševni in telesni napor ali izjemna ročnost in spretnost, pridobljena z dolgoletno izkušnjo in vež-bo. Nekje pa tudi kot delček zdravja in za trenutek prita rajšanega ži vljenja.
Marsikdo in verjetno, velik del ljudi, ki prične svoje delo na nekem■ delovnem področju, tudi pri tem ostane, če se ne vmešajo druge stvari ali višja sila, ki ta tok prekinejo zaradi- te ali druga družbene zakonitosti. Za veliko večino
Posmrtni ostanki Ksenofona šahoviča prepeljani v Beograd
Beograd, 16. jan. Dopoldne so
pripeljali v Beograd posmrtne ostanke akademika dr. Ksenoiona Šahoviča, profesorja medicinske fakultete v Beogradu, ki je 5. januarja nenadoma umrl v Parizu. Prenesli so jih v medicinsko fakulteto, kjer so bili do 18. ure izpostavljeni v amfiteatru patološkega instituta. Veliko število profesorjev, študentov in drugih državljanov je izkazalo danes ob krsti poslednjo čast znamenitemu znanstveniku.
30.000 sporov pred gospodarskimi sodišči v Hrvatski
Zagreb, 16. jan. Pred gospodarskimi sodišči v Hrvatski je bilo lani nad 60.000 sporov za skupno vrednost 28 milijard dinarjev. V primerjavi s prejšnjim letom se je število sporov povečalo za približno 50 odstotkov, v glavnem zaradi poostrenih predpisov o plačevanju med gospodarskimi podjetji. Zastopniki višjega gospodarskega sodišča so mnenja, da bi bilo te predpise potrebno nekoliko izpremeniti, ker so bile tožbe tudi zaradi neznatnih zakasnitev in vrednosti v medsebojnem plačevanju.
Sporov zaradi zakasnitev plačil
je bilo približno tri četrtine izmed vseh, o katerih so morala sklepati gospodarska sodišča.
Samo tretjina teh sporov je bila upravičena. Izmed ostalih kršitev poslovnih predpisov in dogo-vo- učnega dela s študenti, rov so bili najbolj pogosti spori zaradi nedobavljenega blaga; nadalje zaradi neizpolnitve drugih
nedenarnih zahtev.
Največji del skupne vrednosti sporov se tiče sporov med samostojnimi po-djetji. Značilno je, da
so bila podjetja zadružnega sektorja tožena za trikrat večjo vrednost kakor pa so znašale njihove zahteve v sporih, kar
priča o nekaterih pomanjkljivostih v organizaciji in poslovanju teh podjetij.
Okoli 85 odstotkov sporov je bilo rešenih v roku 15 dni, samo 6 odstotkov sporov pa je trajalo do tri mesece.
cionalni uporabi lesa in premoga ter večji uporabi plina in elektrike v novih poslopjih. Prav tako se bodo dajale pobude projektantom in graditeljem, da bi deficitne materiale zamenjali z drugimi, ki se uporabljajo v sodobnem gradbeništvu, in opustili uvoz materiala, ki predstavlja prevelik luksuz.
S seje sveta beograjske univerze
Beograd, 16. jan. Na današnji seji sveta beograjske univerze je bilo sklenjeno, da se s prejemniki univerzitetnih štipendij sklenejo začasne pogodbe. Te pogodbe bi določale pogoje, ki jih morajo izpolniti štipendisti, -eden- najvažnejših pa bi bil; da bi opravili izpite in
kolokvije v določenem roku.
Na fakultetah beograjske univerze je sedaj okoli 2500 prejemnikov univerzitetnih štipendij. Letos je bilo podeljenih nad 760 novih štipendij. Fakultetne komisije namreč ne skrbe dovolj,
da bi se štipendije podeljevale najboljšim in socialno nepreskrbljenim študentom. Kritizirali so tudi, ker še ni ugotovljeno točno število študentov, ki prejemajo štipendije ljudskih odborov, podjetij in ustanov.
Univerzitetni svet je potrdil izvolitev 28 novih rednih ter izrednih profesorjev in docentov. Prav tako je potrdil sklep sveta medicinske fakultete o združitvi splošnih internih in kirurških klinik zaradi bolj učinkovitega
naših državljanov predstavlja torej prva zaposlitev tudi močno svečan trenutek, poln pričakovanja in izredno daljnosežne življenjske odlofiftue.
V osnovi te odločitve pa Je nedvomno tudi dvom — sposobnost za predvideno ali že-Ijeno delo, ali slabša sposobnost. Tu tiči v veliki meri tudi kasnejša življenjska sreča in zadovoljnost.
Prav zato pa je posebej važno, da prevzame tudi družba del skrbi za bodočo odločitev o tako pomembni stvari. Zal moramo še često ugotoviti. da slučajnostm izbor zaposlitve v vsakem primeru ni najboljši, kajti vedno je bolje predvideti motne posledice spodrsljaja in jih pravočasno odstraniti, kot pa čakati, da življenje napravi svoje in stvori malo osebno tragedijo.
Prvi pregled pred zaposlitvijo nam bo torej odkril vsaj nekatere najbistvenejše neskladnosti med izbranim delom fn duševno ter telesno zmogljivostjo in dovolil pravočasno posredovanja v smislu doseganja čim idealnejše skladnosti.
Čez Čas nam bo omogočil nek vpogled v zdravstveno stanje večjih skupin naših državljanov, ki stopajo na delo in omogočil tudi zaključke vsaj relativne veljave!
Pomenil bo mnogo v zgodnjem odkrivanju nekaterih obolenj, predvsem tuberkuloze in drugih, ki bodo zgodaj zdravljene, nedvomno v veliki meri prispevale k večjemu zadovoljstvu in splošni pripravljenosti za delo naših državljanov.
Posebno ugodno se bodo mogli ti pregledi vključiti v splošno zdravstveno službo, saj bodo nudili kopico podatkov o objektivnem zdravju posameznika, ki so neprecenljive vrednosti pri morebitnem kasnejšem obolevanju, saj mudijo vse pogoje za uspešno primerjavo!
Z njimi nam bo omogočeno v mnogo boljši meri oceniti tudi stopnjo delazmožnosti tistih, ki so zaradi tega ali drugega obolenja v svoji dejavnosti' nekje okrnjeni in jim omogočiti uspešno uveljavljanje z vključevanjem na tako delo in okolje, kjer jim bo to moglo vzbuditi nou življenjski smisel in ustvarjalno radost.
V nobenem primeru torej ne gre pri prvih pregledih za nek bioloiiki selekčionizem, ki naj
oddvaja popolnoma zdrave od ostalih in le-tem nudi vse možnosti ugodnega življenja in dela pri nas! Ostali pa naj kakor kdo, prepuščeni samim sebi in socialnemu skrbstvu, tolčejo pač bolezen in vegetirajo kot neuporabni in nekoristni državljani, potisnjeni v družbeni' kot po fizično mognejših in bolj zdravih.
Dr. Cvahte Sašo
V BOboto j« bila v Novem mestu okrajna konferenca ZK, katere so ee poleg delegatov le vsega okraja udeležili tudi ljudski poslane! in drugi gostje. Tako po itevilu obravnavanih vprašanj kot po vsestranski razpravi, v katero sta posegla tudi član CK ZKJ JANEZ HRIBAR in član CK ZKS TOMO BREJC, Je bila to ena najboljlih konferenc v tad-njih letih. Na konferenci podana analisa političnega stanja v okraju .in zaključki bodo koristno napotilo za delo vsem komunistom in članom mnotičnlh organisaclj.
In 180 žena. Komunisti v teh javom, zlasti proti poje. vm krf-»
ZAVEST ODGOVORNOSTI RASTE
V desetih letih je tudi Dolenjska napravila velik korak naprej v vsakem pogledu. Celotne
investicije v teh letih so znašale 2 milijardi 51 milijonov din. od tega odpade na kapitalne gradnje 53 in na družben! standard 47 odstotkov. Te investicije, ki so bile v glavnem v zadnjih letih, so vplivale na dv.ig narodnega dohodka, ki se je v letu 1954 nasproti letu 195,3 zvišal za 42 odstotkov, v letu 1955 pa za nadaljnjih 20 odstotkov.
Na splošno se opaža pri komunistih na terenu, da Šele v zadnjem času začnejo pravilno razumevati zaključke VI. kongresa in zato se tudi od tega časa čuti njihovo aktivnejše delo na vseh področjih družbenega življenja. Spoznavajo, dg Je njihovo mesto med množicami v organizacijah in društvih kjer se bore za napredno idejo. Vendar ta borba še ni povsod dovolj aktivna. Večkrat nastopajo prepozno in premalo odločno. ko gre za družbeno škodljive pojave.
NEREALNE TEŽNJE PO SREDSTVIH
Tudi v okraju Novo mesto Je bilo nekaj gradenj, ki so preveč luksuzne za naše razmere. To sta šoli na Prevo-lah in Vinici, dijaški dom v Črnomlju in še nekatere. Pri tem so imeli preveč besede strokovnjaki, ki so delali po vzorih iz inozemstva, premalo pa delovni ljudje. Take gradnje so opozorilo. da je treba v bodoče vsako gradnjo dobro premisliti in k o njej pogovoriti.
Kako občinski ljudski odbori še danes ne razumejo naše celotne gospodarske politike, kažejo predlogi za proračune v letu 1956. Proračuni le teh za leto 1955 so znašali manj kot 120 milijonov din, v predlogu za letos pa so navedli, da potrebujejo za vse izdatke vključno z gradnjami kar poldrugo milijardo din. Očitno pri tem niso nič računali, da se bodo morali za vse izdatke upreti predvsem na lastne vire. Spet odraz starih teženj. V poslovanje občinskih ljudskih odborov - bodo morali prav komunisti vnesti več trezne presoje in družbenega gledanja na vsa vprašanja kot celote.
SLABOSTI V DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU
Število zaposlenih se je v okraju po vojni povečalo za desetkrat. Pretežni del delovne sile je prišel iz kmetov in deloma iz obrtništva. Večina teh še danes stanuje doma na kmetiji, ter
se jih tako še naprej drži stara miselnost in odnos do družbene lastnine. Prav tak je njihov odnos do delavskega samoupravljanja. Prevladuje borba za večje plače, ne pa borba za višjo storilnost in za nižanje stroškov proizvodnje. V letu 1955 se je plačni fond povečal za ll odstotkov, storilnost pa se ni toliko povečala. Le 34 odstotkov delavcev v okraju dela po normah in v akordu. Čeprav se je ta odstotek od prejšnjega leta povečal, je Še vedno mnogo premajhen.
V Elektro podjetju Novo mesto je storitev padla v 1. 1955 za 24 odstotkov, plačni sklad pa se je zmanjšal le za 14 odstotkov. V tovarni Učil v Črnomlju so zvišali storilnost za 3 odstotke, plače pa za 24 odstotkov. Se bolj porazna je analiza v opekami Zalog. Tu se je količinski plan znižal za 5 odstotkov, vrednost proizvodov se je dvignila za 41 odstotkov, cena za enoto za 48 odstotkov, materialni stroški pa celo za 139 odstotkov. Nasprotno pa so pri NOVOLESU pri znatno manjšem številu delovne sile in s tem z znižanjem plačnega sklada presegli plan po količini in vrednosti ob minimalnem zvišanju materialnih stroškov. Teh nekaj primerov kaže. kje komunisti delajo in kje jih Čaka odgovorna naloga. Tudi komunistu na vodilnih mestih v podjetjih ao se preveč usmerili le na tehnično plat in premalo na politično pri vodenju podjetja.
V okraju je 88 podjetij, ki imajo delavsko samoupravljanje. Pri tem sodeluje 688 delavcev In uslužbencev, od tega je 287 komunistov. 100 mladincev
Trgovinska poaoflanja s Bolgarijo
Beograd, 16. jan. Dne 19. januarja bo odpotovala v Bolgarijo jugoslovanska gospodarska delegacija, ki Jo bo vodil predsednik gospodarskega odbora republiškega zbora ljudske skupščine Srbije Rista Antunovič in ki *e bo pogajala z zastopniki Bolgarije o zaključitvi trgovinskega sporazuma za leto 1956.
organih se bodo morali v političnem boju ostreje spoprijeti * vsemi negativnimi pojavi v organih delavskega samoupravljanja. pri tem pa aktivneje vključiti v delo sindikate.
NAD 1500 LJUDI V ORGANIH DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA
Na številnih sestankih SZDL so ljudje pravilno razumeli pomen nove teritorialni, razdelitve lani septembra. iCaže pa, da novi občinski ljudski odbori, ki so nastali iz prejšnjih, niso dorasli nalogi vodenja komune, ki ima mnogo večje in širše naloge, kot so ji Imeli prejšnji občinski ljudski odbori. Širina in giobina nalog jim ni dovolj razumljiva, vajeni- so bili delati samo po navodilih od zgoraj. Treba jim' je pomagati do samostojnosti. Za pomoč pri delu je pri občinah 114 svetov, v katerih sodeluje nad 700 državljanov, od tega 174 članov ljudskih odborov. V okraju je 121 krajevnih odborov, v njih pa je vključeno 660 državljanov in 241 odbornikov. Pri OLO je 11 svetov s 142 člani. V celoti sodeluje v organih družbenega upravljanja nad 1500 državljanov. Pri vseh šolah delujejo šolski sveti. Slabost le teh je, da je v njih premalo žena in da še niso prišli iz ozkega kroga dela samo materialne oskrbe šole.
V organih družbenega upravljanja je 340 komunistov. Po njihovem prizadevanju so prišli v te organe najboljši člani ZSDL, seda.j pa je njihova naloga, da pomagajo vsem tem organom najti pravo vsebino dela, skratka, da ta veliki aparat poženejo naprej. Hkrati morajo budno paziti, da se ne razraste kje birokratski aparat ter da ne bodo krajevni uradi postali prejšnje občine.
ZA SKRAJNO STF.DN.TO IN
PROTI RAZSIPNlSTVU TER KRIMINALU
Na konferenci! je bilo ugotovljeno, -da je politična zavest množic porasla. Naloga komunistov je. da bodo s svojim vzgledom in delom to zavest še jačali in jo usmerjali. Naloge komunistov. tako so ugotovili, niso po VI. kongresu nič manjše pač pa še bolj obširne in pestrejše. Zlasti pri premagovanju objektivnih težav naše socialistične graditve imajo komunista najodgovornejšo nalogo. Mnogo hitreje kot doslej morajo nastopati proti vsem negativnim po-
minala, nesmotrnega trošenja sredstev in razsipni Stvu. Na žalost je bilo med 150 osebami, k! so bile lani obsojene zaradi
kriminala, tudi nekaj komunistov. Bilo je primerov, da so posamezniki Intervenirali za take »komuniste«, da n« b* bili strogo sojeni. Proti takim poizkusom mora vsak komunisti kot tudi organizacija najodločneje nastopiti.
V gospodarstvu se morajo komunisti prizadevati za hitrejšo gradnjo cenenih stanovanj za delavce in uslužbence. Borba za dvig storilnosti je še vedno najvažnejša naloga komunistov v proizvodnji, Z največjo previdnostjo je treba obravnavati vsak predlog novih gradenj in se strogo držati splošne državne politike investicij.
V razpravi so obravnavali o večji pomoči mladinski organizaciji, ki zajema samo 32 odstotkov mladine. Prav tako je samo 40 odstotkov vseh volivcev v vrstah SZDL, kar ie odločno premalo. Zanimanja za snovanje ženskih društev je veliko. manjka pa vodstvo teh organizacij. Navzlic prizadevanju ca doslej ni bilo mogoče postaviti.
OP.ŠtRNE NALOGE
Delavsko samoupravljanje Je
treba razširiti tudi na privatne obrtnike, ki zaposlujejo večje število delavcev. Vprašnje potrošniških svetov se vse predolgo samo obravnava, premalo pa dela na izvolitvi svetov. Komunisti so za pošteno in odkrito kritiko, odločno pa je treba zavrniti kritikarstvo in nerganje posameznikov izza vogalov.
Krepitev zadružništva na vasi je med važnimi nalogami komunistov, kot' je bilo poudarjeno na konferenci. Je nekaj primerov. da so posamezni poslovodje zadružnih delavnic dosegli likvidacijo -*stih. potem pa zaprosili za pr:	no	ebPt. Ko-
munisti morajo voditS račun o takih ljudeh in jim onemogor čiti razdiralno delo v zadružništvu. Krepitev v3eh oblik zadružništva in preko njega socializacija gospodarstva na vaši Je s!e,j ko prej osnovna naloga komunistov.
Po celodnevni razpravi J« bil na koncu konference izvoljen nov 31 članski okrajni komite ZKS in 5 članska revizijska komisija. Za sekretarja je bil izvoljen ponovno Jože Boršt fig?,
Cr>'
Maribor za gasilski festival
MOTORNI VLAKI TOVARNE bDJURO DJAK0VIČ«
Za racionalno gradnjo . stanovanj v Hrvatski
Zagreb, 16. jan. V Hrvatski bodo izvedli celo vrsto ukrepov za bolj racionalno gradnjo stanovanj iz družbenih skladov. Te dni bo ustanovljena posebna republiška komisija strokovnjakov lz vseh zainteresiranih panog, ki naj bi proučila možnosti za bolj racionalno gradnjo, obenem pa korigirala projekte za gradnjo luksuznih ter dragih stanovanjskih objektov.
Menijo, da obstoje možnosti za zmanjšanje cen stanovanjske površine, ki so doslej znašale povprečno okcrli 30.000 din za kvadratni meter. Poleg drugih ukrepov za pocenitev gradnje bodo proučili tudi možnosti za tipizacijo strešnih konstrukcij, vrat in oken ter nekaterih drugih delov, ki bi se mogli v tem primeru izdelovati industrijsko. Taki industrijsko izdelani deli v več tipih bi vendarle dajali možnost projektantom in graditeljem, da bi z kombiniranjem in z uporabo najbolj prikladnih tipov dosegli raznovrstnost videza zgradb.
Posebna pozornost bo posvečena sistemu grajenja zgradb, ra-
Velik uvez pomaranč
V reškem pristanišču je zadnji čas prava kampanja za uvoz pomaranč. Dobivamo jih iz Haife in jih takoj transportirajo z železniškimi vagoni, kamioni ter z obalnimi tovornimi ladjami v vsa potrošniška središča. Razna naša trgovska podjetja so v Izraelu kupila skupno 5000 ton pomaranč, ki bodo transportirane *
120.000 zabojih.
Na Reki so doslej že izkrcali okrog 1200 ton pomaranč, pa tudi že 10.000 zabojev limon ter manjšo količino banan. V nekaj dneh bo velika ladja »Užice« pripeljala največji del tovora pomaranč ter 30 tom banan. Do konca meseca februarja bodo prispele na Reko vse naročene pomaranče.
Nova termocentrala v Zagrebu
Zagreb ima veliko termocen-tralo s pet turbogeneratorji, poleg tega termocentralo v Konjfči-ni, ki jo bodo to leto povečali; dobiva pa še električno energijo iiz Slovenije in od hrvatskih hidroelektrarn. Vse to pa je premalo, saj mesto s pol- mibjona pre bi v al c i in največji industrijski center v državi potrebuje vse več energije.
Te dni resno razmišljajo p gradnji nove termocentrale v Zagrebu. Je več predlogov in najbolj zanimiv je morda oni, po katerem bi zgradili veliko, kotlarno, ki bi proizvajala paro, ki bi jo uporabili za pogon termoelektrarne, poleg tega pa :bi toplo paro in vodo lahko oddajaili posameznim tovarnam in nekaterim stanovanjskim blokom. Razmišljajo že tud1! o vprašanju finansiranja v letošnjem letu.
Tovarna »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu vedno bolj razširja obseg svoje proizvodnje. Poleg redne serijske proizvodnje raznih velikih del pri konstrukcijah mostov in tovarn, vedno bolj razvija tudi proizvodnjo vozil za železniški in cestni promet. Poleg drugih vagonov za naše železnice končuje zdaj 15 službenih Pullman-vagonov za naše brze vlake, ki bodo najmoderneje opremljeni. Prav tako pripravljajo v tovarni tudi proizvodnjo prvih deset voz za električno cestno železnico, v sodelovanju a tovarno »Rade Končar«.
Najnovejši načrt tovarna Je proizvodnja motornih vlakov za potrebe državnih železnic. Ti motorni vlaki bi bili zelo primerni za naše proge, zlasti za turistični promet ter za lokalni promet na posameznih relacijah (prevoz delavcev in šolskih otrok). Tovarna je ponudila Generalni direkciji Jugoslovanskih državnih železnic izdelavo 20 garnitur ob najugodnejših pogojih. L-e-te bi ne bile samo cenejše od uvoženih, temveč bi na ta način prištedill tudi znatne devizne vsote. Zdaj ta predlog še proučujejo.
Sporazum o poitni sluibl z Romunijo
Beograd, 16. jan. V Bukarešta je bil 13. januarja podpisan spo-razum o poštni službi med Jugoslavijo in Romunijo. Namen sporazuma je nadaljnje zboljšanje poštne službe med obema državama.
Med posameznimi velikimi deli za nekatera naša podjetja je treba omeniti izdelavo opreme za novo tovarno »Istracement« v Umagu, ki bo dobila 80 metrov dolgo rotacijsko peč, naprave za pripravo surovine, naprave za natovarjanje in raztovarjanje ladij za transport cementa in surovin ter ostale potrebne naprave. Za tovarno
»Prva iskra« v Obrenovcu izdelujejo ogromno cisterno za pripravo dušika, ca hidrocentralo Liveroviči v Crni gori pa izdeluje jekleni cevovod.
Maribor, 16. Jan. Popoldne Je bila prva seja prireditvenega odbora za organizacijo II. festivala gasilcev, ki bo 4. in 5. avgusta v Mariboru. Gasilska zveza Slovenije je zaupala organizacijo gasilskega festivala okrajni gasilski zvezi v Mariboru, ker so tradicije' gasilstva na Štajerskem zelo močne. Za pokroviteljstvo so prosili Sociali-
stično zvezo Slovenije. Pravta-ko so zaprosili politične, oblastvene in gasilske funkcionarje, da bi prevzeli častno predsedstvo. Prireditveni odbor j-e razpravljal o pripravah za organizacijo festivala in o programu prireditev. Navezali so stike z vsemi 11 okrajnimi gasilskimi zvezami v Sloveniji, pravtako Da tudi c gasilskimi organizacijami ostalih republik. Prireditveni odbor je ustanovil posebna pododbore za propagando, za gospodarsko - organizacijska vprašanja, za tehnična ln za prometna vprašanja, v katerih
sodeluje že sedaj nad 100 ljudi. Ustanovili bodo še razne komisije, tako da bo v zaključnih
pripravah sodelovalo pri organizaciji gasilskega festivala okoli 400 ljudi. Prireditveni odbor vodi podpredsednik Gasilske zveze Slovenije in poveljnik okrajne gasilske zveze v Mariboru Milan Klemenčič.
Program II. gasilskega festivala bo zelo pester. V soboto, 4. avgusta dopoldne bo slavnostna seja republiške gasilske zveze. Predstavniki gasilstva bodo na ta dan položili vence pred spomenik talcem v Mariboru in pred spomenik pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju. Zaslužni gasilci bodo odlikovani za svojo prizadevnost
in požrtvovalnost pri čuvanju splošnega ljudskega premoženja. V soboto popoldne so predvidene gasilske vaje na Dravi, reševanje in regata na Dravi in še nekatere druge gasilske prireditve. Zvečer bo na Piramidi
SRECfi SE IE TO POT NASMEHNILA PRAVEMU
Letošnji novinarafci ples bo 11. februarja v prostorih hotela Union
IZŠEL JE PRIROČNIK
»HIŠNI SVETI« |
in družbeno upravljanje
stanovanjskih hiš!
CENA 35 DIN DOBITE GA V NAROC-NINSKEM ODDELKU SLOV. POROČEVALCA V LJUBLJANI — KARDELJEVA UL. 8 IN V VSEH PODRUŽNICAH SLOV. POROČEVALCA PO SLOVENIJI.
\ 1
Z3-letni Gvido Ahac iz Planinske vasi na d Trbovljami Je nekaj dni pred Novim letom v trboveljski trafiki mimogrede kupil srečko Jugoslovanske drl. loterije In to prvič v svojem -življenju. S svojo sestro pomaga materi aa revni kmetiji v Posavskih hribih. V NOB Je izgubil očeta, trt brate in sestro.
Ko je pretekli teden ila njegova sestra na nakupovaaje v Trbovlje, Je tam zvedela, da Je bratova srečka s itev. 171-105 v sadnjem kolu zadela drugo premije v znesku 800.000 dinarjev Srečni dobitnik je prejel včeraj ček, s ka terlm Je dvignil denar in ga vložil na hranilno knjižico. Na vprašanje, kako bo porabil denar, je odgovoril: »Prišel mi je kar prav. Popravili bomo hišo la hlev, če bb pa kaj ostalo, naj 9% ,počaka v hranilnici aa vsaj slučaj.«
ognjemet. Ta večer bo tudi več kulturnih prireditev, na katerih bodo nastopale tudi folklorne skupine iz Pomurja, Gorenjskega in Koroškega ter koncert pevskih zborov. V nedeljo 5. avgusta bo dopoldne velika gasilska paradi, v kateri bo sodelovalo okoli 5.000 gasilcev s sodobno modernizacijo in opremo. Organizatorji računajo, da »• bo II. gasilskega festivala v Mariboru udeležilo 20.000 do 30.000 gasilcev. Za popoldanski nastop bodo pripravile program okrajne gasilske zveze. Ta program bo obsegal proste vaj* čianov, članic in pionirjev, skupne vaje gasilcev, sanitetnih enot, delo industrijskega gasilstva pri reševanju ljudi iz rudniških rovov, praktično gašenje lahko vnetljivih tekočin in električnih naprav s sodobnimi
sredstvi in še nekaj drugih točk.
II. gasilski festival bo v okviru tradicionalnega Mariborskega tedna, ki bo letos od 28. VII. do 5. VIII. Na razstavnem prostoru Mariborskega tedna bodo organizirali tudi razstavo o razvoju gasilske organizacije v desetih letih po osvoboditvi. Skle-iili so, da bodo izdali za festival posebno brošuro, ki bo prikazala zgodovinski razvoj ga-ilske organizacije. M. K.
Vsem sorodnikom, prijateljem ;n znancem sporočamo, da je po daljši bolezni v 7B. letu starosti danes umrla naš* mama
FRANJA KORENE zasebnica Pogreb bo v sredo. 1*. t. m. ob 15.30 uri lz Krištofove tnTlišk* veže na Zale.
Žalujoči otrool Ana, Aa! la Nina z družinami.
Ljubljana, Beograd, Kočevje. IB. januarja 1956.
Našega
VLADIMIRA FR ANKETA
ni več. Pogreb bo 16. januarja ob 14.30 iz Marijine mrliške v*, tiče na pokopališču Zale.
Žalujoči: Helena, žena; Metka, nči: Vinko Sire zet; »estre in istalo sorodstvo.
OKIJ O J tlOi
ttROU VOSNJAK
(glavni ib odgovora vedmag
eRANCEK DRENOVEC (notranja politika) vLEKBANDER JAVORNIK (gospod aratveš 09AN BEVTtO romanj* »mUttRal fTT.AN SE O A Otullmol itanv t,tra» 'tonit)
Ca Oglase '»"tlTjI
St. 13 — n. januarja 1956 J SLOVENSKI P0B0ČEV1LEC / sli* 3
lKiiifiiiiiiisiiiiiiitiiiiiiiiiiitu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiii
Kaj želi Nenni
Za govor prvaka italijanske 'socialistične stranke P. Nen-nija, o katerem je pisal levičarski tisk, da bo prišel v Trst kot predstavnik nove, napredne in demokratične Italije je bilo precejšnje zanimanje. Med drugim so se tudi zanimali, kaj bo povedal o novih odnosih, ki so se začeli razvijati med Jugoslavijo in Italijo po podpisu londonskega sporazuma, s katerim je bilo z žrtvijo Jugoslavije odstranjeno z dnevnega reda eno najtežjih spornih vprašanj. Na žalost je treba ugotoviti, da je Nenni prinesel iz Rima le staro, obrabljeno ploščo iz arhiva tistih, ki se ne morejo otresti stare imperialistične navlake. Znova se je slišalo, kako da je mirovna pogodba z Italijo krivična, ker je odtrgala Italiji »italijanske pokrajine v Istri in Primorju« in da bi moral biti Memorandum obsojen od strani italijanskega parlamenta in italijanskega ljudstva. In v tem duhu je Nenni postavil tudi vprašanje »pravičnih meja z Italijo«. Dejal je, da zavise bodoči odnosi med Italijo in Jugoslavijo od tega, da se popravijo krivicem ki so bile storjene Italiji z mirovno pogodbo in pozneje z Memo-randomom. Z eno besedo, stara imperialistična lajna o »krivicah« Italiji, ki jih je treba popraviti...
Ugotovitev Nennija, da je zgodovinska nujnost Italije in
Jugoslavije, da najdeta pot
medsebojnega razumevanja ter da je sodelovanje z Jugoslavijo, ki vodi politiko miru »možna in zaželjena«, je po vsem tem ostala le fraza. Kdor misli iskreno poglobiti sodelovanje, mora tudi ustvarjati pogoje, kar je še zlasti potrebno v obmejnih pokrajinah' kjer so korenine žalostne preteklosti še vedno globoke. Kar je govoril Nenni pa je voda na mlin italijanske reakcije in tistih, ki
jim je mednarodno pomirje-
nje ter sodelovanje z Jugoslavijo trn v peti. i
Zato je Nennijev govor mogoče razumeti le kot poskus,
da se znova ožive šovinistične strasti m sproži nova protijugoslovanska gonja.
S. Lenardič
Ogenj in voda
Videti je, da so si nasprotujoča stališča o rešitvi alžirskega vprašanja še zmeraj tako daleč vsaksebi kot ogenj in voda. Ena izmed, zadnjih potez rešiti ta trnov problem je bil nov načrt generalnega guvernerja Soustella o »popolni integraciji« alžirskega ozemlja z metropolitansko Francijo. Načrt naj bi se uresničil v šestih letih in število alžirskih poslancev v francoskem parlamentu naj bi se povečalo od 30 na 100 poslancev.
Alžirske politične organizacije so ga nemudoma zavrnile, ker ne priznava alžirske na.rodnosti in odreka notranjo samoupravo Alžeriji. Hkrati so poslanci alžirske skupščine zagrozili, da bodo kolektivno odstopili, če ne bo nova francoska vlada v enem mesecu sprejela prikladnega programa za rešitev krize. Prav tako naglo in ostro so reagirali tudi voditelji desničarskih strank, le da je za njih Soustellov načrt preveč kompromisen. Obenem je bil včeraj v Alžiru ustanovljen akcijski odbor za »obrambo francoskega Alžira« z imenom »Francoska fronta«. Ta odbor je proti enotni alžirski skupščini, v kateri bi sedeli poslanci, voljeni po proporcionalnem sistemu — kakor predlaga Soustellov načrt. V programu odbora je vsebovana zahteva po takojšnji uvedbi reda »z ustreznimi vodo Arabcev, ponarejanje vojaškimi ukrepi«. Lahko pa bi še vseboval rasno sovraštvo lilniih rezultatov in socialno neenakost. Toda to se menda samo ob sebi razume.
Edina svetla točka v tej krizi je program strank republikanske fronte, ki naj bi sestavile novo francosko vlado. Socialisti so voljni priznati obstoj Alžircev kot naroda in začeti neposredna pogajanja z novoizvoljeno alžirsko skupščino. Tudi Mendes-Franče, ki je bil postavil Soustella za guvernerja v Alžeriji, se je močno približal temu stališču. Ko se le ne bi spet opekel ali utonil v morju politične zahrbtnosti, zakaj presenetljivo šibak odpor bloka Faure— Pinay zamisli o manjšinski vladi republikanske fronte razlagajo nekateri tudi takole■ Ali’ne bi bilo lepo. če bi Mendes - France — ta zasramovani »poarebec kolonialnega cesarstva«	— izvedel še
eno likvidacijo, ki je tako in tako postala neizogibna?
B. Pahor
OB POVBBTKU STBBHEMBEBGB V 1VSTBU0
Krivice ni mogoče kaznovati?
žongliranje
Sekretar KP Avstrije Koplenig za sodelovanje s socialisti v Starhembergovi zadevi
sprejet posebni »protistarhemberSki zakon«?
3o
Celovec, 16. jan. (Po telefonu.) Napredna avstrijska javnost je še vedno pozorna na navzočnost Starhemberga in po podjetjih in delavskih organizacijah se nadaljujejo protestna zborovanja. V petek je imela v Spittalu ob Dravi konferenco socialistična frakcija avstrijskih sindikatov, ki so se je ude-
Misijo Dogo Hammarskjolda
London, 16. jan. (AFP.) Generalni sekretar OZN Dag Hammarksjold je danes opoldne prispel z letalom v London. V britanskem glavnem mestu se bo ustavil za .24 ur. Kakor povedo poučeni krogi, bo poglavitni predmet razgovorov, ki jih bo imel z britanskimi voditelji, položaj na Srednjem vzhodu, še posebej pa izraelsko-arabski spor.
Znano je, da bo Hammars-kjold, ki bo v torek iz Londona odpotoval v Atene, najprej obiskal Srednji vzhod, nato pa več prestolnic v jugovzhodni Aziji, kjer se bo v Bangaloru udeležil zasedanja ekonomske komisije OZN za Azijo.
Prekinitev razgovorov
Džakarta, 16. jan. (AFP). Indonezijska vlada je davi sklenila odpoklicati iz Ženeve delegacijo, ki se pogaja z Nizozemsko. Indonezijski minister za informacije Samsudin Mak-mur je po seji objavil sporočilo, da sta islamska ortodoksna
stranka Nahadatul in islamska indonezijska stranka Sarikat zahtevali, da se nehajo razgovori na holandsko-indonezijski konferenci v Ženevi. Indonezijska delegacija je bila odpoklicana v Džakarto. V političnih krogih menijo ,da bi omenjeni stranki odpoklicali svoje ministre iz vlade, če indonezijske
delegacije ne bi odpoklicali.
ležili vsi delavski zaupniki tamkajšnjih podjetij ter krajevni in okrajni sindikalni funkcionarji. Protestirali so proti bivanju Starhemberga v Avstriji in zahtevali od deželnega sindikata in socialističnega vodstva, naj se v teku osmih dni skliče deželna konferenca socialističnih sindikalnih članov.
Tovarniški svet bombažne predilnice in tkalnice v Linzu pa je piisal Klubu poslancev ljudske opozicije (KP) naj bi skupno s klubom socialističnih poslancev predložila parlamentu »protistarhemberški. zakon«.
Socialisti so sicer poskušali prodreti s podobnim zakonom že leta 1949. Uspelo jim je le, da je parlament sprejel zakon o prisilni upravi nad Starhem-bergovo imovino v Avstriji, vendar je ustavno sodišče ta zakon proglasilo za protiustavnega zaradi njegovega izjemnega značaja. Zato so socialisti prepričani. da tudi sedaj ne bi uspeli ter da prav gotovo tudi pristanka OVP (avstrijska ljudska stranka) ne bi dobili. Ze ob prvem predlogu je ta stranka le nerada soglašala s sprejetjem.
Sekretar KP Avstrije in zvezni poslanec Kopienlig je na predlog tekstilnih delavcev iz Linza naslovil na predsednika Kluba socialističnih poslancev Pittermanna pismo, v katerem pozdravlja v imenu svoje 'parlamentarne frakcij e iniciativo omenjenih poslancev in pravi, da smatra sprejetje tega zakona
za resno in nujno nalogo vseh poslancev, če naj se prepreči, da krivci februarskih dogodkov ponovno ne dvignejo glavo. Koplenig predlaga Pittermannu, naj bi obe stranki skupno zahtevali sprejetje »protistarhem-berškega zakona. Za osnovo je predlagal osnutek zakona, ki ga je nejgovi frakcija poslala že 1. julija 1954 klubu poslancev SPO.
Ob istem času so socialistični poslanci pismeno odgovorili delavskim zaupnikom številnih avstrijskih podjetij, ki so pred dnevi naslovili nanje svoje proteste, ter opozarjajo, da vodijo socialisti že od vsega začetka parlamentarno akcijo za zaplembo Starhembergovega premoženja. Socialistični poslanec dr. Tschadek je v imeenu SPO že leta 1949 vložil pri deželnem sodišču na Dunaju ovadbo proti Starhembergu kot veleizdajalcu, vendar je državno pravobranilstvo ocenilo obtožilni material kot nezadosten. Dr. Tschadek je ob tej priložnosti dejal: »Kdor je vodil oboroženo bando proti republiki, da bi spodkopal svobodo dežele, je veleizdajalec in ga je treba postaviti pred sodišče«.
V zvezj s tem pa komunisti
danes sprašujejo, zakaj to ne bi veljalo sedaj, ko je Starhem-berg v deželi. Socialisti jim na to odgovarjajo, da žal trenutno ni pravne zakonske osnove, ker avstrijska kazenska zakonodaja ni v skladu z moralno političnim pojmovanjem izdaje. Socialistični poslanci zato v svojem pismu predlagajo sprejetje novega splošnega zakona za zaščito republike, s katerim bi se v bodoče preprečili podobni paradoksi.
Socialisti vztrajno poudarjajo, da so oni prvi, ki so tako sedaj kakor v preteklosti bili dosledni iniciatorji vseh akcij proti Starhembergu, s čimer hočejo zmanjšati odmev trenutno zelo razgibane protištarhember-govske kampanje, ki jo vodijo med delavstvom komunisti.
D. Robida
4
I . u
Trikrat sem jih ujel šele v zad njem hipu — Toiiaj sem že trikrat rešil človeštvo
DOPIS IZ PEKINGI
Rdeči plakati na nllcah
Japonska in Azija
Ob konferenci japonskih diplomatov v azijskih državah očita japonski tisk šigemicu počasnost v reševanju japonskih odnosov do azijskih
držav
Tokio, 16. Jan. (AFP.) Ob otvoritvi konference japonskih diplomatov v azijskih državah je japonski minister za zunanje zadeve Mamoru Sigemicu izjavil, da bo zunanja politika Japonske v tem letu v glavnem usmerjena
proti Aziji. Naloga japonskih
diplomatskih predstavnikov bo, razvijati gospodarske in kulturne zveze ter pospešiti ureditev vojnih reparacij.
Konferenca japonskih diplomatov bo trajala tri dni in je prva konferenca te vrste v Toki ju. Sodeluje 15 japonskih veleposlanikov in poslancev iz držav jugovzhodne Azije, Indije, Pakistana, Avstralije in Nove Zelandije.
Tokijski časopisi so izkoristili posvetovanje japonskih diplomatov in izražajo zahtevo po spremembi japonske politike v Aziji. Pri tem navajajo precej razširjeno mnenje, da je politika ministra za zunanje zadeve Šigemica spričo njene počasnosti napačna. Pogajanja o vojnih reparacijah s Filipini in Indonezijo počivajo že štiri leta, zbližanje z LR Kitajsko je na mrtvi točki, in vse kaže, da se Japonska glede Azije zgleduje po Združenih državah Amerike.
Opazovalci napovedujejo po drugi strani, da bodo japonski diplomati proučili posledice so-
HELSINKI. Finski veleposlanik na Švedskem Gripenberg je imenovan za stalnega finskega predstavnika v OZN.
vjetske pomoči Aziji, zlasti In-
diji, ter možno-st, da bi se Japonska pridružila morebitnim
Rdeča barva je, kar pomnijo na Kitajskem, barva veselja. Rdeče so pobarvana vežna vrata, da bi bil dom srečnejši. Majhne otroke odevajo v svet-lordeče palerine. Se danes se rdečijo zidovi, ki obdajajo »Prepovedano mesto« kitajskih cesarjev. Z rdečimi lampijoni, ki so podobni velikim bučam z zlatimi resami, pozdravljajo Kitajci novo leto z državnih palač in skromnih pritlikavih hišic.
Vsak dan se na glavnih trgovskih ulicah Pekinga pojavlja vedno več rdečih plakatov. Videl sem jih tudi pred osmimi majhnimi tekstilnimi štacunami, v vasi Hai Tj en, ki sem jo obiskal te dni. S svojimi zapletenimi hieroglifi ti plakati govorijo, da je trgovinica, pred katero visijo, prenehala biti pri-vatno-kapitalistična in da se j« — kakor tukaj pravijo — spremenila v »drža vno-kapi tali stično«. Po ulicah 6 milijonskega Šanghaja se vsak dan valijo sprevodi delavcev in uslužbencev novih »državno-kapitalistič-nih« podjetij. Z žabicami, raketami, petardami in pisanimi zastavami dajejo duška svojemu navdušenju. Do konca leta 1957
bodo praktično podržavili vso kitajsko trgovino in industrijo.
Lani se je družbeno-gospodar-ska preobrazba" na Kitajskem močno pospešila. Zmotili so se
protiukrepom ZDA na tem pod- tisti, ki so mislili, da bo Kitajska počasneje ali morda previdneje spreminjala strukturo svojega gospodarstva ln družbe.
Nasprotno, novo leto so dočakali z nenehnim priganjanjem, skoraj mrzličnim pospeševanjem tega procesa. Medtem ko je kitajsko vodstvo Sedeta 1952 opominjalo tiste, ki so »zavijali na levo« in »prehitevali«, so danes na vrsti tisti, ki »zaostajajo« in »omahujejo«. Ministrstva tekmujejo z obljubami, katero bo prej izpolnilo načrt. Število kmetijskih proizvajalnih zadrug (takoimenovanega polsocialistič-nega tipa) se je od 650.000 Julija povečalo na 1,400.000 decembra 1955. Danes že računajo, da bi utegnili večino kitajskih vaških gospodarstev do leta 1960 vključiti v kolhoze.
ročju. Končno bodo po mnenju istih krogov japonski iiplomatl govorili tudi o čedalje večjem
vplivu LR Kitajske v Aziji.
Zasedanje komisije o obmejnem prometu
V Ljubljani se je danes začelo tretje redno zasedanje ju-goslovansko-italdjanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma o obmejnem prometu. Jugoslovansko delegacijo vodi S. Tomič, italijansko pa dr. Fabiani.
Zvedelo se je, da ne bodo na tem zasedanju razpravljali o kakšnih posebnih vprašanjih, ker se videmski sporazum na obeh straneh izvaja. Med drugim bodo govorili o sklepih, ki so jih sprejeli na prejšnjem zasedanju, kakor tudi o vprašanjih, ki so se pojavila v času med drugim in tretjim zasedanjem. Po vsej verjetnosti bodo govorili tudi o okrepitvi avtobusnih zvez na obmejnem področju ter o členu 46 videmskega sporazuma. 2. januarja je namreč stopil v veljavo že spremenjen 46. člen, po katerem se lahko prenese višjo vsoto
denarja kot pa je bilo določeno v videmskem sporazumu.
Kot se pričakuie. bo komisija zasedala nekaj dni.
Vzporedno, s kmetijstvom se prav tako hitro presnavlja tudi privatno-kapitalistični sektor v trgovini in industriji. Na deželi in v mestih ima ta proces menda posebno kitajsko obeležje. Nekakšnih novih zakonskih predpisov ni, pač pa poteka izredno široka propagandna kampanja »prepričevanja*. Posameznih industrijskih panog ne nacionalizirajo-'* dekretom, ampak kapitalisti sami ponižno prosijo, da bi njihova podjetja postala »državno-kapitalistična«.
To je pravzaprav samo prehodna oblika organizacije podjetja. Kapitalist prepušča vodstvo podjetja državi, medtem ko sam postane delničar in ima pravico do rednih dividend, ki lahko -znesejo največ do ene četrtine dobička podjetja. Bivši lastniki — po njihovih kvalifikacijah — večinoma postanejo hkrati tudi uslužbenci v novem podjetju.
Privatnemu lastniku nikakor ne prikrivajo perspektive, da se bo podjetje prej ali slej spremenilo v socialistično, vseljudsko lastnino. »Zenminžpao«, osrednje glasilo KP Kitajske, odkrito piše v nekem uvodniku, da se mora Kitajska zaradi svoje zaostalosti odkupiti od kapitalizma in da je dovolj, če kapitalisti deset let sodelujejo pri razdelitvi dobička.
Ce poslušamo govore voditeljev »Kitajske federacije indu-strijcev«. dobimo vtis, da se večina kitajskih kapitalistov naravnost navdušeno likvidira (kot kapitalisti) in preobraža v novopečene delovne ljudi. Samo v enem dnevu, 16. decembra lani,
so v enem šanghajskem rajonu vložili 16 kolektivnih prošenj,
da bi njihova podjetja postala
»državno-kapitalistična«. V biltenu agencije »Nova Kitajska« lahko na pr. berete: .»Džung Ji-džen, eden izmed največjih last-nikov mlinov in bombažnih tovarn, je izjavil, da m dovolj to,
da so njegova podjetja sedaj pod skupno upravo države in privatnega lastnika. Ta podjetja se morajo še naprej preobra-ževati in postati vseljudska lastnina. Obljubil je, da bo svoj dobiček uporabil za Izgradnjo države in da bo skušal postati človek, ki živi od dela svojih rok.
V boju za duše kapitalistov naj bi sodelovali tudi njihovi otroci. Pionirski časopis se v nekem svojem članku obrača do otrok kapitalistov in zahteva od njih, naj pomagajo svojim očetom in starejšim bratom, da bi se ti laže prevzgojili v socialističnem duhu ln postali delovni ljudje.
Ker so za naše evropsko pojmovanje takšne oblike razrednega boja precej nerazumljive, je potrebno bralce spomniti na nekatera več ali manj znana dejstva. Kitajski kapitalizem ni imel nikoli priložnosti za razvoj. Ker je bila Kitajska v pol-kolonialnem In polfevdalnem položaju, se je Komunistični partiji posrečilo ustvariti zelo široko, fronto, ki je hkrati z delavskim razredom in kmeti obsegala tudi precejšen del bur-žoazije (male in srednje). Med vojno proti Japonski se je ta fronta močno razširila, med dr-
Gospodarstvo Z. Evrope
(Nadaljevanje in konec.)
Gospodarstveniki in poslovni krogi Zahoda posebno poudarjajo dejstvo, da gospodarski razcvit v Zahodni Evropi spremlja stabilnost cen. Na Nizozemskem, v Švedski, Norveški, Veliki Britaniji in Franciji v indeksu življenjskih stroškov ni nobenih sprememb v primerjavi z lanskim in predlanskim letom. V ostalih državah se zvišanje giblje do 7% v avgustu preteklega leta v primerjavi z letom 1953. To je vsekakor pomemben činitelj go-, spodarskega razvoja Zahodne Evrope v zadnjem času. Kljub temu pa je stalno slišati glasove o grozeči nevarnosti inflacije. Toliko bolj. ker so vedno močnejše zahteve po dvigu mezd. V večini evropskih držav so se v dobi dveh let mezde v industriji zvišale od 5 do lC/o, na Švedskem, Norveškem, v Veliki Britaniji, Nizozemski in Franciji pa več, celo do 15°/». Vendar pa je to zvišanje Jkoro vedno spremljalo povečanje življenjskih stroškov. Izjema v tem je Francija, kjer so se za-
radi izjemne stabilnosti cen realne mezde od leta 1953 povečale mnogo več kakor v drugih državah.
Analiza vzrokov zvišanja življenjskega standarda v nekaterih deželah kaže, da so bile cene industrijskega blaga najstabilnejši element v strukturi indeksa. Cene industrijskega blaga za široko potrošnjo so celo na nižji ravni, kakor so bile leta 1953. in to na Norveškem, Švedskem in v Franciji. Po tem se da sklepati, da je bilo zvišanje mezd absorbirano z zvišanjem produktivnosti dela v teh panogah. Očividno je namreč, da je zvišanje indeksa življenjskih stroškov tesno povezano z zvišanjem cen v tistih gospodarskih panogah (n. pr. v kmetijstvu, uslugah itd.), kjer je povečanje produktivnosti navadno manjše od povprečnega.
Po drugi strani pa so se cene živil in uslug relativno hitreje zvišale (izjemo dela zopet Francija). Delen vzrok je predvsem v zvišanju stanarin. Za vzrok zvišanja cen živil pa smatrajo, da je to zvišanje rezultat poli-
tike likvidacije državnih dotacij . kmetijstvu. Glede cen tekstila pa je zanimivo, da se kljub znižanju cen surovinam, potrebnih tekstilni industriji, cene končnih proizvodov niso spremenile. To spet kaže na dejstvo, da je zvišanje produktivnosti dela v tekstilni panogi premajhno, da bi moglo kompenzirati zvišanje mezd.
Stabilnost življenjskih stroškov v Franciji je treba pripisati v prvi vrsti znižanju cen. hrani in gorivu. Nizke cene za nekatere prehranbene artikle kakor tudi za ceno električnega toka in plina so po eni strani posledica zvišanja proizvodnje, po drugi strani pa znižanja davka na te predmete. Ta davek je bil znižan prav zaradi ohranitve življenjskega standarda.
Glede pojava v zvezi z zvišanjem življenskih stroškov si nekoliko podrobneje oglejmo probleme kmetijstva v Zahodni Evropi. Gibanje cen je bilo namreč nasprotno splošni tendenci gibanja cen kmetijskih proizvodov na svetovnem Iržir
žavljansko vojno pa se ni samo obdržala, ampak celo okrepila.
Cangkajškov režim si je odtujil mnogo ljudi iz sloja tako imenovane nacionalne buržoazije.
Največji kapital (tako imenovane štiri družine, med katerimi tudi Cangova), je dušil vsako konkurenco. Nasprotno pa se je na' osvobojenih področjih narodnoosvobodilna armada naslanjala na krajevne kapitaliste,
da bi sebi in prebivalstvu zagotovila preskrbo. Z napredovanjem armade se je tudi tržišče domačih kapitalistov širilo.
Prvič so lahko zadihali brez strahu pred pritiskom monopolističnega kapitala in prevladuj o-s morali ustvariti aparat, ki bi
žem, pšenico, bombažem ipd.). Kot naj višjo stopnjo takšnega sodelovanja med državo in privatnimi kapitalisti, smatrajo »državno-kapitalistična« podjet- • ja. Danes cele gospodarske panoge reorganizirajo v tem smislu.
V tem času poteka izredno nagla preobrazba kitajskega gospodarstva. Razumljivo je, da za mnogo problemov, ki se pojavljajo v tem procesu, ni lahko najti hitro rešitev. Danes na pr. na deželi še vedno opravlja trgovino na drobno 2,700.000 privatnih trgovcev. Če bi jih hoteli zamenjati z zadrugami,
če tuje konkurence. Pravzaprav
je kitajski kapitalizem šele po zmagi revolucije dobil za daljši čas večje možnosti razvoja, ker je bila naposled prvič v sodobni zgodovini ustvarjena na Kitajskem . enotna in učinkovita
državna organizacija na vsem nacionalnem ozemlju, razen seveda začasno na Formozi.
Pred kitajskimi komunisti se je takrat pojavil, problem: kako začasno izkoristiti pozitivne
strani kapitalizma, a preprečiti
špekulacijo in zmedo na tržišču. Država se je seveda predvsem naslanjala na težko in
drugo veliko industrijo, ki so jo kot bivšo japonsko lastnino ali
lastnino štirih družin takoj nacionalizirali. Nato so izdelali cel sistem ukrepov, da bi privatni
sektor čim tesneje povezali * državnim. Država je zelo hitro prevzela trgovino na veliko z
najvažnejšimi surovinami in prehranbenimi proizvodi (ri-
štel najmanj 3,500.00 ljudi! Zato menijo, da bo velik del trgovcev na drobno še nekaj časa delal na temelju komisije ali pa kot državni agenti. V nekaterih vaseh se je na pr. izkazalo, da so krošnjarji še vedno najboljši dostavljalci blaga, ker so po podatkih pekinškega tiska v kratkem času razprodali blago, ki je dolgo ležalo v zadružnih skladiščih. (Samo v Šanghaju je še danes okrog 200.000 krošnjarjev.)
Kitajski se danes mudi. Rdeči plakati na pekinških ulicah, šanghajske ankete — so samo
malenkostni zunanji izraz mr-zličnosti, ki je uklenila to ogromno državo v nadčloveški
napor, da bi se rešila lastne zaostalosti. Kdo ve, če je bil prav vsak korak storjen o pravem
času? Orjak stopa naprej in zanj ne veljajo naši drobni evropski vidiki.
Vladimir Baum
Nevarni poskusi
atomskega orožja — Opozorilo ameriškega znanstvenika
Saint Luis (Missouri), 16. I. (AP) Ameriški atomski znanstvenik dr. Ralph Lapp je izjavil včeraj, da bodo Združene države Amerike verjetno izvedle poskuse z jedrskim orožjem, ki bi lahko povzročili radioaktivni prah, ki bi bil dvakrat močnejši kot ga je povzročila zadnja vodikova bomba leta 1954. Dr. Lapp je ravnatelj nuklearne znanstvene službe. Povedal je, da se je radioaktivni prah zadnjega eksperimenta razširil na Pacifiku na sto milj daljave. Po besedah tega znanstvenika bodo imela prihodnja orožja, ki jih bodo preizkusili na eksperimentalnem poligonu na otoku Eniwetok, jakost do 50
megafonov, kar je enako 50 milijonom ton trinitrotoluena, in bi lahko rušilno delovala na površini 10.000 kv. milj.
Atomski znanstvenik dr. R. Lapp je nasvetoval komisiji za atomsko energijo, naj pove javnosti kaj več o radioaktivnem prahu, ki nastane po eksploziji takih orožij.
Eisenhower bo kandidiral
Washington, 16. jan. (AP). — Predsednik Eisenhower je danes sporočil, da bo 13. marca v New Hampshiru kandidiral na volitvah za republikanskega kandidata za predsedniške volitve.
šču, kjer so cene večine proizvodov padle v glavnem zaradi pritska, ki so ga povzročili znatni presežki kmetijskih proizvodov v ZDA.
Čeprav zahodnoevropske dežele uporabljajo različne sisteme v politiki cen kmetijskih proizvodov, je vseeno mogoče opaziti neke splošne smernice in pojave v rezultatih te politike. Cene goveje živine so se dvignile v vseh državah, medtem ko so cene pšenice nekoliko padle, kar velja tudi za prašiče. Cene za mleko in mlečne proizvode pa so v glavnem ostale nespremenjene. Zvišanje cen goveji živni tolmačijo kot rezultat večjega povpraševanja prebivalstva po mesu. Elastičnost povpraševanja po tem artiklu je tako velika, da se zelo hitro . občuti spremembo povpraševanja v primeru zvišanih dohodkov prebivalstva. Padec cen za prašiče, ki znaša celo do 25®/o. Je v največji meri rezultat dobre žetve v letu 1953, kar se je na živinskem skladu odrazilo šele kasneje. Zato danes nekateri gospodarstvenik! na Zahodu menijo.- da je zvišanje cen hrani v nekaterih državah rezultat učinka, ki ga je povzročilo znižanje cen prašičem ta zvišanj« con goveji ži-
vini. To se zelo jasno vidi v primeru Velike Britanije, Švedske in Danske, kjer ni prišlo do znižanja cen svinjskemu mesu in so zato te države na čelu tabele tistih držav, kjer je doseženo največje zvišanje življenjskih stroškov. Medtem pa gospodarski krogi opozarjajo, da je treba z ozirom na slabšo žetev v predlanskem letu pričakovati v bližnji bodočnosti nadaljnje zvišanje cen pre-hranbenim artiklom. Ta tendenca se kaže že sedaj prt cenah mleka in surovega masla, ki stalno naraščajo.
V Zahodni Nemčiji v zadnjem času opažajo, zanimiv pojav, kjer kmetje zaradi zvišanja dohodkov mestnega prebivalstva zahtevajo izvajanje paritetne politike, kar pomeni vzdrževanje paralelno istih dohodkov na vasi kakor v mestu. Ta sistem namreč obstoja v raznih variantah v ZDA in skandinavskih deželah. Nemška vlada pa te. zahteve v načelu ni sprejela. Dosežena je bila nekaka kompromisna rešitev, tako da bodo dovolili zvišati ceno mleka in uvedli sistem »redne letne revizije zaslužka v kmetijstvu«, kar pa nikakor Se ne pomeni uvedbe paritetnega sistema.
Lanska žetev žitaric v Zahodni Evropi je bila boljša kakor prejšnje leto. Pričakujejo, da je bil donos žitaric za 2 milijona večji kakor prejšnje leto, vendar pa še vedno za pol milijona ton manjši kakor v rekordnem letu. 1953. Veliko boljša žetev kakor predlanskim je bila lani v Zahodni Nemčiji, Italiji in Turčiji, slabša pa v Španiji, Švedski, Norveški in Veliki Britaniji (v zadnji predvsem kot rezultat zmanjšanja setvenih površin). Na splošno je bil tudi donos sladkorne pese v lanskem letu večji.
Zanimivo je, da se je v preteklih nekaj letih ponovno potrdilo staro gospodarsko pravilo, da se v deželah, kjer je •potrošnja mesa mnogo večja v strukturi potrošnje živil, slabe žetve odražajo z manj 'težkimi posledicami in se pozna njihov vpliv šele kasneje. To velja za industrijsko razvite zahodnoevropske dežele. Po drugi strani pa v predvsem agrarnih deželah. kakor so države jugovzhodne Evrope donos žetve bistveno vpliva in neposredno deluje na življenjske stroške, narodni dohodek in plačilno bilanco.
bilanco.	Jauk«	Planin«.
F 1 itr. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC ] ŠT. 13 — 17. JANUARJA 193«
Zmogljivost peči je premajhna
Zastarele in neprimerno urejene pekarne — Pretiravanje v proizvodnji vpliva na kvaliteto pekovskih izdelkov — V Ljubljani ima vsaka tretja pekama vajenca — Peka z drvmi je
trikrat dražja kakor s premogom
Siplošno je znano, da so kruh Im ostaJi pekovski izdelki osnovna sestavina človeške prehrane. Prav gorovo je za-co, zagotoviti potrošnik oni zadostne količine kvalitetnega kruha, ena izmed zelo pomembnih nalog družbene prehrane.
Mnogo je vzrokov, ki vplivajo na količino, kakovost in hranljivo vrednost pekovskih izdelkov. Te so v veliki meri odvisne od zadostne z mo gl jlvoarii peči. primerno urejenih delovnih
m ostalih prostorov stroine opreme, zadostnega števila strokovno usposobljenih delavcev, pravilnega poteka tehnološkega procesa, higienskih pogojev itd.
Za boljše poznavanje stanja in problemov pekovske stroke v Sloveniji si oglejmo naša naivec ja potrošnika in proizvajalca kruha — Ljubljano in Maribor.
V Ljubljani je danes 59 pekovskih obratov ali 34 manj kakor pred vojno, čeravno se je število prebivalstva povečalo za več kot 60 tisoč. Od teh ima 40 parne,
drajtmth metrov. Pii normalni	kov. Zato ni prav nič čudno, da	povzročajo nitkavost	kruha.	Po—
proizvodnji bi bilo možno ▼ 16	ijubljanske .pekarne proizvajajo	dobnim vplivom je	izpostavljen
urah speči 47.808 kilogramov	dnevno blizu 50.000 kilogramov
kruha ali ustrezajočo količino pe-	kruha Tako količino bi celo tez-
civa in to le pod pogojem, če bi	ko zmogle popolnoma nove peči.
bile vse peči vsaj v srednje do-	Seveda imata takšno pretiravanje
brem stanju im če bi taki proiz-	v proizvodni- in s tem v zvezi
vodnji ustrezali tudi drugi pogo-	nujno skrajšan tehnološki proces
ji (delavnice, sanitarni In ostali	priprave in shajanje testa ter pe-	mi okužbami,
pogoji;. Zal je takih pekam v ke posledice na kvaliteto pekov-	y pekovski stroki je tudi	iz-
Ljubljani zelo malo.	skih izdelkov.^ Ne smemo	redno	pomanjkanje delavcev	in
Podoben položaj je tudi v Ma-	potem presenečeni, kadar slišimo	vajencev. Povjprečna	starost	za-
riboru. Danes Imajo na mestnem	razne kritike zaradi slabo pece-	poslenih pekov v Sloveniji	je
območju le 17 pekarn z dnevno	nega ali prepečenega kruha, ki	nacj 45 let. v Ljubljani so imele
CLTB 1 B AŽfeLEPl ^
NOVE KNJIGE
Gorkega Spomini na sodobnike
Minila ]e vrsta let, odkar Je
Josip Vidmar poslovenil Gorkega spomine na pisatelja Leva Tolstoja. Drobna knjižica je tedaj
kruh, kadar ga prevažamo v neprimernih prevoznih aredarvlih. £b“dila, nenavadno pozornost S. .	.	*.	,	11I	Vsebovala	je	nadvse	zanimivo
Zal danes nima nobeno pekovsko gradivo, napisana pa je-b:la s to-
pod.jetje v Sloveniji primernega avtomobila, kjer bi bil kruh varen pred zmečkanjem in različni-
pekame pred vojno enega, dva ali vc-č vajencev, danes pa pride komaj na vsako tretjo pekarno en vajenec. Vsekakor je majhen dotok mladih ljudi v pekovsko
proizvodnjo 23.000 kilogramov	ima razen tega najpogosteje še
kruha, medtem ko so imeli pred neprimerno in deformirano obli-vojno 28 obratov več, čeprav je	ko. Skrajšanemu In prehitremu
bilo 30.000 prebivalcev manj.	procesu priprave testa in peke
Vse te okoliščine nujno po- kruha je tudj pripisati, da je ________________________________   ^___ .	_________
vzročajo, da so v nekaterih dneh, zmanjšana odpornost kruha proti stroko bržkone zaradi težkih de-ko je preveliko povpraševanje po raznim krušnim boleznim. _	lovnih pogojev, velikih možnosti
kruhu, posamezni mestni predel:	Na kvaliteto pekovsk.h izdel- M poklicna obolenja, podcenje-
v Ljubljani in v Mariboru brez	kov močno vpliva neprimerna in	vanje stroke in podobno. Mnogo
kruha in ostalih pekovskih izdel-	nehigienična ureditev pekam. To	ve£ £ena bi bilo lahko v tej strokov, ali pa jih je v nezadostni	velja predvsem za obrane, kjer	ki, če bi bile pekarne sodobneje
količini.	največkrat v enem prostoru izde- urejene (mehanizirane).
Vedno večje naraščanje mest-	lujejo testo, pečejo in vskladiščl-	Posel>no	kritično je stanje	v
nega prebivalstva ,n tujski pro-	jo kruh m ostale surovine, ali ga	kmrsfc;	strok-	zastarelo-
met pa Mhreva,ta ^.'ub cf m	Pa celo uporabljajo za garderobo.	sti ^ Ln obratov. Potrošnja go-
19	pa	navadne	peci.	Skupna	pec-	razmeram v pekovski stroki iz	V takih ooratihpride namreč zelo	r;ya v pe£eh je večkrat tolikšna,
na	površina	znaša	nad	300	kva-	leta v leto več pekovskih izdel-	rado do okužbe T bakterijami, ki	kr£jej0 izdeiavmih stroškov
svojih izdelkov. Če primeriamo. da je za kilogram kruha potrebno 20 dekagramov srednjekalo— ričnega premoga (1.10 dinarjev) ali 0.001 kubičnega metra drv (3.20 dinarjev), lahko ugotovimo, da je peka kruha z drvmi skoraj trikrat dražja kakor s premogom, razen tega je še kvaliteta kruha
siabša. Prav bi bilo, da bi v vsej Sloveniji začeli v pekarnah čim-prej uporabljati namesto drv sa— nesreče. Ce pa bi vlak 648 le eno m0 premog, kar bi nedvomno ter-“iz^^e^^otFmopro- jalo določene rekonstrukcije t~-so, bi ga vlah 145 prerezal in kovskih \peci, se bolj bi *>a lahko vlakovni odpravnik bi bil predan	ipraizvodne stroške km-
sodišču ter odgovoren za nastalo ^ s p]inskim|i e!ekt:r;&irm peč
mi (kar 4 dinairje pri kilogramu kruha). V mnogih državah na zahodu uporabljajo namreč za peko kruha izključno plin. Več bi bilo treba tudi misliti m mehanizacijo obratov.
Problemom pekovske stroke *o doselj ljudski odbori v splošnem posvetili premalo pozornosti. Večkart so sicer ostro ukrepali
R O
aslnži
R m
našoposernos
Varnosti železniškega prometa na odseku Notranje gorice-Bcicvnica
je treba posvetiti več skrbi
ZeleznlSki promet od Notranjih goric do Borovnice, stara postaja te skoraj vsa leta od osvoboditve dalje teče po enem tiru. Ta del no-tranjske proge že dolno pred-»tavlja ozko grlo v našem železniškem transportu. V zadnjem Času pa le bil zaprt tudi tir od notranjske proge že dolgo pred-Ljubljaui. S tem je bila enotirna proga podaljšana na okrog 15 km. Kaj to pri vožnji številnih vlakov na tej progi pomeni, sl lahko predstavlja vsak laik. Vel ka obremenitev tega dela notranjske proge, pa ni edino, niti najvažnejše. Najvažnejša je ogromna gospodarska škoda, ki nastaja zaradi zamud vlakov, izredno te-tavna in odgovorna služba osebja, Id na tem delu proge dela in vozi, težave pr' razporejanju premajhnega števila železulškega o-Ecbja in končno izredno povečana nevarnost prometa na tej progi, ki bi lahko že nekajkrat Eihtevala materialno škodo, ki bi Šla v težke milijone, pa tudi smrtne žrtve ljudi ne bi bile izključene. Vse to zaradi tega, ker se nikakor ne more najti sredstev za položitev drugega tira od Notranjih goric do Borovnice itare postaje. Pri tem ne smemo izpustiti iz vida dejstvo, da preobremenjenost proge in vse iz tega izvirajoče posledice, zamude itd. trajajo že leta. Materialna Škoda, ki .1° za skupnost in železnico Se nastala, bi nedvomno pokrila znesek, potreben za položitev še drugega tira. Kaj pa bi bilo. če bi pr šlo do težjih nesreč? Kdo bi bil zanje odgovoren? Nedvomno je, da bi disciplinski ali kazenski člen najbolj neasmMjcno padel po prometnem Jn voznem osebju, ki je opravljalo svojo službo takrat, ko bi do nesreč eventualno prišlo. Le prisotnosti duha prometnega in voznega osebja na tem delu proge se moramo zahvaliti, da do danes še ni prišlo do zelo težkih ali celo katastrofalnih nesreč. Menim, da bi se morali nad tem ramisliti vsi upravni organi naših Železnic, od postaj na notranjski prog’, pa do najvišjih organov direkcije v Beogradu.
Naj navedem konkretno 5. 12. 1954 neki tovorni vlak ni mogel ustaviti pred signalom »stoj« na stari postaji v Borovnici, temveč Je po srtmini 11 promil drvel proti novi postaji v Borovnici, od koder je vozil drug tovorni vlal. Nesreča je bila takorekoč neizo-
gibna. Vozno in prometno osebje, ki je storilo vse, da do nesreče ne bi prišlo, je uspelo, daje prišlo le do lahkega trčenja in iztirjenja službenega voza, brez težjih materialnih posledic. Kakšna materialna Škoda bi nastala, Če b.i prišlo do polnega trčenja ali če bi do trčenja prišlo v tunelu med staro in novo postajo v Borovnici? To seveda ni bil edini primer. Bilo Je že več primerov prerezanja kretnic itd.
Zelo značilen primer na tej progi se je zgodil 14. 12. 1955, ko bi prišlo v Borovnici — stara postaja. do hude železniške nesreče, če bi vlakovni odpravnik postopal po predpisih, ki jih vsebuje poslovni red prvi del postaje Borovnica.
Tega dne Je namreč ob 16. uri ln 12 minut odpeljal tovorni vlak 145 v teži 1GG3 ton in 122 osi z Verda. Istočasno pa je odpeljal iz Borovnice tovorni vlak 646. da, bi moral Čakati v Borovnici Vlak 145, ki je prihajal -iz Ver-stara postaja na križanje z vlakom 646. Ce bi vlakovni odpravnik v Borovnici stara postaja ravnal po zgoraj navedenih predpisih, bi moral zadržati vlak 646 pri uvoznem signalu iz smeri Postojne. Ce bi vlakovni odpravnik ravnal tako, bi vlak 145, ki je drvel s hitrostjo 50 km skozi Borovnico staro postajo, po progi z nagibom 11 promil, prevozil uvozni signal v legi »stoj« in naletel na vlak 646, kii bi čakal na »zanesljivo« ustavitev prihajajočega vlaka, pred prehodno točko iz enotirne na dvotirno progo. Milijonska škoda bi bila neizbežna. morda večja, kot bi znašal stroški za položitev še enega tira od Borovnice stara do Borovnice nova postaja. To bi se zgodilo, če bi vlakovni odpravnik v Borovnici stara postaja ravnal po predpisih poslovnega reda postaje. Ker pa je zavestno kršil predpis in je vlak 145, prihajajoč iz smeri Ljubljana, spustil preko prehodne točke iz enotirne na dvotirno progo, ne da bi čakal na ustavitev vlaka 145 iz Verda, je s tem preprečil milijonsko škodo. Zavore vlaka 145 niso brezhibno delovale in je zato prevozil vse signale v legi »stoj« ter prerezal tudi kretnico v Borovnici stara postaja, ki je bila postavljena za vožnjo vlaka 646.
Pri vsem tem je značilno to. da vlakovni odpravnik ne bi bil kaznovan. če bi se ravnal po predpisih in bi vzlic temu prišlo do
Škodo. Ta primer nazorno kaže, da ti predpisi ne zagotavljajo varnosti prometa, pač pa le drže uslužbenca za vrat.
Najnovejša odredba ZTP Ljubljana pravi, da morajo — v primerih ostrega križanja tovornih vlaikov v Borovnici stara postaja — zadržati tovorne vlake iz smeri Postojna v postaji Verd toliko časa. dokler tovorni vlaki iz smeri Ljubi jana ne prevozno staro postajo Borovnica. Nato šele je
mogoče sprejeti vlak iz Verda. Ta	^	_	.	- .
ukrep je sicer zanesljiv, toda 2a zboljšanje higiensko-sanitarnih kakšen mora bita gospodarski uči- pogoj.v v pekovskih obratih (tu-nek tega, če se enotirna proga, lj.B '	.	r .	, ,	■	.
oziroma vožnja podaljša za na- Li z zapiranjem de.avilic), pre ■ daljnjih * km? Alt je s tem ka- malo pa so se zavzemali za pokor koli uj^avtčeno odlaganje po- vesan;e števca, pekam, za njiho-lozitve še drugega tira od Borov-	1	.	. .r .	.	,
nice stara postaja do Notranjih vc> modernizacijo in za stjmula-goric? Ali ne bodo vlaki tudi na tivnejše nagrajevanje delavcev in Verdti vozili mimo uvoznega si- varencev
gnala na	tej	postaji in ali ne bo r>.._ ’	■	j.ri,«	_
prihajalo	do	strganje vlakov?	Prav	gotovo	*	-lahko	v	letos
Težko si je zamisliti, kakšno go- njem letu in tudi v prihodnjih spodarsko prednost naj bi vse to	Obetamo dosti večji razmah
lTebi Phri?2 6Srae3™£^k> Pekovske obrti kakor rodi več-
bj v največji meri zagotovila var- jo (podporo občinskih lfuidskih
n ost prometa ln ljudi, ki bi Imela Oc$>o,rov tej obrtna panogi. Inve-
tudi svoj pozitivni gospodarski • ••	raz?irtev zmorirvosri
učinek itd. Menim, da je ne samo shctje za. razsnvtev zmo„ij.vosn
železnica, temveč vsa naša skup- pekovskih peci, postopno meha— nost živo zainteresirana za vse to niizirannte pekovski obratov fci ?reddanor^^dtad^ne™e°rVihd^ - reditev higiensko^anitarnih Pasna odložitev bi daleko manj pogojev v pekovskih obratih bo-šk-odovala, kot pa bi koristila po- j0 vsekakdr lahko mnogo prispe-nern^em ZSSn&l	*	^oUjganjn družbenega
Pavle Zrimšek.	standarda.
gradivo, napisana pa je-b:la s to-iikšno očarljivostjo in s tolikšnim razumevanjem za Tolstojeva ustvarjalno osebnost, da si je vsakdo po vsej pravici mislil: škoda, da prevajalec in založba nista objavili »Spominov na sodobnike, v celoti.
Zdaj j Ib Je natisnila Cankarjeva založba. Poleg spisa o Tolstoju, so v knjigi zbrani tudi Gorkega spomini na Tolstojevo ženo,
Sofjo Andrejevo., ki je že po
moževi smrti postala prava tarča za obrekovalce. Ko je umrla tudi ona, je odpadla vsakršna moralna ovira, ki je zdrževala ljudi, ki so Tolstoja sovražili — in teh ni bilo tnalo, celo med takoimcnovanlcnl tolstojanci ne. Gorki, ki spe osebno ni posebno dobro razumel z nezaupljivo in nervozno Scfjo Andrejevno, je nastopil v njeno obrambo in s teen osvetlil del družinskiaga življenja velikega pisatelja. Prav zaradi tega spis ni nič manjz zanimiv od ostalih, ki se po svoji notranji zgradbi približujejo esejistični formi — saj jih od tradicionalne oblike eseja loči le neposredno opisovanje doživetij in pogovorov.
Zapiski o Andrejevu, Blokn ln Jesenjinu so pravzaprav beležke o ruski Moderni, katero je realist Gorki spremljal z zanimanjem, navdušenjem ln kritičnim razumevanjem. Srečavanja s temi pomembnimi sodobniki, ki so prav kakor on sam blodili kot pregnanci In popotniki po vsej Evropi, so morda najpopolnejša podoba tedanjega časa in stremljenj ruske mlade literarnie generacije. Doleg tega so dovršeni
portreti ljudi, ki so izgorevali v svojem iskanju: neurejenega fantasta ln rahlo zapitega genija Leonida Andrejeva, »človeka dekadence«, A- A. Bloka in subtilnega, otožnega lirika Sergeja Je-semjina, katerega v spisu Gorkega »poznamo kot kmečkega fanta v rubaški'in obrobij enimi škornji, nato pa kot ljubimca igralke Izidore Duncan, ki je s svojim načinom življlenja prav gotovo prispevala k tragičnemu koncu enega največjih poetov vseh časov.
Nič manj zanimive, a prav tako polne presenetljivih opazovanj so beležke o Vladimirju Korolenku, ruskemu pisatelju, ki Je odločilno posegel v življlznje Gorkega s tem, da ga je pridobil za sodelovanje v reviji »Rusko bogastvo«, kjer se je Gorki prvič lotil pisanja obsežnejših tekstov, ki so mu prinesli tudi prvo slavo.
Središče knjige sestavljajo ese-ji o Tolstoju, Čehovu in Lleninu. Kljub številnim znanstvenim razpravam in študijam o dveh najpomembnejših ustvarjalcih ruskega realizma, ki v podrobnostih pojasnjujejo njune sfiise in življenje, so morda prav zapiski Gorkega ključ k razumevanju njunega ustvarjanja. Opisuje Ju skopo, v obrisih, a vendar tako,
da nam mnogokrat ena sama beseda pove več od najobsežnejšo analize Sprehodi po Jasni poljani, pogovori s Tolstojem, Čehovim, Sulerzyckim, razmišljanja o ustvarjanju in literarnih uimctvo-rih, vse to je v osnovi morda res fragmentarno, čeprav polno bogatega gradiva, vsekakor pa izredno dobro napisano. Tudi esej o Leninu je tak, posebej, ker nam ga pisatelj prikazuje predvsem z intimne človeške strani.
Knjigo je nenavadno lepo poslovenil JGsip Vidmar. Tako seno v slovenskem prevodu dobili eno najbolj pomembnih knjig evropske memoarske literatu:!:, obenem pa tudi najleipše napisano knjigo Maksima Gorkega.
Morja široka cesta
V razmeroma kratkem času smo
dobili že tretjo knjigo o morju in pomorščakih. Ce Je Montsarratov roman »Kruto morje« dovršena vojna pustolovščina, »Upor na ladji Caine« nekakšen vojaško — psihoanalitični ronnan, Je najnovejša knjiga Cankarjeve založbe »Morja široka cesta« holandskega pisatelja Jana de Hartoga oris sveta, ki ima sam po sebi pravzaprav le malo opraviti z vojno. Središče obeh »godb, ki jih knjiga vsebuje, rotnanov »Stella« in »3Iary«, namreč niso nevarni ln kruti dogodki, temveč človek v izjemnih okoliščinah, oziroma svet njegovih vrednot in odločitev. Prav v tem se knjiga loči od obeh omenjenih bestsellerjev.
Romana sta del trilogije, ki jo namerava tiskati Cankarjeva založba v celoti. »Stella« je zgodba o dekletu, kateri jje zaročenec padel in gre iz rok v roke, dokler Je ne podeduje s stanovanjem
vred kapitan neoboroženega vlačilca, ki izpred topov nesnških podmornic rešuje torpedirane zavezniške ladje. Zanj je dekle »zvezda, po kateri hrepeni oko čolnarja«, zanjo pa je tudi kapitan to, kar so ji bili vsi drugi: utelešenje njenega prvega fanta in obenem nadomestilo zanj. V luči izjemnih dogodkov se zdi njeno ravnanje pravilno. Tudi sama misli tako, vse dokler sle ne
Deseta številka Naše sodobnosti
Na uvodnih straneh prinaša deseta številka članek Frana Albrehta pod naslovom O novem poglavju v zgodovini naše kritike, ki ni samo jubilejni govor, posvečen šestdesetletnici Josipa Vidmarja, temveč zajema med vrsticami tudi dokaj novega in pomembnega materiala ter ugotovitev za zgodovino naše sodobno literarne kritike. Jubilant Josip Vidmar pa v isti številki objavlja svoja razmišljanja o razvoju moderne književnosti pod naslovom Iz dnevnika. Vidmarjev prispevek, ki ga je navdihnilo prebiranje Flaubertove korespondence, ni samo najtehtnejši prispevek te številke, temveč nam z že znanim Vidmarjevim prijemom In razmišljanjem odvija in razkriva zanimiv, v nekem smislu popolnoma novo tretiran razvoj evropskega literarnega snovanja od Flaubertovega stdizma in nekakšnega larpurlartdzma vse do današnjih dni. Dalje je zani-
ŽALOSTEN DOGODEK PRI VRHNIKE
Zaslužena priznanja novatorjem jeseniške železarne
V desetih letih po osvoboditvi za luženje kromnikljevih in po-•o iiz.umi.telji, novatorji in racio- krom jekel. Ta llužina je mnogo naJizatorji iz vrst jeseniških plav- boljša in cenejša od drago plača-fearjev marrinar.jev, valjavcev in ne uvožene. Inženirji Prešern, drugih želczar.jev predložili v Karba, Gabrovšek in Cop so oceno in izvedbo že preko 1.100 predložili v oceno nov način tdi-izbolSevalnih predlogov, ki pri- vanja sarž za korlovsko pločevi-našajo delovnemu koiektivu vsa- no, ki preprečuje lunker. Vzdr-ko leto milijonske prihranke, ževalcj Lojze Božič, Albert Pirc, Strokovno sposobni in podjetni Grdej in Arh so na svojih mestih kovinarji, mojstri, tehniki in in- znatno izboljšali in pocenili de-ženbrj! ter drugi strokovnjaki ne- lovne postopke. Vsi so dobili za nenehno izboljšujejo delovne svoje delo priznanje in denarne Ln Tehnološke postopke, odstra- nagrade, n .bijejo ozka in zastarela grla v obratovanju, ki so nerantajbilna.
Prav tako pa s svojimi predlogi povečujejo delovno varnost in u-va.jaijo nove asortimente plemenitih jekel in drugih kakovostnih izdelkov, ki so nujno potrebni naši lahki in predelovalni industriji ter so iskani rodi na svetovnem trgu.
Samo lani je bilo posebni ocenjevalni komisiji predloženih preko 50 izbal jševalnih predlogov, ki so vsi temeljito proučeni, avtorjem pa so bile priznane denarne nagrade. Na zadnSS sejti upravnega odbora jeseniške železarne je bilo podeljenih za preko 335.000 dinarjev denarnih nagrad. Poleg nagrad so dobili rodi nčkateri nevatorske diplome. Med nagrajenci so obratovodja Janko Srama, ki je izdelali novo phalno maso za oblogo uilivnih tele* na plavžih, jeklarnah in Gvaimah, kemijski tehnik Aleksander Rja-Zancev, ki je izdelal novp lužino «•>•••«♦••«•••**•*******♦♦***"
Največje zanimivosti prinaša
»TEDENSKA TRIBUNA«
Na Vrhniki se je v soboto 14.
tega meseca ob 16.35 uri zgodila težka prometna nesreča. Šofer tovornega avtomobila je izgnbil življenje. Trije potniki so bili težko poškodovani. Škoda na obeh avtomobilih je ocenjena na 4 milijone dinarjev.
V soboto Je šofer podjetja »Mlekopromet« iz Ljubljane razvažal po okoliških zbiralnicah mleka pločevinaste vrče za mleko. Ob 4. popoldne je znova odpeljal iz Ljubljane proti Vrhniki. V kabini sta bila še spremljevalec šoferja Pavel Sušnik ln uslužbenec Mlekoprometa Dušan Crtanec. Med potjo so vzeli V kabino še potnico Antonijo Stanovnik. Tako je bilo v kabini tovornega avtomobila več ljudi, kot je dovoljeno, kar je tudi oviralo šoferja pri vožnji.
Prav pred Vrhniko pa je šofer nenadoma zavil z desne na levo stran ceste. Pri tem je zadel v težak 7 tonski tovorni
avtomobil »Slovenija-vina« ki
je pravilno vozil po desni strani ceste. Oba avtomobila sta vozila s precejšnjo histrostjo. zato je bilo trčenje tako močno, da je avtomobilu »Slvenija-vina« odbilo prednjo premo in poškodovalo vso sprednjo levo stran, avtomobil se je prevrnil na desno stran, prikolico pa je vrglo pravokotno čez cesto. Šoferja je stisnilo krmilo, toda uspelo mu je skupno s spremljevalcem, ki je bil laže ranjen, da se je rešil iz kabine.
Na cesti pred svojim prevrnjenim avtomobilom se jima je v večernem mraku nudil
strašen prizor. Pred njuno prikolico je ležal razbit tovorni avtomobil	»Mlekoprometa«. Pri
trčenju mu je odneslo kabino in z njo vred vse štiri potnike.
Med razbitinami avtomobila so obležali šofer Jože Šebjanič mrtev, ostali pa težko poškodovani. Zdravnik iz Vrhnike jim, je takoj nudil prvo pomoč, nato pa so jih prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Vsi trije so dobili tudi težak pretres možganov ln je predvsem zdravstveno stanje Stanovnikove, še vedno resno.
M* kgMik m tal« Mmto
AVTOBUSNE ZVEZE Z AVSTRIJO
LJUBLJANA, 16. jan. Na met med Avstrijo in Jugoslavijo Bledu se bosta sestali 24. in 25. je bi uveden lani ob koncu se-januarja jugoslovanska in avstrij- zone, ko ni več mogel priti do ska delegacija, da bosta dokonč- popolnega izraza. Letos bo spono določili letošnje turistične av- razum o tem podpisan pravočas-tobusme zveze med obema drža— no še ipred začetkom sezone. Po-vama- Sezonski avtobusni pro- leg dosedanjih prog med Belja-
Portorožem in Reko oziroma O-parijo	bo uvedena tudi zveza
med Celovcem in Bledom čez Ljubelj in bržkone tudi med Gradcem in kopališkimi zdravilišči ▼ Sloveniji. Prav tako je na-merarvana zveza Dunaj — Zagreb — Reka, na jadranski obali pa zveza do Novega. Proučujejo tudi uvedbo direktne avtobusne zveze Dunaj — Zagreb — Beograd ter zveze med Gradiščanski-i n Zagrebom,
Pričakujejo, da bodo leto* n-^edlš rodi prve turistične sezonske avtobusne zveze med Jugoslavijo in Italijo predvsem med Benetkami in Trstom na eni strani rer med Bledom in Bovcem na ■rugli strank
Športni stihi z Madžarsko
BEOGRAD, 16. jan. Delegaci-a državnega komiteja za fizkuil-'uro in šport Madžarske, ki jo /odi podpredsednik komiteja Fe-renz Martin, bo prišla 17. jan. z letalom v Baograd. Na sestanku v Baogcadn bo izdelan program medsebojnih športnih tekmovanj med Madžarsko in Jugo-rfavljo y letoSajeo letu.
mi v o pisanje Filipa Kalana Petdeset vojnih linorezov, v katerih Kalan na svoj značilni kozerskl način razpravlja in razmišlja o partizanski grafiki Vita Globočnika, Doreta Klemenčiča ln Franceta Miheliča. Med publicističnim delom revije moramo omeniti še razpravo dr. Dragotina Cvetka Stiki Jana Lega s slovensko glasbo, ki se bo še nadaljevala.
Originalno prozo sta za to številko prispevala dva avtorja: Vitomil Zupan Govor živim, to Je poglavje iz njegovega romana Vrata iz meglenega mesta in je težko zgolj po odlomku soditi o njegovem pisanju. Kratko, po snovi pretresljivo, v pisanju skopo, a žal ne popolnoma dognano noveleto pa je prispeval Karel Grabeljšek pod naslovom Tl drobni, otroški koraki. Poezijo objavljajo v tej številki trije avtorji: Peter Levec (Zaprti krog, Slovo v jeseni), Božo Vodušek (Ko smo Prometeji neugnani. Bleščeča tihota visokega dne) in Ivan Seničar (Ljudje in sonce), ki Je novo ime na našem Parna-imenovani kritični del revije, su. Preden preidemo na tako-moranio omeniti še gloso Franceta Bevka o nedavnem Videmskem procesu proti bivšim antifašističnim borcem v Italijo pod zgovornim naslovom Maščevanje ;n zastraševanje.
Bogat, aktualen In zato zelo zanimiv je kritični del revije: Mitja Mejak ocenjuje Grabeljškov partizanski roman Dolomiti se krušijo, Beno Zupančič pa tehtno piše o nekaterih domačih knjigah za otroke. Luc Menaše ocenjuje v članku pod naslovom Umetnik celotni dosedanji likovni- opus mladega kiparja Jakoba Savinska, dočim razpravlja Ivan Komelj o problematiki restavracije umetnin. Gledališko kritiko je prispeval za to številko Vladimir Kralj z recenzijo Millerjeve drame Lov na čarovnice v ljubljanski Drami, Dušan Moravec pa poroča o evropski gledališki razstavi na Dunaju. Številko zaključuje poročilo o ljubljanskem posvetovanju konservatorjev, ki ga je napisal Nace Sumi,
Nova številka »Naših razgledov«
IZ VSEBINE:
Zunan j epolitačni pregled: Nova potrditev miru; Odločitev brez odločitve; Hannibal ante portas.
J. p.: Dokument iz evropske zgodovine ( Kennerjevo pismo Stalinu).
Martin Prem: Afirmacija indijske zunanje politike.
Bogdan Pogačnik: Neformalen sestanek s skandinavskim socializmom. (Druga polovica razgovorov ln zapiskov iz Švedske in Norveške).
Anketa o mlajši generaciji naše inteligence:	Stefan	Barbarič;
Ivan Gams: Albin Juhart; Viktorija Kavčič; Drago Kotnik; Emil Medvešček; Edo Ravnikar; Janko Kostnapfel; Stane Saksida, Franc Strmčnik.
Dr. Gorazd Kušej:	Razmišljanje
ob liku našega povprečnega vi-sokošolca.
Dr. Marij Avčin: Po I. nacionalnem kongresu za zaščito otrok.
Filip Kalan: Popotni vtisi.
Branko Rudolf: Nekaj o »lepot!« In »lepem«.
B. P.: Odvedite norca (Zapisek o svetovni premieri nove Priest-leyeve dramo v Burgtheatru).
Ivan Potrč; Pojasnilo k novi izdaji »Cicibana«.
Lino Leglša:	Ob	naši	literarni
zgodovini.
A. i. : Kipar Celo Pertot.
Zlata Pirnatova: Ob festivalu žive risbe Paula Grimanlta.
-e: Nova pota primerjalne književnosti.
M. D.: France Bevk v novi izdaji!.
V. Klabns: Ivan Ribič:	Gozdovi
so ml povedali (recenzija).
J. G.: Henry James.
Primorka:	Fiktivno	znanstvena
literatura.
Nove knjiga v tujini. Knjižna novosti.
ponesreči kapitan, ki pa Je po
srečnem naključju ostal živ in našel pri njej v stanovanju svojega naslednika. Takrat Stella spozna svojo pot in svojo vrednost in pobegne pred spoznanjem, ki je zanjo preveč okrutno, da bi sjc mogla z njim sprijazniti.
Stella je simbol hrepenenja po nežni ženski in po varni domačnosti, ki vzbuja upanje, a obenem pogublja zaljubljene in nerazsodne može. Povsem drugačna je Mary, žena kanadskega mornariškega častnika za zveze. Slednji ji vse noči pisari o svojem strahu in postaja zaradi preutrujenosti od dne do dne vse bolj beječ. Mary (e vzgojena v trdnem in prenapetem patriotizmu in dojema le eno stran junaštva ter zato ne more razumeti, da je doživetje strahu obenem tudi doživetje poguma. Ne spozna, da bojazljivost ni strah, temveč le odlašanje odločitve in da vojna še daleč ni takšna, kakršno jo prikazujejo reklamni lepaki ter spodbudne brošure. Dejstvo, da je njen mož padel zgolj zaradi nesmiselnega ravnanja, jo iztiri, zlomi in vrže v naročje kapitanu, ki je zanjo le poosebljenje tisfiega poguma, katerega njen mož ni imel, ki pa navsezadnje preutrujen od nenehnega pisarjenja zaljubljenih pisem stori skorajda enako nerazsodno dejanje, kot ga Je bil storil njen padli mož — strahopetec.
Življenje, katerega popisuje, pozna de Hartog do podrobnosti, saj je bil sacn mornar in je v začetku vojne pobegnil s čolnom preko Rokavskega preliva, da bi se mogel udeleititi vojne na zavezniški strani. Pripoved v prvi osebi ustvarja videz verodostojnosti, kar je snovi in problemom prav gotovo v korist.
Zdi se skoraj paradoksno, da Je napeto, duhovito in zanimivo pisana knjiga o vojni obenem tudi njena obtožba. A pisatelj je ostro obtožuje, ne v imenu abstraktna človečnosti in človekoljubnosti, temveč v imenu tistih, ki moralno propadajo, tistih, katere vojna poživinja da v izjemnih razmerah izgubljajo vsako razsodno občutje za zlo in dobro. V tem je idejna in estetska vrednost Har-togove knjige.	M.
Bojišče
C e za uvod napišemo, da Je ta film produkcija MGM iz leta
1949 prejel kar tri Oscarje in to za najboljšo zgodbo, scenarij ln fotografijo, smo v nekem smislu že vnaprej ocenili ta film. Kajti Bojišče v režiji tvdliama mana je dober film, ki nam neposredno in pristno pripoveduje o decembrskih dneh 1944. leta v Bastogneu, ko so Nemci pričeli zadnji, brezupni poskus protiofenzive zoper zavezniške sile v Belgiji, Franciji in Luxemburgu. Film nam pripoveduje o neki ameriški desetini 101. padalske divizije, ki je obkoljena od Nemcev. Vojna je v filmu Bojišče pokazana z rahlim švejkovskim navdihom, vendar je humor v tem filmu odrešilen, kajti skozi drobne in psihološko pogojene in utemeljene postavke nam jasno Izpričuje, da je vojna kot taka nesmisel. Hkrati pa odločno potrjuje, da je bila druga svetovna vojna proti fašizmu nujna in pravična.
Igralski stvaritvi Van Johnsona in pokojnega Johna Hodiaka prispevata svoje k temu filmu, ki nam brez pretenzij in hotene propagande :zpričuje humanost In odgovornost borbe za tisti svet, za katerega je v drugi svetovni vojni bilo žrtvovanih to-liko življenj. Bojišče gledalca po svoje opozarja, da nikdar ne smemo pozabiti na bl:žnjo preteklost.
Film je nabavilo podjetje za Izposojanje filmov Vesna ia Ljubljane.	D, Z.
Zenske so neverne
S prvim kriminalnim filmom ▼ letošnjem letu. s francoskim filmom Zenske so nevarne (Bernard Borderie) ali igralskih stvaritev (Eddie Constantin in Natjia Gray), ki so na dostojni ravni, -n končno tudi ne zaradi filmske fabule, ki Je posneta po sodobnem in znanem piscu kriminalnih romanov Petru Cheyneyu. Vzrok, da tega filma n:kakor ne moremo sprejeti. Je predvsem v njegovi nemoralni ideji. Skoraj polovico filma gledamo izkušeno in izurjeno pretepanje, ki odločno prehaja meje človeškega dostojanstva, film Je dalje prepoln lascvnih ln zelo poceni insinuacij, skratka, po tej ideji, če hočete, plati, film ni sprejemljiv za naše razmere in naše pojmovanje etike.
Zato smo lahko samo tembolj začudeni, ka.l je vodilo distributerje pri Moravi filmn iz Beograda, da so odkupi’! prav ta francoski kriminalni film. Nikakor nismo proti dobrim kriminalnim filmom, vendar pa moramo odklanjat! sleherni film. ki nam pod kopreno spretne ustvar-lainosti nudi tako dvomljivo in opojno zastrupljeno vsebino. Takšen film, zavit v lesketavi staniol navidezne kvalitete- pa Je prav francoski film Zenske so nevarne, ki nikakor ne dela časti renomirani in tudi pri nas priljubljeni ter cenjeni francoski filmski ustvarjalnosti.
». Z, ,
OTROK GA JE SPAMETOVAL
Vlak se sunkovito ustavi na postaji. Med množico potnikov se komaj prerinem v vagon. V njem je izredno živahno. Kako bi ne bilo, ko je še vse v praznovanju novega letaj Znanci in prijatelji si ob srečanju stiskajo roke, majhne stekleničke z omamljivo belo tekočino, ki povzroča toliko bede in gorja, si podajajo iz roke v roko — od ust do ust. Marsikaterega potnika noge še vedno ne ubogajo prreveč.
Meni nasproti prisede oče z ■otrokom. Pozna se jima, da sta se nepričakovano in hitro odločila za potovanje. Pre-mražcn in slabo oblečen otrok šklepeta z zobmi in ves zbegan pogleduje potnike. Oče ga miri in tolaži, vendar pri tem ne more skriti izredne živčnosti. Mika me, da bi načel pogovor, zato ponudim otroku potice in jabolk. Nekam plaho vzame na prigovarjanje očeta oboje v svoje drobne ročice, in tako dosežem svoj namen.
•
Iz Crne gore je, toda med
slovenskimi partizani se je boril. Tu se je spoznal z dekletom. Po osvoboditvi sta se poročila. Kmalu je slekel vojaško suknjo. V našem večjem industrijskem kraju je dobil zaposlitev. Zena mu je med tem časom rodila najprej hčerko, dve leti pozneje pa še sinčka. Vsako soboto je prihajal na ženin in svoj dom —
(DOGODEK OB NOVOLETNIH PBJLZNKIH)
te ženi in otrokoma, ki ju izredno ljubi. Vsak mesec je pošiljal družini po 10, 12 pa tudi več tisočakov. Tudi po šestnajst ur je delal na dan, samo da bi žena j n otroci laže živeli. Bil je res vzoren oče in tudi zakonski mož.
Med pripovedovanjem vstopi v vagon nekaj njegovih znancev in prijateljev. Vsi mu s krepkim stiskom rok in z b-sedami zaželijo srečnejše novo leto. Njegov najboljši prijatelj opazi, da tokrat nekaj ni v redu, zato prisede, nioj znanec pa kmalu nadaljuje svojo zgodbo. Prijatelj od časa do časa potrjuje resničnost izgovorjenih besed. Tudi obnašanje otroka me prepričuje o resničnosti. Od časa. do časa ljubeče pogleda očeta, ga s svojo drobno ročico poboža po licih in pokliče. Nekam osamljen se počuti. Ob takih trenutkih oče ■preneha s pripovedovanjem in nekaj časa posveti sinčku, da bi ga pomiril in potolažil.
•
Praznovanje novega leta je bilo krivo, deloma pa tudi menda neutemeljeni očitki y zadnjem času. Pri kosilu je prišlo vse to ponovno na dan. Nujno je sledil prepir in najhujše. Naš znanec je imel očitkov dovolj. Pograbil je oba otroka in se odpeljal. Zena je pohitela za njim ter mu iztrgala hčerko tu tako sedi
O čistilnih sredstvih
Čiščenje perila In oblek Je »no Izmed najbolj perečih gospodinjskih vprašanj. In tu grešim-o često več kot povsod drugje. Se-zn 3 ni mo se ne.k.ol£k.o fciolj s tem vprašanjem.
■Najvažnejše in obenem ^ najbolj naravno topilo je voda. Kaj bi o njej govorili- Ta pa ima ta ne-d ost at ek. da ne topi maščob, zato, so Ji že stoletja pred nami dodajali pepel, a tudi nekatere druge pripomočke.
Vepel vsebuje snovi (alkailije).
Ljubek klobuček iz karirastega blaga, ki ga lahko izdelamo sama. — Zapenjamo ga zadaj z gumbi
Set spreminjajo mast v vodotopno milo im jo s tem odstranijo iz tkiva. V ta namen danes uporabljajo sodo. ali na.pram močnim alkalijam občutljiva živalska tkiva — amonijak (v trgovini napačno nazvan kot salmijak).
Dejstvovanje alikalij na mastne madeže pa je Cesto nepopolno in počasno. Tako se vsi madeži, ki jih z amonijakom odstraniš - ponovno pojavijo, ker so bili odstranjeni le površinsko. — Uporaba alkalij kot takih ie še zastarela In jih umna gospodinja kupi le za močna rastlinska tkiva, _ na primer sodo za platnene kuhinjske cunje.
Sodobna čistilna sredstva delimo v glavnem v
deterzijska sredstva (klasično milo in »moderna« mila v prahu, ki so že dobršen del Izpodrinila milo v kosih), topilna sredstva (bencin, lojevec, sodobna negorljiva topila kot triolin) in korozijska sredstva (klorovi in kisikovi preparati).
Deterzijska sredstva mehanično odstranijo nesnago t. j. — pena odstrani iz tkiva umazanijo. ki ostane več ali mani nepoškodovano. Deterziijsko sredstvo, ki se ne peni, je neuporabno. Stara mila so imela ta nedostatek, da so V trdi vodi ustvarjala mleko. Iti so ga posebno volnena tkiva vsrkala in se pri tem kvarila. Zdaj pa je vedno večja uporaba pralnih strojev, ki zahtevajo milo v prahu. Polagoma so začele vse gospodinje v svetu uporabljati deteraive in industrija kosastega mila je obsojena na propast, vštevši celo toaletno milo. Ti solidni deterzijski praški
Gospodinja ima na rokah razpokano kožo
Graspocl nj 1, kd. ima vs-alk dan o_ praviti z mrzlo in toplo vodo ter raznimi drugimi tetkočanami, pranjem in sušenjem perila, kaj hitro razpoka koža na rokah. Zljasti pri obešanju perila, ko so roke vlažne, se to kaj rado zgodi, To Je zelo neprijetna stvar, ki
Jo pa kaj lahko preprečimo z ne-:aj pazljivosti. Zelo občutljive no-ke varujemo z gumijastimi rokavicami. Roke namažemo z mastno kremo in jih potem potresemo z otroškim pudrom, nato pa nataknemo na roko gumijaste rokaviee. Tako pripravljene lahko opravljamo najbolj groba de-La v goepodinjstvu, kjer roke navadno najbolj trpijo — pomivanje posode, drgnjenje ta<l, pranje in podobno. C e že imamo razpokane rake, jih čimprej pozdravimo. Predvsem jih um vaj mo vedno v topli vodi. Nato jih še vlažne natrimo z glicer nom. Pri um1-vanju uporabljajmo otroško milo.
Tudi rdeče roke so nevšečen pojav, ki ga bomo odstranile a tem, da si bomo roke dva/ktrat tSnovno skopale v topli vodi, ki smo ji dodale malce boralksa. hrastove skorje s*Li galuna.
Ne bomo porabile mnogo časa za vsakdanjo nogo rolk, vendar bomo s tem preprečile boleče, r«*5Kxkane roke, a tudi koža n« vafl raskava.
prekašajo klasična mila, n® 1® po svoji priročnosti, temveč imajo
večjo deterz-ijsko sposobnost . večje penjenje ter so :neutralm, ker ne škodijo niti najbolj občutljivim tkivom (tudi lasem nej-Razen tega ne kalijo mrzle voae. V raztopino takega deterzjva lahko zvečer namočiš perilo — zjutraj pa narahlo premencaš in pranje je gotovo! Ti praški pa n-imajo prav nič skupnega s predvojnimi (Radiem, Persil, ki »o delovali kot korozivi).
Za naše gospodarstvo je velike važnosti proizvodnja deterzivov — seveda po zmernih cenah.
Kar se tiče topil, propagirajo danes mešanico raznih občutljivih topil ki imajo čim popolnejšo topilno sposobnost, t. j. — odstranijo praktično vse v vodi netop-ne madeže. Seveda, če je madež naiedkal — n. pr. pivo volno — se hoda ne da več popraviti. Vsa taka topila so lahko hlapljiva zato se hitro posuše in pustijo temne robove. Preprečimo lih lahko, če še vlažno mesto obleke posipamo z lojevcem, ki topilo in nesnago vsrka vase. Ta lojevec (bel prašek) s ščetko odstraniš. Ce je obleka mnogo nošena — nečista —• bo kajpak ostala svetlejša lisa.
Korozijska sredstva *o največji gospodinjski škodljivci. Njihov odločen in lahko dosegljiv efekt je pred vojno zavajal mnoge gospodinje k njegovi uporabi. n. pr. — boraks. Korozijska sredstva so vedno škodljiva. Ce j!h zmerno uporabljaš — obelijo manj seveda tudi manj škodujejo. Ce jih uporabljaš v večjih količinah, ti idealno obelijo, pa tudi idealno uničijo! včasih pa ie tak koroziv neobhodno potreben. predvsem kar zadeva madeže od črnega vina. kave itd. V ta namen uporabljamo danes natrijev hiiDoklorid. ki ga pridobivamo z elektrolizo kuhinjske soli in se prodaja v steklenicah.
Ing, M. Ahačič
sedaj v vlaku, namenjen k staršem v Črno goro. Skrušen, potrt in živčen je. Kako bi ne bil, ko je storil tako usoden korak! Morda so nekaj prispevale tudi posledice vojne. Kar itirinajstkrat je bil ranjen. Nič nenavadnega, ko prižigu cigareto za cigareto.
Ko konča zgodbo, mu vsi prigovarjamo, naj se vrne nazaj k ženi, če že ne zaradi nje, vsaj zaradi otrok., ki bodo sicer izgubili starše, dom in srečo. Najbolj vztrajen je v prigovarjanju tisti, ki mu je v tem trenutku najbližji — prijatelj, ki sedi oh njem.. Čeprav je najti malo tako zvestih prijateljev, so vse besede zaman. Naš znanec bi rad vse bolj iskal tolažbe v alkoholu, ki je prav gotovo ku-moval tudi njegovemu usodnemu koraku. Na srečo znanci in prijatelji tega v tem trenutku nimajo več, medtem, ko ga je v kovčkih prav gotovo še dovolj. Kar prav, da mu ne dajo!
Za nekaj trenutkov vsi utihnemo, otrok pa postaja vse bolj nemiren. Zaspan in utrujen je. Morda pogreša tudi mamo? Oče ga prestavlja s kolena na koleno in poljublja. Sinček mu to ljubezen v obilni meri vrača. Vsi pomilujemo otroka, ki naj bi ga v bodoče po očetovih besedah vzgajala nekje v Črni gori stara mama. Morda je otrok še nikdar videl ni?
Se in še nadaljujemo » prigovarjanjem ti a vrnitev, toda še vedno zaman. Ko že skoraj obupamo, pa pomaga — otrok.
Zaradi zaspanosti, domotožja
in odsotnosti najdražjega — mamice, začne vedno močneje jokati. Nič več ne pomagajo poljubi,	niti tople očetove
besede:
»Sinček! Ti si ate je v! Kajne. da si atejev?«
Otrok teh besed skoraj niti ne sliši, jok pa je vse glasnejši in glasnejši. Oče postaja vedno bolj zamišljen in nemiren. Kaj premišljuje? Morda se kesa nepremišljenega koraka?	Morda se mu le
mehča srce? Kako močno si želimo, da bi spoznal, da je treba zaradi sreče in bodoč-
nosti otrok marsikaj žrtvo vati in preboleti.
In res! Čez čas, ko se je otrokov jok spremenil že v krčevito hlipanje, zašepeta nekaj besed prijatelju v uho. Temu na mah zasijejo oči od zadovoljstva in že mi pokima z glavo. Razumem ga! Moj novi znanec se bo vrnil! Končno je le spoznal, da bo otroku brez 'mame hudo, izredno hudo, kajti prava mama je samo ena! Morda je zmagala tudi ljubezen do žene? Prav bi bilo, da bi ta dogodek pomiril in ponovno zbližal tudi moža in ženo. Vsekakor pa bo obema .dobra šola.
Naš znanec knialu vstane s sedeža, zavije slabo oblečenega in jokajočega otroka v svoj jopič in na prvi postaji izstopi, da bi se s prvim vlakom vrnil na dom, da bi nesel otroka nazaj v naročje matere — tja, kamor spada.
Ob tem dogodku sem se nehote zamislil, koliko takih in podobnih zgodbic bi lahko napisal ob letošnjem, pa tudi katerem koli drugem novem letu. In koliko zgodbic bi bilo bolj žalostnih kot je napisana! Vse to povzroča predvsem alkohol. Zakaj naj bi bilo praznovanje novega leta povod za pijančevanje, kar se je prt nas žal marsikje povsem udomačilo.
Koliko lepše in koristnejše bi bilo, če bi bili naši novoletni prazniki predvsem družinski prazniki?	-še.
Z očkom na teleta
MLADHILNIDK
BOMO KUPILE
Na
veti
Kako odstranimo mastne madeže iz usnja? Iz žgane magnezije, čistega špirita in vode napravimo gosto kašo m z njo namažemo usnje. Pustimo na usnju čez noč ln jo odstranimo šele naslednji dan z mehkim čopičem ali ščetko.
•
Pozimi zahtevajo čevlji večjo nego kot v letnem času, zlasti je treba paziti na podplatnike, ki največ trpe. Večkrat je treba čevlje temeljito očistiti in zbrisati podplate ter jih nato namazati z lanen m oljem. Ce tega ni, pa z navadnim oljem. Seveda je treba paziti, da ne namažemo gornjega usnja, ki utegne dobiti nečedne madeže. Tako je dobro negovati zlasti nove čevlje, saj negovani čevlji bodo mnogo več vzdržali, ker tudi podplati ne pokajo in ue vpijajo mokrote.
Povpraševanje po domačih hladilnikih je že izredno veliko in prav je tako, kajti hladilnik naj bi ne bil le luksuzni predmet, dosegljiv le redkim, temveč mora postati nepogrešljiv v kuhinji vsakega našega delovnega človeka.
KAKO RAVNATI S HLADILNIKOM?
Pred nakupom 6« najprej prepričajmo, kakšno napetost imamo v električni hišni napeljavi. Napetost hladilnika, ki je označena na posebni tablici se mora ujemati z napetostjo električnega omrežja. V večini primerov je napetost hišne napeljave 220 Voltov. Za to napetost sta grajena tudi oba hladilnika. Ponekod pa imajo še staro napeljavo z drugačnimi napetostmi. Tam pa bodo morali hladilnik preurediti, preden ga bodo priključili.
Ob nakupu hladilnika nam bodo dali v trgovini vse potrebne nasvete glede njegove priključitve.
Kot vsi drugi električni gospodinjski aparati, mora biti tudi hladilnik pravilno priključen, njegovo okrovje pa ozemljeno.
Po prvem vključenju potre-
Tla* je pametnejši
buje hladilnik eden ali dva dni, da doseže popolen hladilni učinek. Ce uporabljamo hladilnik neprekinjeno, se nam na izparilniku v hladilnem prostoru nabere preveč ledu, zato ga moramo vsaj enkrat na teden odstraniti. To opravimo tako, da prekinemo tok za nekaj ur in pustimo vrata hladilnika tako dolgo odprta, da se led na iz-parilniku povsem odtaja. Vodo, ki se je medtem nabrala v pločevinastem podstavku pod izpari lni kom, pa izlijemo.
Marsikoga bo zanimalo, koliko elektrike porabi takšen hladilnik. Poraba zavisi od naravnave regulatorja, ki ga hladilni agregat stalno vklaplja in izklaplja. Če je doba vklopa daljša od dobe izklopa, bo hladilnik bolje hladij, pa tudi potrošil več električne energije. Ob stalnem vklopu porabi — glede na svojo velikost — 80 do 130 Woltov, torej toliko kot precej močna žarnica, srednja poraba ie pa zaradi prekinje-valnega obratovanja seveda znatno manjša.
Hladilnik nam služi predvsem za shranjevanje mesa, mleka in masla ter za ohlajevanje pijač. Te jestvine shranjujemo zato na. rešetkah čim bliže izparilniku. Sir, sadje in zelenjavo pa shranjujemo v spodnjih predalih
Kako radi postavljamo svojega otroka, včasih v mislih, včasih pa na glas nad druge otroke — naš se lepše obnaša, naš je pametnejši od drugih, naš je bolj olikan, oni ne. Naš je vzor pridnosti in dobrega vedenja, vsi drugi otroci, s katerimi se »naš« igra pa so slabši in prav nič dobra družba za »našega«. Priznajmo si, mnogokrat gledamo na svojega otroka, ki mu zares posvečamo vso skrb in nego s pretiravanjem, ki včasih meji kar na smešnost, zlasti, če take misli izrečemo pred drugim človekom izven domačega kroga. Kako slabo vplivamo 3 tem na lastnega otroka, če ve za naše mnenje o sebi in o drugih otrocih. Kai hitro bo
mali to izrabil na dvorišču sredi svojih maiih prijateljev in znancev: »Kaj boš ti, mamica je rekla, da sem jaz boljši od tebe in da se s tabo ne smem igrati.« Otrokova usta govore besede odraslih, vendar je počasi tudi sam prepričan o tem, da je boljši od vse njegove druščine. Vse, kar ima on, je lepše in boljše od drugih; takih igrač kot on nima nihče na dvorišču, takšne čepice noben drug fantek, ne takega plaščka in ne sank, ne smuči,
Nimamo prav v svojem pretiravanju, ko hvalimo drugega otroka na škodo slabšega, kajti a tem nehote uničujemo otrokovo skromnost. Postaja prevzeten in začne v resnici misliti, da je on vse, drugi pa nič. Vedeti moramo namreč, da nobeno živo bitje ni popolno, tako tudi ne naš otrok. Kot ima »naš« poleg dobrih lastnosti tudi slabe, imajo tudi drugi otroci poleg slabih dobre. Naučimo se gledati svojega ljubljenca, a tudi tuje otroke z objektivnim! očmi in ne samo čmo-belo. kar je poleg nepravilnosti tudi škod. ljivo ?a otrokovo vzgojo. Otrok, ki Je od majhnih nog navajen na to, da Je »boljši« od vseh drugih, pogosto zraste v nadutega, neskromnega človeka, ki se ga družba Izogiblje in se mu celo prikrito posmehuje.
Zate le sgodad dopovejmo-otroku, da ni nihče samo slab ali samo dober. Tudi otroci na dvorišču majo poleg svojih na-
gajivosti in slabih lastnosti marsikatero dobro. Seveda, če pri katerem njegove napake le preveč vztrajno izstopajo in postaja njegov slab vpliv na ostale otroke kvaren, je prav, da o tem govorimo z otrokovimi starši in jim svetujemo, naj se obrnejo na vzgojno posvetovalnico, saj bomo s tem storili otroku več dobrega, kot če bi ga izolirali od ostale druščine otrok. S tem bi postal ta še tr-dovratnejši, še bolj vase zaprt in njegov vpliv na ostale otroke bi imel še slabše posledice.
Majhne napake otrok, ki jih opazujemo v gotovih obdobjih, se najpogosteje izgube z otrokovim razvojem, seveda pa moramo tudi sami storiti vse, da se ne razraščajo in n« postanejo končno del otrokovega bistva, .še bolj pa moramo paziti, da sami s svojim vedenjem, govorjenjem ali našim odnosom do otroka ne privzgojimo napake, ki Jo bomo spoznali šele tedaj, ko jo bo že težko izkoreniniti.
Pustimo tudi svojemu otroku, da se bo igral s svojimi vrstniki, saj bo sam podzavestno izbral tiste, ki so mu najbolj podobni po značaju, navadah in vzgoji. Ne skušajmo pa »našega« Izolirati, da se ne bo navzel »slabega zraka« na dvorišču, temveč mu raje s domačo, objektivno vzgojo pomagajmo, da dobi njegov značaj trdno osnovo, ki se ne bo uklonila vsakemu, še tako majhnemu vplivu.
V. K.
nCrvena zvezda«
Tovarna konzerv Kragujevac
išče
▼e6)e Število kvalificiranih mesarskih delavcev.
Nastop takoj.
Plača po sporazumu.
hladilnikove notranjščine, ker zanje ni potrebna tako nizka temperatura.
Ce hočemo v hladilniku shranjevati tudi kuhana jedila, jih moramo ohladiti najprej na normalno temperaturo, šele potem jih smemo postaviti v hladilnik. Meso, mlečne izdelke in druga močno dišeča hranila shranjujemo v zaprtih posodah.
V izparilniku je nameščena posebna posodica s predelnimi stenami za izdelavo ledenih kock. V to posodo nalijemo vode in jo postavimo na njeno mesto v izparilniku. Po dveh urah voda v njej zamrzne. Ledene kocke izluščimo iz nje najhitreje tako, da jo oblijemo s curkom tople vode.
V zadnjem delu vrhnje ploskve so hladilne odprtine, katerih ne smemo nikdar pokrivati. Na to vrhnjo delovno ploskev ne postavljajmo bremen težjih od 30 kg.
Hladilnik čistimo s toplo vodo in milnico po zunanjem obodu in vrhnjem linoleju z lahko raztopino toplega luga pa očistimo notranje dele. Tesnilno gumo pri vratih izmijemo samo s toplo vodo, vsaka druga čistilna sredstva bi ji utegnila škodovati. V primeru, da hladilnika v zimskih mesecih ne bomo uporabljali, ga dobro očistimo in pustimo tesnilna vrata odprta, da bo notranjščina pod isto temperaturo kot ostali deli hladilnika. Po daljši prekinitvi moremo hladilnik ponovno staviti v obrat tako, da ga en ali dva dni pred uporabo zopet vključimo.
Dali smo vam nekaj navodil, kako ravnati s hladilnikom, da boste imeli od njega čim več koristi in da vam bo v dolgih letih svoje življenjske dobe stotero poplačal denar, ki ste ga morali odšteti ob nakupu.
Ing. mrh. Čuček Marjana
OBLEKA
po kdedaiju
Prva polovica januarja ni
.rineš la odločitve pri dopolnjevanju ženske zimske garderobe, .-'ričakovani sneg, ki bi nam /silil nove izdatke za smučarko garderobo je zamenjal dež. dovoriti o smučarski obleki je postalo zato skoraj nesmiselno.
Zaradi tradicije ali iz potre-oe, da pred novo oznanjeno spomladansko modo govorimo še o smučarskih oblekah pa se modri časopisi in članki kljub temu lemoteno ukvarjajo s smučarko obieko. Na umetnem snegu otografirane manekenke nam predstavljajo letošnje novosti in .cer so te lepe in privlačne se ih je vredno zapomniti.
O čeip govori letošnja moda? Predvsem govori o barvah, -tjave, temnosive in temnomo-ire smučarske hlače so postal« lezanimive. Beli ali drap jopiči l balonske svile in popelina so rav tako izpodrinjeni. Z več misla za veselo razpoloženje in .estrejši videz se iz bele pokrajine odražajo jopiči vseh živih ntenzivmh barv (rdeče, živo modro, oranžno in rumeno). Tudi smučarske hlače brez predsodkov izbirajo žive barve in ponovno dokazujejo, da ženska cijub praktičnosti moških hlač ročejo slediti tudi njihovi togi >arvito«ti. Seveda se vsem jsnovnim barvam pridružujejo vzorčasto blago, ki je predvsem pri izbiri različnih jopičev zelo pestro. Tudi večbarvni poluver-ji z norveškim vzorcem zaradi praktičnosti (toplote) in prijetnega videza (živobarvnosti) že niso nemoderni.
Kroj smučarskih hlač je ostal nespremenjen. Nekoliko pa se je izpremenila oblika smučarskih jopičev, ki sedaj komaj ša imejo nositi to ime, saj jim smučarski prostor ni več strogo odmerjen. Jopic brez zadrge, s kapuco in skoraj uniformiranim videzom je zamenjala različno krojena ženska jopica bluza. Kapuca ni več njen sestavni del. letošnja moda jo je zamenjala z dolgim, tesno ob obraz zavitim šalom izpod katerega ne uide noben las. Salu se pridružuje več različno oblikovanih pletenih krznenih ali volnenih čepic. Vezalke, s katerimi je bila zadrgnjena kapuca in boki, so
skoraj popolnoma izginile. Sploh
opazimo prav malo čez glavo oblečenih jopičev, večina se spredaj zapenjajo ali zaprejo z zadrgo. Seveda, takšno jopico lahko nemoteno oblečemo tudi h krilu in s tem podaljšamo njeno uporabnost od smučišča do ceste. Prav to je njena prednost.
Pri pogovoru o ženski športni obleki smemo omeniti prav lepe vetrne jopiče, ki jih kupimo v naših trgovinah. Se nekoliko modernejši in domiselnejši kroji pa vsaj nekoliko nižja cena bi jih postavila na tisto stopnjo naše konfekcije, ki bi si Jo želeli ln ki jo pogrešamo. D. P.
Zdravnik svetuje
J. K., Bled:
Navadni Ušaj ali ekcem Je precej pogosta bolezen. ki bolnikom ln tudi zdravnikom pogosto povzroča velike preglavice. Pač zato, ker ekcem navadno dolgo traja, cele tedne ln tudi mesece, povrh pa še zaradi Individualnega zdravljenja, ki ga navadno zahteva sleherni primer te boleznn. Ekcem se pojavlja kot Izraz posebne preobčutljivosti organizma za določene mehanične, fizikalne, kemične, zajedavske in bakterijske dražljaje. Torej Je že vzrokov za nastanek ekcema nič kol/ko. Razni lugi, mazilna olja, jedko-vine. sploh najrazličnejše kemikalije, pa tudi razne smeti, sobni prah Itd. ao lahko tiste dra-»tne snovi, M povzročajo ekcem.
Navadni lišaj ali ekcem, pri katerem gre v bistvu za kožno vnetje aM kožni katar, nastopa lahko kot samostojna bolezen, lahko pa Je tud! samo znak kakih drugih obolenj. Tako na primer Je ek-eem zelo pogosto znak prebavnih motenj ledvičnih ln Jetrnih obolenj. r«o*e”J v delovanju žlez no-
tranjie, predvsem jajčnikov itd. Lahko je pa tud! poklicna bolezen kot posledica trajnega draženja kože pri delu. na primer pri vrtnarjih, pleskarjih, zidarjih itd. Ekcem, ki se navadno začenja z rdečino, se pozneje lahko razvije v razne oblike, od mehurjaste do krastave. Navadno povzroča srbež in traja de!so, vendar ne zapušča -brazgotin.
Zdravljenje akcema Je splošno ln pa lokalno, kakršno pač ustre-
KaJ zakrivi alkohol? 40% voeb nesreč pri dela, M% vseh duševnih obolenj, 60% vseh duševno zaostalih, 57% vseh prometnih nesreč. 96% nečloveškega ravnanja s otrok! zagreše alkoholiki, 17 % kriminala in 4*% spolnih boleznL
OOOOOOOOtSSttMtlStSMSOOOOOOS
za vsakokratnemu stanju bolezni.
Pri splošnem zdravljenju gre v glavnem za to, da poskušamo odstraniti razne draži, ki lahko povzročajo ekcem, nadalje, da zdravimo razne organske in funkcionalne motnje organizma z dieto, z ureditvijo iztrebljanja, s splošno nego telesa in s tem, da poskrbimo za duševni in telesni mir, za zadostno gibanje na sve-žen zraku itd. Za splošno zdravljenje uporabljamo razna zdravila, ki znižujejo preobčutljivost organizma za različne dražljaje, ln to predvsem z Injekcijami lastne krvi, z raznim! prigotovkl kalcija, broma, natrija itd. Ce pa so akcentom vzrok motnje v delovanju žlez notranjic, poskušamo doseči hormonsko ravnotežje z izvlečki Jajčnikov, žleze ščitnice m drugih žlez z notranjim Izločanjem.
Se mnogo več previdnosti pa zahteva lokalno zdravljenje ekcema. Začeti moramo vedno z ml-lejšmi sredstvi, bodisi z obklrd-kl, mazili ali posipi, m šele nato postopoma zvišuj mo v njih odstotek zdravilnih sredstev.
Mnogo slajši od sladkorja
Kemiki v Nacionalnem zdravstvenem inštitutu v ZDA so dobili izredno spojino, ki je tristokrat slajša od sladkorja. Sestavni del te spojine je »stevioside«, ki ga pridobivajo iz grmičevja, ki raste po travnikih in poljih Paragvaja. Zdrobljeno suho listje te rastline, ki jo domačini nazivajo sladka trava »kaa hee« že več stoletij uporabljajo za sladkanje grenkega čaja — »mate. Sele v novejšem času so začeli proučevati sestavine te rastline in ugotovili so. da je v posušenih listih okrog sedem odstotkov steviosida.
Raziskovanja vodi ameriški znanstvenik Haivitt Fiediter, ki je glede uporabe te nove sladke hrane velik optimist. Neka njegova izjava je izzvala med
proizvajalci sladkorja veliko paniko. Vendar je stevioside od sladkorja mnogo dražji, pa čeprav je tri sto krat slajši. Visoko ceno povzročajo stroški pridobivanja steviosida. Razen tega raste ta rastlina samo v toplih predelih. V Paragvaju kakor tudi v Združenih državah Amerike so še poskušali gojit; stevioside sistematično, toda poskusi so ostali brez uspeha. Sladka trava uspeva v Združenih državah Amerike samo v posebnih botaničnih vrtovih, tu pa je le predmet znanstvenih raziskovanj. Verjetno ne bo sladka trava nikoli nadomestila •ladkorja, znatno vlogo pa bo t'sekakor odigrala v medicini.
Človek brez spomina
Trije primeri izgube spomina v Nemčiji in Angliji — se siin pogrne, drugi pa se do konca življenja ne spomnijo, kaj so	pnd	&*!>»	ipon*™	-	Človeško	in	pravno	lahko	izsuba
spomina povzroči hude nesreče in zmedo
Ko so se vračali iz ZSSR prvi
nemški vojni ujetniki, so v čakalnici neke zahodnonemške obmejne železniške postaje našli moža v razcapani uniformi, ki ni imel nobenih listin in tudi ni znal ničesar povedati o sebi. Poizvedbe pri drugih bivših ujetnikih, ki so se v tistem času vrnili iz ZSSR, niso imele nobenega uspeha in ko so moža brez spomina fotografirali • in njegovo sliko objavili v časopisih, se je oglasilo mnogo ljudi, ki se jim je dozdevalo, da je neznanec njihov sin. mož, brat itd. Moža brez spomina so izročiti nekemu socialnemu zavodu in dan za dnem so prehajali tja ljudje, k; so bili prepričani, da bodo našli že dolgo pogrešanega svojca. -Klicah so ga z
Prestrašena ali radovedna?
Mnogokrat se zgodi, da .ljudje med kako hudo boleznijo ali pa zaradi hude poškodbe izgubijo spomin ter da se zange začne novo življenje šele takrat, ko so se začeli zavedati v kaki bol nišnici Največ ljudi brez spomina je med vojaki, ki so bok ranjeni na glavi ali pa zasuti od granate. Za medicino taki primeri sicer niso več uganka, so pa zelo tragična. Izpibljeni spomin se sicer v nekaterih primerih vrne, so jpa tudi Ijudge, k; do konca svojega življenja ne bodo vedel" kako so preden jih je zadela huda nesreča. To veliko tragedijo opisujejo naslednji trije primeri:
raznimi imeni, mož pa je samo odkimaval dn tako je nazadnje
ostal samo še neki starec, ter dokazoval, da je mož brez spomina mje.gov sin, ki je odšel leta 1943 na rusko fronto in od takrat n; bilo o njem nobenega glasu. Starec je zdravnikom naštel razna znamenja, ki jih je imel njegov sin na telesu, in ker &o teko znamenja našli tudi na telesu moža brez spomina, je zavod svojega varovanca izročil v varstvo staremu m-ožu, ki naj bi bil njegov oče. Nekaj dni pozneje pa je starec umrl in. mož brez spomina je zdaj spet v varstvu socialnega zavoda, ni pa upanja, da se mu bo spomin na preteklost povrnil.
Samuel Burry je nekega večera kair v svoji delovna halji ter brez listin in denairja zapustil urad v svoji tovarni, da bi se malo sprehodil ob Temzi. Ko se je že nekaj časa na obrežju sprehajal, se je zloglasna londonska megla tako zgostila, da je zašel s polti ter padel v reko. V zadnjem hipu so ga rešili neki čolnarji fe.r ga izročili majbližji policijski postaji. Mož ni mo.gel policijskim uradnikom ničesar odgovoriti na vprašanj1*, kdo je in odkod, a še preden so utegnili »praviti v zvezo pogrešanega ravnatelja tovarne in rešsnca iz Temze, de mož brez spomina utekel iz policijske postaje. Utonil je v londonskem podzemlju ter se združil z ljudmi, ki hi tako kot on pio nesreči po svoji volji radi pozabili na svojo pre-
Muzcj koledarjev
V italijanskem mestu Eergamo bodo kmalu odprli svojevrsten muzej ki mu na svetu še ni enakega. To bo namreč muzej koledarjev. To mesto je pravzaprav največji proizvajalec koledarjev v Evropi In morda celo na vsem svetu. Ped sto leti je mesto Bergamo prvo začelo industrijsko izdelovati koledarje.
Nova muzej bo imel v svojih dvoranah poleg najmodernejših primerkov koledarske industrije tudi najzanimivejše zbirke starinskih koledarjev. Bergam-ska industrija koledarjev izdela na leto več milijonov koledarjev. Poseben sloves v svetu uživa koledar z umetniškimi ilustracijami.
Newyorško podzemlje
Okrog 20 milijonov km telefonskih kablov, 70 km cevi zračne pošte
in nad 3 tisoč km televizijskih vodo v — Dnevno v prometu 8700 vlakov podzemeljske železnice — Vsakih 30 sekund pridrvi vlak
Pod ulicami tega milijonskega mesta leži zamotan sistem kablov, cevi, podzemeljskih hodnikov in tunelov, nekak »živčni« in »krvni« sistem velemesta. V raznih globinah je pod Neiv Yorkom položenih okrog 20 milijonov kilometrov telefonskih kablov, 70 kilometrov cevi zračne pošte, nad 3000 kilometrov televizijskih vodov, alarmnih kablov za policijo in gasilce, kablov za prometne oznake itd. Poleg vsega tega vozlišča kablov je tu še 1200 kilometrov hodnikov podzemeljske železnice, železniških predorov in predorov avtostrad. Vse te kable in predore pa prepletajo kanalizacijske cevi, na tisoče kilometrov plinskih cevi, 120 kilometrov vodov Z3 paro itd. itd. Tunel v globini dve sto metrov dovaja v mesto vodo iz daljave 200 kilometrov.
New York je začel prodirati ▼ globino zemlje leta 1799, ko so položili prve lesene vodovodne cevi. Leta 1870. so začeli graditi podzemeljske predore za promet. Prve telefonske kable so položili leta 1878. dve leti kasneje pa električne kable. Skoraj neverjetno je. vendarle resnično, da popolnega načrta teh podzemeljskih instalacij danes sploh nimajo. Mnogoštevilne električne, telefonske in druge družbe hranijo načrte * voj ih napeljav, toda mnogi posamezni načrti so že izgubljeni. Družbe, k:	postavljajo danes
nove instalacije morajo uporabljati načrte Iz
kolonialnih. ča-
sov, na katerih so označeni potoki, močvirja, izviri, kar vse leži danes pod mestom. Pri gradnji podzemeljske železnice so naleteli na jamo z vodo. Ko so začeli vodo črpati, se je začela cerkev Trinity, ki stoji v bližini, pogrezati v zemljo.
Ker nimajo splošnega plana podzemeljskih instalacij, morajo pred vsakim novim delom izvršiti poizkusna vrtanja, da b: se seznanili s sistemom cevi in kanalov, ki mnogokrat niso nikjer označeni. Največji problem je bil vedno gradnja tunelov za podzemeljsko železnico. Na nekaterih mestih leži en tunel pod drugim. Danes imajo newyor-ška podzemeljska železnica v prometu dnevno 370o vlakov, ki prepeljejo vsak dan približno štiri milijone ljudi, pa vendar se že od leta 1923 dalje ni smrtno ponesrečil še noben potnik. Okrog trideset tisoč delavcev skrbi, da so vse te podzemeljske instalacije v redu. Najbolj nevarno je popravljanje elek-
Aso - največji vulkan
Največji vulkan na svetu je na planini Aso na japonskem otoku Kiu-Šiu. Znamenit je zaradi ogromnega zunanjega kraterja. ki ima obliko elipse, katerega premera znašata 25 in 16 kilometrov. V bazenu, ki ga je povzročil ta vulkan z bruban-njem lave. je sedaj približno sto vasi s šestdeset tisoč prebivalci.
teki ost. Od novih tovarišev je dobil ponarejene dokumente in preskrbeli bo mu tudi službo v nekem pristanišču. Tam ee je izkazal kot zelo dobra delovna moč in kmalu se je poročil s hčerko pristaniškega krčmarja. Mož bre« spomina je dobro opravljal v pristanišču svojo službo, Imel je že dva otroka in ko so od takrat, ko je izgubil spomin na svojo preteklost, minila že štiri leta, j« na cesti ob obali Temze zagledal tovorni avtomobil, na katerem je bil velik napis »Burry«. Taferait je naenkrat padla zavesa nad pozabljeno preteklostjo, odšel Je naravnost v svojo tovarno in takoj se je znašel v prostorih in med ljudmi, k; jih je pred štirimi leti zapustil.
Po nekaj mesecih se je vrnil izgubljeni spomin 22-letni londonski modistki Ireni Malburg. Spomin je izgubila, ko je prišla na južino v neko kavarno, kamor je večkrat zahajala. Nekaj časa se je razgovaijala z natakarico, potem pa ji je glava omahnila na mizo. Po nekaj minutah je vstala, odšla iz lokala, a ko j« omotična tavala po ulici, ni mogla odgovoriti na nobeno vprašanje varnostnih organov, ki so se zanjo zavzeli. Njeno identiteto so sicer kmalu ugotovili, itoda Irena več mesecev tudi Ijiudi, s katerimi je prej živela, ni poznala. Sele potem, > ko so jo obiskali nekateri znanci, s katerimi se je usodnega dne pozdravljala v kavarni, se ji je spomin na preteklost spet povrnil.
OrOnlandd pI]«]o mleko zastonj
Danski parlament Je • kleni 1 uvesti brezplačno dobavo mleka Gronlandrj i. Mleko bodo dobivale zastonj vse matere, M imajo majhne otroke. Delili pa bodo mleko v prahu. Gronlan-dija je dežela, kjer porabijo najmanj mleka na »vetu.
Dediščina za dve dišavi
Po procesu, ki je trajal deset let, je družini Bras Burgos Za-carias iz mesta Lira v severni Braziliji končno uspelo pridobiti si pravico do dediščine, ki Je bila voljena. Dediščina tvori namreč premoženje, ki obsega ozemlje večje od Belgije in Nizozemske skupaj. Na tem ozemlju je osem sto mest, trgov In vasi. Skupina vrednost dediščine znaša nad dve milijardi pet sto milijonov cruseirosov. Da bi mogli ta ogromna ozemlja izkoriščati, eo novi lastniki osnovali »Investicijsko družbo Burgos«. Vsakemu delničarju Je obljubljeno, da bo postal župan enega izmed osem stotih meat.
Mikro-avtobosl
Da bi olajšal in pospešil prevoz potnikov je župan mesta Sao Paolo v Braziliji odobril, da uvedejo v promet mi kr ©-avtobuse. To so avtobusi z dvajsetimi sedeži, ki vozijo brez voznega reda in brez zadrževanja na vmesnih postajah. Potnikom je dovoljeno, da avtobus ustavijo kadar žele izstopiti ali vstopiti.
Hiše na krogličnih ležajih
V nekaterih krajih Grčije, kjer prebivalcem stalno preti nevarnost potresov, bodo v bodoče zidali hiiiše na krogličnih ležajih. Neki grški stavbnih je patentiral svoj sistem za postavljanje temeljev iz airmiranega betona na železnih kroglah premera 10 centimetrov. Ce bi prišlo do potresa, bi se na ta način hiša počasi gibala na svojih krogličnih ležajih in tako bi bile tudi preprečene velike katastrofe.
V Kooenhagnu so zgradili novo tovarno za pirogenelično proizvodnjo pl na. Na sliki: Pogled na gradilišče ponoči. Stolp je še najbolj podoben medplanetarni raketi bodočnosti. Za njegovo izgradnjo so porabili okrog 55 milijonov danskih kron ali S milijonov dolarjev.
Smaragdni rudnik sradl Evrope 'tnsT
dragulji iz tega rudnika — Mnogo lovcev na srečo je poskušalo nagio obogateti, pa so bili skoraj vsi razočarani
tričnih vodov podzemeljske železnice, ker je promet vsakih trideset sekund, to se pravi, da pridrvi mimo vlak vsakih trideset sekund, popravilo pa mora delavec izvršiti med enim in drugim vlakom!
V Visokih Turah na avstrijskem ozemlju je edini rudnik v Evropi, kjer je smaragd. Nekateri trdijo, da so iz tega rudnika kopali smaragd še stari Rimljani. Sedanji rudnik pa je pred devetdesetimi leti z velikimi napori zgradil neki dunajski zlatar. Dohod do tega rudnika, ki ima 2200 metrov nadmorske vi-
Zvočna kirurška sonda
Znanstveniki v Nacionalnem laboratoriju v Oak Ridgeu so skonstruirali zelo originalno in koristno napravo, ki bo igrala važno vlogo pri kirurških operacijah rakastih obolenj. To je svetlikasta zvočna sonda, ki bo s svojim cviljenjem vodila kirurški nož na kraj rakastega tičiva, ki bi ga kirurg često sam ne mogel odkriti.
Ta originalna naprava je zasnovana na principu, da tkivo obolelo za rakom pritegne večjo dozo radioaktivnosti od vbrizganih radio-aktivnib zdravil, kot pa ostalo zdravo tkivo. Ker pa računajo, da kirurgi med operacijo nimajo časa, da bi gledali na kakšen grafikon ali aparat, ki vizuelno • prikazuje odkrito obolelo mesto, je naprava sama uglašena. Kirurg natančno ve, kdaj je naletel na obolelo mesto.
šine, je tako strm in težaven, da so morali material za izgradnjo rudnika nositi delavci na plečih. Ko je bil rudnik zgrajen, pa so ga' lahko izkoriščali samo poleti tri do štiri mesece. Rudnik je bil premalo donosen, zato ga je zlatar prodal. Več družb je za zlatarjem poskušalo rudnik izkoriščati, toda vedno brez zadostnega uspeha. Leta 1939 pa so s kopanjem smaragda popolnoma prenehali.
Po vojni je neki avstrijski upokojenec začel v rudniku delati sam. Razbijal je rudo, bru-
Proti vsemu odporna ambalaža
Po desetih letih napornega raziskovanja in poizkusov v Franciji in Združenih državah Amerike so končno iznašli platneno ambalažo za omote, ki je dovolj učinkovita za vojaške namene. To je platno, ki se spaja na toploti, sestavljeno pa je iz tankega lista aluminija, pokritega s plastičnim materialom, v nekaterih primerih pa je ojačan še z bombažnim'platnom. Dovolj je, če se po platnu potegne z vročim likalnikom in že so robovi omota zalepljeni. Novo ambalažno platno je odporno proti vlagi, bencinu, maščobam, plesni kakor tudi proti termitom.
*il kristale. To delo ga je tako utrudilo, da je od prevelike‘ga napora kmalu umrl.
Šele lansko leto pa je začel o tem rudniku nekaj več pisati avstrijski tisk. Zbudil je pozornost pustolovcev, dn iskalcev sreče. Mnoge je vabila možnost, da bi na lahek način našli kak dragocen kamen. Začela se je »smaradna mrzlica« sredi Evrope. Toda to delo ni lahko. Opremljeni z lopatami, kramp; in drugim orodjem so se lovci na srečo podali v visoke planine.
To mrzlicj so dobro izkoristili kraji okrog rudnika. Ob poti k rudniku so odprli mnogo krčm in planinskih koč. V teh postojankah je mogoče slišat: zgodbo o tem ali onem srečnežu, ki je izkopal velik smaragd ali celo rubin. Redki pa so tisti, ki pridejo do samega rudnika. Večina poskuša srečo niže ob potokih in raznih kotlinah. Najpogumnejši, ki po velikih naporih dospejo do rudnika, tavajo po starih hodnikih, iz katerih kap-lja voda in zaudarja po trohnobi. Malokateri izmed kopačev, ki zabijajo krampe v stene zapuščenega rudnika, se lahko pohvali z uspehom. Vendar pravijo, da je bilo nekaj tudi srečnih. Neki Dunajčan, ki je štirinajst dni naporno kopal, se je vrnil domov s tisoč karati smaragda in dobil naslov »kralj smaragdov«. Letos pa je lovcem na srečo odzvonilo. Nič več se ne bodo trudoma vzpenjali po strmih poteh k rudniku, kajti neki avstrijski inženir je dobil koncesijo za izkoriščanje rudnega blaga v tem kraju.
V ZDA «o pred kratkim preizkusili aerovlak. kakor «'a Imenuje družba General Motors. Aercvlab zato ker ima patentirane sedeže, ki nevtralizirajo vse tresljaj«, ker vlak dobro prenaša vse pospeške ln se z lahkoto in brez težav ustavlja. Nekateri novinarji so vlak primerjali z luksuzno limuzino Železniška družba Pennsylvania Raiiroad še ni kupila tega aerovlaka. čeprav ga verl“tno bo no uspešno zakl.iuCenih preizkusih. V nasprotju z dosedanjimi potniškimi vlaki, v katerih sedi povprečno okrog 70 potnikov v enem vagonu, je aerovlak sestavljen iz desetih vagonov s 48 sedeži v vsakem, r.ažii le za približno 50 odstotkov od navadnega potniškega vagona in stane približno *« odstotkov manj Menda bo tudi vzdrževanje vlaka za 68 odstotkov cenejše. Vlak so preizkusili na 45% km dolgi progi med Chicagom in Detroitom. Deset vagonov Je vlekla Diesel lokomotiva 1288 k. riL ki Je preverila to razdaljo v štirih urah. Na nekaterih mestih je aerovlak vo®li 14« km na aro.
Stroški sa gorivo na celi relaciji so znašali samo 18 dolarjev,
Previdnost pri kortizona
Angleški medicinski časopisi so nedavno objavili članek, v katerem opozarjajo zdravnike, naj bodo zelo previdni pri zdravljenju bolnikov s kortizonom. Kot je znano, je kortizon hormonski preparat nadledvične žleze in ga uporabljajo predvsem proti revmi. Pred kratkim je neki angleški zdravnik predpisal revmatičnemu bolniku večjo dozo tablet kortizona. Pri zdravljenju revmatizma je zdravnik opazil, da so bolniku, ki je bil prej plešast, začeli rasti lasje. Vendar pa je kljub temu bolnik nepričakovano umrl. V medicinskih časopisih ooudarjajo, da vsebuje kortizon mnogo koristnega, a tudi mnogo škodljivega, zato priporočajo zdravnikom pri zdravljenju s kortizonom največjo previdnost.
Naravna predstava
Velik preplah je povzročil pujsek, ki se je med oddajo pojavil v nekem newyorškem televizijskem študiju. Nekaj igralk se je od strahu onesvestilo, ene so poskakale na mize in stole, nekatere pa so padle v objem svojim partnerjem, pri katerih so iskale zaščito.
Naslednjega dne je dobil televizijski studio na stotine pisem, v katerih so gledalci izražali svoje zadovoljstvo, ker se le redko zgodi, da bi videli »tako veselo in naravno predstavo iz resničnega življenja«.
Zakaj se Je človek dvignil na noge?
Sodobni ameriški znanstvenik dr. Britten je o procesu preobrazbe opice v človeka pred kratkim dejal naslednje:	Davni
predniki današnjih ljudi so začeli hoditi po dveh nogah v času, ko so se začeti topiti ledeniki, nekako pred milijon leti, ker so hoteli zaščititi trebuh in prednje ude pred vlago in mrazom. Svojo trditev je podkrepil s tem, da je odnesel šimpanza na samoten jezerski otok. Ko je padel prvi sneg in se ja začela opica, ki je do tedaj hodila po vseh štirih, posluževati samo zadnjih nog.
Miniaturni avtomobilski zemljevid
Na pravokotniku velikosti 25 X 15 centimetrov je pred kratkim izšel avtomobilski zemljevid Pariza in cele Francije. Na 170 lističih iz plastičnega materiala, ki so montirani na poseben način tako, da se lahko hitro izmenjajo in ima šofer v nekaj sekundah pred seboj vsako cesto ali kraj v Franciji. Prozorno platno omogoča šoferju, da s svinčnikom začrta na zemljevidu celo pot, ki se da kasneje tudi zbrisati.
*
Po letnih poročilih znaša lanskoletna proizvodnja francoske avtomobilske industrije nad 553.000 avtomobilov.
Zračna zavesa
Ameriško podjetje s kolonialnim blagom »Croger Company« v mestu Cincinatti v državi Ohio je opremilo eno izmed svojih -velikih trgovin z »zračnimi vrati« oziroma »zračno zaveso«. ki med delovnim časom nadomestuje prava vrata.
Izum sestoji iz posebnega kroženja zraka okrog vrat, ki tvori nevidno zračno steno, ki zadržuje toploto, da ne uide iz prostora, istočasno pa onemogoča insektom dohod v prostor. Pri vsem tem pa je zanimivo to, da kroženje zraka ne skuštra las niti eni ženski, ki vstopi skozi zračna vrata v trgovino. Po končanem delovnem času zamenjajo vrata z običajnimi, ki se lahko tudi zaklenejo^
ST. 13 — 17. JANUARJA 1958 f SLOVENSKI POKOSIVILIC f «lf. V
ANDJELKA MARTIČ
OPOZORILO MUDIM BRALCEM
V skladu t željo številnih mladih bralcev, ki bo se pritoževali zaradi tega, ker je zgodba o Listku izhajala v našem listu doslej le \'sako nedeljo in so se tako posamezni odlomki preveč izmikali bralčevi pozornosti, je urednlltvo Slovenskega poročevalca sklenilo, naj Llšček poslej izhaja vsak dan. Prepričani smo, da bo mladim in starim bralcem s tem ustreženo zlasti v času, ko se je končala naša slikanica Za očetom in preden začne izhajati naša nova slikanica. O slednji v kratkem kaj več — upamo, da se vam bo prav tako priljubila kakor vse dosedanje. Za zdaj pa pazite: vsak dan Lišček!
•
»Pa je res lep, lisast...«
Nenadoma mi je trudna misel zastala ob tem stavku Kako je rekel očka? Lisast? Lisast, to se pravi pegast. Saj ima srnjaček res posejane lepe bele pegice po rumenkasti dlaki
»Saj res,« sem vzkliknil na glas, »LiSček, naj. mu bo ime Lišček..in sem se veselo nasmejal.
»Kaj pa razgrajaš,« me je streznil glas Tete, ki je spala ziaven mene. »Vsaj ponoči daj mir.«
Ovedsl sem se in brez besede zlezel pod pisano odejo. Se isti trenutek sem zadovoljno zaspal. SmjaČek je bil krščen.
Jovo se vrne iz akcije
Dva dni sem se mučil z Liščkom. Resno sem se že bal, da mi bo poginil. Po nekajkrat na dan sva se z Draganom trudila, da bi mu vlila nekaj mleka v gobček, a to je Slo zelo težko* Tudi smilil se nama je, kadar sva ga tako trpinčila. Kako se j * nesrečnik izvijal in opletal 2 noži* cami. In žalostno naju je gledal, kakor bi hotel reči: »Nisem vajen tega. Mama me ni tako hranila.« A kaj sva hotela. Nisva menda mogla pustiti, da bi poginil od lakote. Celo pod kravo sva ga nesla, pa kaj, »mjaček ni tele in krava ni srna. Kako naj bi se to dvoje združilo.
Se dobro je bilo, da sem imel Dragana. Prav on mi je pomagal, da je srnjaček popil vsaj nekaj mleka. A če njega ne bi bilo. Niti pomisliti nisem smel na to. Ves dan sem trepetal, da ga ne bi očka kam poslaL Na arečo sta bila na vrsti Stevica in Milan, Dragan se je bil komaj vrnil s poti. Izmenjavali so se.
Se pol toliko težav ne bi bilo, če bi imela razvodnika straže Bogdana. A ta je odšel v Svoj OrijavaC, ker so mu sporočili, da mu je hudo zbolel otrok. Ce se ne bi bilo to zgodilo, bi nam bil on pomagal. Tako sva se sama ubijala.
Lišček se naju je že čisto privadil. Odnesla sva ga iz kolibe na majhno trato in ga tam spustila. Hotela sva se prepričati, če bi ušel. Malo sem se bal, na dnu srca sem pa verjel, da me ne bo zapustil. Zato pa je bil Dragan tem bolj previden. • "	-
Smjaček se je najprej začudil soncu, pomežiknil in stresel z glavico, p^tem pa objestno stekel po trati. Pred drevjem je obstal, se obrnil k nama, pa spet proti drevju, kakor da bi se nečesa motno spominjal. Gledala sva ga s pridržanim dihom in se stiskala za roke. Nazadnje je stopil dva tri korake med drevesa, v njihov hlad, dvignil glavo in začel vohljati na vse štiri strani.
»Sel je,« je šepnil Dragan in prebledel. »Rekel sem ti. To ni pes.«
Nepravilnosti ln okoriščanje na račun skupnosti v soboškem okraju
prt Itn« JCMJu a* kiUb. Je ud mMtotn Mtel« acmt« mogla.
tU cMtt ni Mio tire 2uie. v vseh hliah je bilo temno, Je tam je
svetloba prihajala *kozi okno. Moiki majhne postave Je odprl vrata in vpraial, kaj. bi reda. Stopila sta V kuhinjo, kjer Jima
Je na dolgo ln široko govoril, ka. ko je pošten, čeprav ga o tem nista ničesar vpragala. Pustila sta ga, da v miru povečerja. Jed mu ni več teknil« in kar naenkrat je vstal od mize, da bi stopil proti shrambi po kis, toda do tja ni prišel. Miličnika ga nista izpustila Izpred oči. Poizkušaj je z dragim izgovorom, vendar zaman.
To ,1e še podkrepilo sum miličnikov, da sta na pravi sledi. Zato ata ga začela preiskovati ln našla v žepih suknjiča had os.ono din Dena- Je bil ves zmečkan. Ugotovila sta. da imata opraviti z vlomilcem. ki je pred nekaj uram! vlomi! v sobo neke poslovodkinje na Poljanski cesti ln ji odnesel skora, sto tisočakov Čeprav Je sprva trdil, da mu, je denar izročila mati. je pozneje izjavil, da ga je dobili drugod, kje pa ni hotel povedati. Povedal Je celo Uro. k0 ga je dobil, vztrajni kriminalist. ki je vlomilca poznal, pa je ugotovil, da je bil ta čas povsem drugod. Tud! o vlomu, ki ga je izvršil nekaj dn‘ pred .tem v Mostah, ni hotel slišati. Ugotovili pa so, da Je tistega dne v nočnih urah razbil steklo na oknu in se skozi odprtino splazi,1 v pisarno, kjer je vlomil v pisalno mizo in si prisvojil denar. Tistega večera, ko je vlomil, v spalnico poslovodkinje. Je prav tako skušal vlomiti v isto pisarno.
Prod dnevi, ko je sedel na zatožni klo-pl. je bi) samozavesten kakor ponavadi In Je Venomer ponavljal, da ni kriv. ter zahteval, naj mu dokažejo, ka.r pa so že storili kriminalistični organi in sodišče je dokaze na razpravi obnovilo ter ga obsodilo na tri leta strogega zapora.
NELJUBO SREČANJ«
Pred dnevi sta privozila na križišče V Hajdini v ptujskem okraju z osebnim« avtomobiloma voznika Andfija Kovačič in Karel Oagl. Voznik Kovačič Je trčil na križišču V Gaglov avtomobil in ga pri tem huje poškodovali tudi na svojem avtomobilu Je. utrpel precej škode, ki je bila ocenjena na obeh vozilih za okrog 120.000 dinarjev.
Na križiščih cest v naseljih ali teven njih j« razmeroma precej nezgod/ Samo. lani v decembru jih je bilo v republiki 2R, prt katerih Je bilo poškodovanih 12 oseb. ker so bili Vozniki premalo previdni in niso upoštevali prednosti drugega vozila, ki je vozilo ta Čas po prednostni, namreč po glavni cesti. Poleg tega tudi vso premalo Upoštevajo prometne znake, ki opozarjajo voznika, preden pripelje na glavno cesto, kako mora voziti, da. ne nastane nezgo-da.	-s
PRETEP, KT SE JE TUDT NAPADALCU TAKOJ MAŠČEVAL
Staro sovraštvo je bilo povod, da Je v prepiru napadel z nožem
upokojenca Antona Gradišnika njegov sosed Franc Slemenšek iz Morja pri Mariboru. Gradišnika je dvakrat zabodel v hrbet in štirikrat v prsa. Hoteč pobegniti pred miličnikom, pa si je na domačem pragu zlomil nogo, tako da So reševalci oba skupaj prepeljali v maribosko bolnišnico.
(JP.-
Finančna inšpekcija soboškega okraja je kljub slabi štev lčni zasedbi odkrili vrsto nepravilnosti v poslovanju posameznih podjetij in zasebnih obrtnikov Pri pregledu poslovanja zasebnih obrtnikov so ugotov li, da je Sitar Franc Zidar iz Murske Sobote posloval skoraj leto dni brez obrtnega dovoljenja, se ukvarjal z nedovoljeno trgovino, uporabljal brez pooblastila firmo drugega obrtnika, prekupčeval z devizami in tihotapil. Vulkan zer Rudolf Horvat iz Murske Sobote je prijavil z davčno prijavo letni promet v višini 617.132 din, medtem ko Je znašal dejansko ugotovljeni promet 1,546.627 d n. Ključavničar Franc Kofjač iz Murske Sobote je prijavil 223.810 din čistega dohodka manj kot ga ie dejansko dosegel. Pri gostilničarju' Rudolfu Kolerju iz Gornje Radgone se zaloge vina niso u-jemale s knj gami za 767 litrov vina in je imei zaostanete na pr o-metnem davku v višini 141.103 din Pri gostilničarju Marši, zu v Radencih so ugotovit, da je v tervjdgo prodanih alteohom^h pijač
vpisal nižjo ceno kot je znašala
dej sirska proda jna cena ter ^ je tr-ko nastala razlika v višini 172.730 din.
Organ' finančne inšpekcije bi morali letos pregledati poslovanje 265 gospodarskih organizacij socialističnega sektorja. 14 finančno samostojnih zavodov, 38 družbenih organizacij m 23.175 z asebnikov-pri dobitnikov. Od celotnega števila zavezancev so pregledali 234 zavezancev ai. 73.8 odstottee, medtem teo so pri zasebnikih-pr'dobitnikih zaradi maloštevilnega teadra opravili samo 35 pregledov. Med najpogo-stejše prekrške gospodarskih organizacij v soboškem okraju spadajo neurejeno in neažurno knjigovodstvo,	neoverovljene
knjige, neurejene evidence osnovnih sredstev n materiala, pomanjkljiva dokumentacija in nekateri drugi prekrški,
Kmetijsko gospodarstvo v Bel-tancih ima neažurno knjigovodstvo in ne uporablja predp sane-ga kontnega plana. Poslovne knj ige v tej gospodarski organizaciji niso overovljene. Zaradi nereda v lenj iigovodstvu je finančna infekcija predlagala gospodarskemu svetu OLO. naj računovodjo razreši. Kmeti jsko gospodarstvo v Beltincih priporočila gospodarskega sveta n,i upoštevalo, ker baje niso našli nadomestitve Računovodij« Je pozneje sam odpovedal službo, ker ga Je občin-flkš odtaf v Beltincih nastavil kot
šefa u n ra ve za dohodke! Trgovsko podjetje na malo »Prekmurski magazin« še do danes nima potrjenega zaključnega računa za leto 1954 zaradi neurejenega knjigovodstva, nezadostne dokumentacije in popravljanja posameznih vknjižb. Tudi v kleparstvu v Murski! Soboti nimajo overovljenih poslovnih knjig ter računovodja nima soglasja za nastavitev. Računovodja podjetja je zaradi poneverb . na občinskem _ ljudskem odbora v Turnišču bil odnuščen in kaznovan na 2 in pol leti zapora in povračilo povzročene škode. Evidence osnovnih sredstev ln materialne' evidence v podjetju sploh nimajo. Posamezna materialna stroškovna mesta v knj'govodstvu nekatere gospodarske organizacije obreme-niuielo tudi z izdatki, ki po svoj! naravi spadajo med plače, inve-Sticiie. med izredne izdatke al pa sploh nastajajo stroški, ki z gospodarsko dejavnostjo nimajo nobene zveze. Kmetijsko gospodarstvo v Beltincih je dajalo svojim delavcem in uslužbencem razne deputate (krompir, mleko ž tarice) po zelo znižanih cenah, ki v nekaterih primerih sploh niso dosegli lastne cene podjetja, Tako so prikazovali nepravilni sestav stroškov in nerealno realizacijo. na drug’ strani pa zmanjševali povprečni hektarski donos. Tovarna dežnikov V Lendavi je v breme materialnih stroškov vknjižila provizije potnikov v višini 111.988 din in lastno finansiranje investicij v višini 241.7B6 din.
NEPRAVILNA UPORABA OBRATNIH SREDSTEV
Trgovsko podjetje na malo »Koloniale« v Murski Soboti Je uporabljalo obratna sredstva za kredltranje potrošnikov v višini
2.942.741 din. Med dolžniki so tudi
uslužbenci podjetja s precej Visokimi zneski kot na primer za 173.280 din, 112.11S din td. Podjetje je te dolžnike Izkazalo v bilanci kot zalogo blaga. Trgovsko podjetje na ma.lo »Prekmurski magazin« je uporabljajo obratna sredstva tud! za kreditiranje potrošnikov v višni 119.909 din. Odgovorni uslužbenci so po nalogu direktorja popravili inventurne popise in dolžnike izkazal! kot fiktivno zalogo blaga Razen teg« j« podjetje upora-bllo Še 614.762 din obratnih sredstev za finansiranje investicij .
drzen vlomilec obsojen Zgodnjega novembrske*« Jutra, ko gta miličnika potrkala aa vrat«
KOLEDAR
Torek, 17. januarja: Anton.
•
Na današnji dan leta 1706. se Je ' v Bostonu v Severni Ameriki rodil državnik, pisatelj ln fizik Benjamin Franklin. Povzpel se je od tiiskeir. vajenca do znanega pisatelja in naravoslovca. Izumil je strelovod in po njem imenovano. »Franklinovo ploščo« ter odkril razloček med pozitivno in negativno elektriko. Udejstvoval se je tudi v političnem življenju. Sodeloval je pri osvoboditvi Združenih držav, dosegel kot poslanec v Parizu zvezo S Francijo in sklenil mir z Anglijo.
•
17. 'Januarja 1943 se Je začela četrta ofenziva proti NOV.
•
Društvo slovenskih književnikov vabi svoje člane na XI. redni letni občni zbor dne 23. januarja 1956. — Dnevni red: 1. poročilo upravnega odbora. 2. volitve. 3. razno. — Občni zbor bo ob 20. uri v društvenih prostorih v Ljubljani, Wolfova 1/IH. Odbor
Obvestilo! Obveščamo vse delavce. ki so bili zaposleni v letu 1955. da lahko dvignejo presežek plač za m. četrtletje 1955 do 31. Jan. 1956. — Opekarne Grad Ljubljana — Titova cesta 14.
.K sodobni stanovanjski kulturi spadajo
GO-KO lAititi
v toaletnih prostorih
C« hotd	—hrtavd
■smo posn—is iMm )top«itu> *©1. Osvežuje teto, destnfieue 1» krepi tvoj« ttvcei
OPERA
Tore*. 17. jsn., Oto 18.80: 6trsu*«; Kavalir % (Sta Abonma Ted C.
Sreda, 18. Jsn., ob 18:S0: Llnd-pa.ntnert Danima. Abonma rea
G.
Četrtek. 1». jsn., ob 15:	Sme-
tana; Prodan« nevest«. Zaključena predstav* sa gimnazijo Jesenice.
Petek, 20. jan., ob 15.30: Mozart: Figarova svatba. Abonma red petek." popoldanski, sobota, 21. J«n.. ob 19.30; Verdi: Ples v maskah. Gostovanje Rudolfa Francla. Izven ln za pode-želje.
Šentjakobsko gledaliSCe
Mestni dom Sreda 18 jan., ob 20*. L. Podor: »Uspavanka*, veseloigra. Izven Prisrčna in zabavna FodorjeVa veseloigra »Uspavanka« vedno Iz-nova polni dvorano šentjakobskega gledališča. Za obiskovalce, ki tudi pri zadnji uprizoritvi te veseloigre niso dobili Vstopnic, bodo te rezervirane do srede do 12. ure. Prodaja Vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje tel. St. 82-860
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — GledaliSka pasaža
Torek. 17. jan. ob 15,30:	Matej
Bor:	»Vesolje v akvariju«. —
Abonma Torek popoldanski. — Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 18. jan. ob 20:	Gogolj:
»Ženitev«. Abonma TsS I, Četrtek, 19. jan. ob 20: Matej Bor: »Vesolje v akvariju«. Abonma red Četrtek Vstopnice so tud* v nrodaii.
Sobota. 21. Jan. ob 20: Gogolj: Ženitev. Izven,
Nedelja. 22. Jan., ob IB:	Pavel
Golja: Srce igračk. Izven,
Ob 20: Leskovec: Dva bregov«. Izven. Zadnjič.
MESTNO GLEDALISCE CELJE
Torek 17. jan. ob 19: Shakespeare: »Othello«. Gostovanje v Kostanjevici na Krki.
Sobota, Sl. jan. ob 29: Ivan Cankar: »Lepa Vida«. Premiera. — Premierski abonma in izven. Nedelja, 2*. Jan. ob 15.30: Ivan Cankar: »Lepa Vida«. Nedeljski abonma in izven
KONCERTI
Znameniti pianist Aleksander Borovski koncertira v soboto, 21. jan., za modri abonma. Spored obsega del« Bacha, Beethovna in Chopina. V prodaji je ie nekaj vstopnic, cene od 500 din navzdol.
Abonente modrega abonmaja prosimo, da do petka. 20. jan. plačajo 2, abonmajski obrok. Blagajna posluje v veži Filharmonije od 10. do 12. in od 16. do 18. Ure.
K
V Četrtek. 19. t. m., koncert ia rdeči abonma (Mozartov večer). Solista Nada Vidmarjeva. Igor Ozim. Dirigent Bogo Leskovic, —
Vstopnice razprodane.
V petek. 20. t. m. isti koncert za reprizhi (oranžni) abonma. — Vstopnice od SCO do 150 din pri dnevni blagajni.	K
PREDAVANJA
Prirodoslovno društvo vabi na predavanje prof. dr. Božo Škerlja: Od Cipra do egiptovskih piramid. Predavanje, spremljano z • mnogimi b«rvn:mi- diapozitivi, bo danes ob 20. ur.i -v: Prirodoslovni predavalnici 17 ni Verz C, vhod z Gosposke ulice.	-P
»Ciklogčnetični probleml« je naslov predavanja tov. .Pristov Janka. dipl. met.. 2' bo V- okviru Društva meteorologov Slovenije v sredo. . 18. t. m., ob 17. uri v meteorološkem Inštitutu (Realka) Vegova l/desno. "Vabljeni.	P
Slovensko geološko društvo vabi na predavanje: Boj človeka s Severom morjem. Predaval bo tov. A. Sercelj v sredo. 18. Januarja, ob 17. url v Matematični predavalnici na univerzi.	-P
tr—jjmf ib UkRM poslovila« bo.
aodo ob odprtem grobu, kd Jih Je izrekel župni upravitelj tov. Gr-mi£, predsednik PGD . Prekop« tov. Ooropevšek in predsednik občine tov. Pečovnik Fr.
Neutolažljiva žena Julijana ‘n sorodniki.
Prekopa, dne 15. Jan. 1686
RAZPISI
Komisija za razpis mest direktorja pri OBC LO Maribor — Center
razpisuje po čl. 10 Zakona o pristojnosti občinskih in oikrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55) in čl. 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ štev. 51/53)
mesto direktorja veletrgovine z vinom, žganimi pijačami in sadjem »vino-sadje« —-Maribor.
Pogoj:	dovršena fakulteta ali
dovršena ekonomska Skednja šola . z daljšo prakso v komercialni službi.
Pravilno kolkovaitte prošnje s priloženim strokovnim in osebnim življenjepisom ter dokazili o strokovni izobrazbi vložite pri Tajništvu Obč. Lo Maribor -Center do 25. januarja 1956. R
OBJAVE
IZID
velikega nagradnega žrebanja ' za člane Prešernove družbe
15. t. m. j« bilo izvedeno pod vodstvom posebne komisije in ob navzočnosti 17 poverjenikov v prostorih Prešernove družbe ve- . llko nagradno žrebanje za člane, ki so prejeli v koledarju za leto 1956 posebno	srečko.
Izžrebane so bMe naslednje šte-vilke:
375. 633. 1301. 1331. 1504, 163«, 1638, 1775.	1817.	1827.	2182.	2436,	2479,	2549.
3056	3273 ,	3344.	4208 .	4627,	4751.	4889,
5107.	5503,	5917.	6248.	6654.	6941.	7479.
7694 .	7695.	7861,	8040 ,	0-713 .	8721,	9491,
9549. 9530 9724. 10.054, 10.380. 10.653, 11.923.	12.515.	13.693,	14.456,	14.539,
15.138.	15.232.	17.456,	16.470,	16.638,
17.477,	17.736,	17.820,	17.983.	18.318.
18.593	18-623.	19.1.10,	19.271.	19.383,
19.642	20.808.	21.504	,	21.594 .	22.038,
22.199'	22.607.	22.649.	22.700.	23.039,
23.148,	23.234 .	23.391.	23.737	.	23.889,
24.065	25.060.	25.107.	25.343 ,	26.193,
26.803.	27,036 .	27.136	27.148,	27.203.
27.509.	27.719 .	27.796.	28.402.	28.780.
29.017	29.OG0.	29.OSO.	29.098.	29.217,
29.856	29.967,	30.481.	30.532,	30,740.
31.132.	31.289.	32.879,	34.076.	34.437.
35.192.	35.414 ,	33.831,	35.880,	36.573.
37.096	37.104.	37.130.	37.611.	38.062.
38.164	39.480.	38/576.	38.596.	33.730.
39.008'	39.334.	39.934 .	40.265	.	41.016.
41.193.	41.319,	41.471,	42.540.	42.835,
4.2835	.43.050.	43.245.	44.290.	44.859,
45.162,	45.231,	45.715	45.730,	46.736,
47.796	47.877,	48.629.	48.642	.	48.853.
49.297,	50.113 .	50.22-1.	50.402,	51.620.
51.819	52.511.	S2.72.1,	53.037.	53.038.
53.111.	53.522.	53.821.	.94.110.	54.183.
54.205	55.254.	55.421.	55.675 ,	55.356.
5A052!	57.538!	58.244.	59.079.	59.365.
60.259,	60.713.	80.390.	6i.46t.	61.607.
61.895.	62.397.	62.483 .	62.638	.	62.838.
62.9,53.	63.234.	64.902.	65.277.	65.431,
67.28f>!	67.465.	67.519.	67.652.	67.759.
63.083.	68.411.	68.555.	68.614.	68.642.
63.865.	69.026.	69.209 .	69.299	69.615.
69.919	70.007.	70.014 .	70.120 .	70.164.
70.622.	70.639 .	71.597.	72.165.	72.198.
72.277	72.794.	73.418.	74.105.	74.205,
74.409	75.126,	75.270.	76.088	.	76.344,
76.759. 76.367.
UMRLI
SKUD »Tine Rožanc« — plesna
sekcija — razpisuje zaradi zaključka začetniških tečajev nadaljevalna tečaja, in sicer mladinski in drugi tečaj za zakonce in starejše osebe, tudi s poukom lati-nsko-ameriških plesov. Informacije in vpisovanje v nedeljo’ od 10. do 12. in od 15. do 17, ure. v ponedeljek od 13. do 20. ure, v sredo od 18. do 20. ure v stekleni dvorani — Pražakova ulica 19. Poučuje d'p!omIrani plesni učitelj Ludvik S.mončič.
ZA OBČUTLJIVO KOŽO
Muxy,ous‘
klinično preizkušena krema!
GLEDALIŠČA
DRAMA LjtJBLJANA
Torek, 17- jan.. ob 15:	Golia:
Jurček. Zaključena predstava za gimnazijo Litija.
Ob 20. Machiavelli: Mandragola
Abonma red tJ.
Sreda, 18. . Jan., ob 20:	LOrca
Svatba krvi. Abonma B.
Četrtek, 19. jan., ob 20: Shakespeare: Henrik IV. Abonma F (Falstaff Pavle Kovič).
Petek 20. jan. ob 15.30: Miller : Lov na čarovnice. Dijaška predstava po znižanih cenah.-Sobota. 21. jan., ob 20: Shakespeare: Henrik IV. Izven in za podeželje ,	■
(Falstaff Janež Cesar).
Ob 20: Machiavelli: Mandragola. Gostovanje ljubljanske Drame v St. Vidu nad Ljubljano
V želji, d« tol- gledališč« čtal bolj približala mladini, Drama SNG ponovno ovaja popoldanske dijaške predstav* p« snižanlh cenah. Predstave bodo Ob petkih popoldne, vstopnice bodo v redni
prodaji la bodo na razpolago
vsakomur, ne le dijakom tn Študentom. Prva dijaška pred*tava po znižanih cenah bo v petek, 2«. t. m. Na sporedu le Millerjev« drama »Lov na čarovnice* Začetek ob 15.3«.
Po dolgotrajni zapustil naš oče
KONRAD MALLT avtoizvošček Pogreb dragega pokojnika bo -danes. 17. jan., ob 16.30 iz Frančiškove mrliške veže na Zalah.
Žalujoči:	žen* Jožefa, sinova
Konrad in Jože z družinama, hčerka Zofi por. Kdstenberger ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana. Tržič. Villach.
ZAHVALE
Ob nenadomestljivi Izgubi našega nadvse srčno ljubljenega moža. brata, svaka in strica
AVGUSTA VRANIC
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali teir nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, poklonili številne vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo Izrekamo vsem sosedom ki so nam v naj hujših urah pomagali. Dalje se zahvaljujemo domačim gasilcem, kakor tudi gasilcem iz Kaple. Vranskega. Ločice in Tešove za častno spremstvo, domačim pevcem pod vodstvom tov. Križnika za v srce segajoče žalostinke pred hišo žalosti in ob odnrtem grobu. Prav posebno se zahvaljujemo za pre-
Uradnt sp’sek darril, in na katere srečke so bila posamezna darila izžrebana, bo objavljen v 2. številka ljudske revije Prešernove družbe »Obzornik«. Vsak l-astni-k izžrebane Srečke naj srečko iztrga iz koledarja za leto 1956. Izpolni s svo.j'm točnim naslovom ter naj jo pošlje priporočeno na naslov: Prešernova družba. Ljubljana; Tomšičeva- 9. Kupon srečke obdrži zaradi event. reklamacije. CM m bomo prejeli izpolnjeno srečko bemo poslali izžrebancu pooblastilo za dvig dobitka in druge info-rmacije. Izžrebane srečke, poslane po 1- aprilu 1936 zapadejo v korist Prešernove družbe.
Žrebanje »a člane PD. ki so kmečki proizvajalci, je bilo odloženo za 15 dni. ker je od 1482 poverjenikov poslalo poimenske soiske članov PD. ki so kmečki proizvalalci. le 372. Zato ponovno vabimo poverjenike, da nemudoma pošljejo poimenske spiske, ker bo to žrebanje nepreklicno v nedeljo, 29. t. m.
PUTNIK SLOVENIJA
PUTNIK SLOVENIJA bo organiziral 23. febr. štiridnevni izlet v Mtinchen. Točnejša pojasnila in programe zahtevajte v najbližji poslovalnici PUTNIK A SLO*VE-NT.TE.
PUTNIK SLOVENIJA bo organiziral v marcu več tridnevnih avtobusnih izletov na mednarodne velesejme na DUNAJ in v VERONO. Podrobni programi so na razpolago v vseh poslovalnicah PUTNIKA SLOVF.NIJE.
2E IMATE LETOŠNJE PROGRAME IZLETOV TN POTOVANJ PUTNIKA SLOVENIJE? Zahtevajte jih v naibliž.ii poslovalnic: PUTNIK SLOVENIJA.
PUTNIK SLOVENIJA bo organiziral v nedeljo. 22. januarja enodnevni izlet na smučišča v Kranjski gori z motornim vlakom. Ugodni vozni red. hiter in poceni prevoz. Prijavite se pri PUTNIKU v Ljubljani.
BhDIO
SPORED ZA TOREK
Poročila:	5.05,	6.00,	7.00,	13.00,
15.00. 17.00. 19.00 ln 22.00.
8.00—6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored). 6.20 Naš predlog za Vaš jedilnik.
6.25 Reklame. 8.33 Priljubljen« popevke. 7.10—7.30 Vedre melodije, ll.oo Radijski koledar, ll.os Gospodinjski nasveti, 11/15 Dopoldanski koncert. J o ser H»ydn: simfonija st. S* v G-duru »OJCfordska«. 11.45 Cicibanom — dbber dan (Dve zgodbici Vida. Pečjaka). 12.80 Pojeta zbora KUD Ivah Rob iž Ljubljane p. v. Franca Marolta in moški zbor »Grafika« p. v. Slavka Mihelčiča. 12.30 Kmečka univerza   Prof. ing. F. Mikuž: Podnebje ln zemljo moramo prilagoditi. 12.40 Nekaj opernih arij. 13.13 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Od melodije do mfelodije. 14.20 Pionirski kotlčeik. 14.33 Želeli ste
— poslušajte! 15.15 Igra trio Kann-pič. 1.3.20 utrinki iz literature — YoUghill Rang: Streha iz ločje
— I. 15.45 Igra orkester G. Meia-chrino. 16.00 Tečaj esperantskega jezika — 14.' lekcija. 16.10 Z našimi solist, ih skladatelji. 17.20 Zabavna in plesna glasb«, vmes reklame. 18.00 ZunanjeipoUlienii feljton:	Preobilje im pomanjka-
nje v ZDA. 18.18 B. smetana: Trije odlomki iz opere »Prodana nevesta«. 18.30 Športni tednik. 10.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Tedenski notranje-poHtrčni pregled. 20.10 Poje Slovenski oktet. 20.30 Radijska igra — Anny Tichy: Neznana mojstrovina (prva izvedba). 21.30 F. Schubert — F. Liszt: Dunajski večen (Edith Farnadi). 22 15—23 00 Zaplešimo (plesna glasba) 23.IS—23.00 UKV program: Demetrij Zebre:	Suita za mali
orkester. Aram Hačaturjan: Koncert za violončelo in orkester. 23.00—24.00 Oddaja za tujino - M valu 327,1 m (Prenos Iz Zagreba).
MALI OGLASI
ELEKTROINŠTALATERJA, samo-
stojnega, spfejniemo takoj. Plača po dogovoru, za samca sta-novanje preskrbljeno. Ponudbe pod »ERSO« v ogl. odd. S0i-1 FRIZERSKO POMOČNICO, skromno in pošteno, dobro v frizerski stroki in sigurno v samostojnem delu. z večletno prakso — sprejmem takoj. Plača dobra. Naslov v ogl. Odd.	535-1
ŠOFERJE C iti D kategorije sprejmemo takoj. Plača P° dogovoru.
Zglasite se v upravi Električne cestne železnice, Ljubljana. 688-1 TRGOVSKO PODJETJE »USNJE«, Celje, Trg V. kongresa štev. 4, potrebuje za takojšen nastop dva trgovska pomočnika, vojaščine prosta, s prakso, ali delno prakso v usnjarski ali železninarski stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje Z življenjepisom poslati na upravo podjetja, Trg V. kongresa štev, 4.	890-1
OBRTNO PODJETJE »Tekstil« — Kozje, išče za takoj samostojno knjigovodkinjo (knjigovodjo) in mojstra pletilca ali pletilko. — Ponudbe na naslov.	891-1
DOBRO strojepisko, verzirano v računovodstvu iščemo za l. februar. Zveza Čebelarskih društev Ljubljana Miklošičeva 28 .	900-1
SLUŽBO išče pošteno kmečko dekle na državnem posestvu ali podobno državno Službo. Naslov v oglasnem odd.	903-1
VAJENKO prešivalko sprejmem. Talan Franjo, Pražakova ulica štev. 8.	898-3
PRODAM AVTO Steyr 220. dobro ohranjen, z rezervnimi deli. — Dr. Leskovar, Rogaška Slatina.	844-4
MALA BARAKA, krita z valovitim eternitom. primerna za gojitelja malih živali, ugodno naprodaj. Vprašati; Titova cesta štev. 35-a-I, desno.	879-4
OSEBNI AVTO, štirlsedežnt, znamke »Opel-Kadet«, generalno popravljen. poceni naprodaj gospodarskemu podjetju. Naslov v podružnici SP‘ Celje.	8B8-4
ŠTEDILNIK, železen,' V dobrem stanju, prodam.; Naslov v ogl. oddeliku.	896-4
KUPIMO trofazni elektromotor na izmenični tok 25—30 KW, 330 V, 50 Hz, 730 ali 930 obratov na minuto, s pripadajočim zaganjačem — napuščaneem. Pismene ponudbe pod »Elektromotor« na podružnico SP Maribor.	887-5
KUPIM »Rollfilmkaseto« za 9x12 centim, kamero. Škerjanc, Ilirska 18.	901-5
ZAMENJAM triinpolsobno komfortno stanovanje v Mariboru za enako v Ljubljani. Informacije: Dobovi čnlk, Maribor, Heroja Šlandra •. Od 14. 16. ure. 873-9
In vi ste tako nesramni, d« prosite za roko moje hčerke, čeprav zaslužite ha mesec le toliko, da bi ji lahko kupili robce!
V tem nrinteru bom pač počae kal, da Elzo mine prehlad.
Išuštii
»UNION«: premiera amer. barvnega f.lima »Ljubim Meivina«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17,	19 in 21. V glavni vlogi:
Donal CPConoor.
-KOMUNA«: amer. film »Bojišče«. Tednik FN 2. Predstave ob 16, 13.30 m 21. v gl. vlogi:	Van
Johnson in Denice Marcel. »SLOGA«: ital. film »Oprosti ml«. Tednik FN 2. Predstavi ob 19 in 21. ob 10. 15 in 17 francoski film »Zenske so nevarne«.
•VIC«: amer. barvasti fiim »Steza slonov«. Brez tednika. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. V gl. vlogi: Elizabet Taylor.
Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 naprej.
»SOCA«; franc film »Zenske so nevarne«. Brez tednika. Predstave ob IG, 18 in 20. V gl. vlogi: Eddie Constantin. Prodaja vstopnic 'samo od 14 dalje. •SISKA«: acr.er. barvasti fiim »Povratek na Brodway«. V gl. Vlogi: Virginia Mayo in Gene Nelson. Režija:	Gordon Douglas.
Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. •TRIGLAV«: franc, barvasti film »Alarm na Jugu«. V gl. vlogi: Erich Von Stroheim in Giana Maria Canale. Predstave ob IS, 18 iti 20 Prodaja vstopnic od 15 dalje. Samo še danes. MLADINSKI KINO LM Kotnikova predvaja barvni film Walt Dis-ney: »V dolini bobrov« in »Na pol orala zemlje«.
Predstavi ob 10 in 15. Skupinske rezervacije vsak dan od 8 do 9 za naslednji dam na tel. štev. 22:024. Današnja dopoldanska predstava brez rezervacije. — vstopnina 10 d®.
»LITOSTROJ«:	italijanski film
»Za spuščenimi zavesami«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
KAMNIK:	angleški film »Ring«.
BLED; ameriški film »Podkupnina«. ob 20.
BREŽICE:	ameriški film »Zopet
pri dem o«.
NOVO MESTO »KRKA«: francoski film »Sužnji«.
KRANJ »STORZlC«:	amer.	film
»Ko ženske ljubijo«.
JESENICE »RADIO«: amer. barvasti film »Jetnik dvorca Zen-de«. Predstavi ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«:	francoski
film »Zenske so nevarne«, ob 18 in 20.
TRGOVSKEGA POSLOVODJO — sprejme —- Kmetijska zadruga Strekljevec. p. Semič.	473-1
IZGUBILA sein v petek 13. januarja 1956 zvečer na vlaku iz Pragerskega v Celje osebno izkaznico ln nekai denarja. Vestnega najditelja prosim, da ml vrne izkaznico, denar naj obdrži.	885-10
OPOZARJAM pred nakupom ženskega plašča in različnega blaga od Mihe Bedena. Vir 76. Prodajalca prijavit; LM. Sestra Leo-poldina Beden, Vir 78.	884-11
Umrla je včeraj naša draga teta
PAVLA PATERNOSTER roj. PLANINEC
Pogreb bo v sredo, 18. januarja 1956, ob 15. uri Jakobove mrliške veže na Zalah.
Ziirich, Rim, Ljubljana, 17. januarja 1956.
Dr. Romano In Paolo Gregorig s sorodniki.
Pri opravljanju službene dolžnosti se je smrtno ponesrečil član našega kolektiva
J02E SEBJMIC
Požrtvovalnega
spominu!
šofer
člana bomo ohranili
Uprava in sindikalna podružnica Ljubljanskih mlekarn
Sporočamo Žalostno vest, da |e dne 15. ]anuarfa 1956 po kratki In muCni bolezni umrl naš sodelavec
BORIS MIKLIČ
dipl* pravnik in ekonomist
Dobrega tovariša In sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu!
L | u Dijana, 16. januarja 1956.
Kolektiv In sindikalna podruinlca Kemija - lmpex, Ljubljana
E
Z
Razglasitev egiptske ustave
Kairo, 16. jan. (AFP-Tan velikanskim šotorom na trgu tisoč ljudi, med njimi predstav zastopniki arabskih držav, dipl narnega sveta in vlade ter drugi. Abdel Naser danes razglasil no po uradnem sporočilu dali 23. Novo ustavo je na zborovanju sveta podpolkovnik Anuar el govori o izvolitvi predsednika skandirala: »Gamal, Gamal!«.
V govoru, ki ga je imel na zborovanju, je predsednik Naser izjavil:	»Nova	ustava	pomeni
konec dolgotrajne borbe, katero je nas narod vodil že od 18. stoletja proti tistim, ki so mu odrekali zakonite pravice.« Govoreč o bivših vladavinah in vsiljeni ustavi kralja Fuada iz leta 1823, je Naser dejal, da so le-ti omogočili tujim imperialistom in domačim izkoriščevalcem, da ohranijo oblast nad narodom. »Revolucija dne 23. junija 1952 je napravila konec tej sramotni vladavini,« je nadaljeval Naser in poudaril, da je omogočila razlastitev favdalcev v korist malih kmetov, odstranitev kapitalistov izkoriščevalcev z oblasti in konec tujih monopolov. Pogosto prekinjen z navdušenim ploskanjem, je Naser, ko je govoril o vojski, poudaril, da je bila le-ta sredstvo izkoriščevalcev naroda, medtem ko je sedaj, zahvaljujoč revoluciji, v službi naroda. Naserje poudaril tudi, da je potrebno Utrditi enotnost arabskega sveta zaradi učinkovitejšega upiranja imperialistom in obrambe neodvisnosti arabskih držav vse od Atlantika pa do Perzijskega zaliva. Pov/vajoč egiptovski narod, naj nadaljuje boj proti reakciji, izkoriščevalcem in imperialistom. je Naser zaključil, da nova ustava pomeni konec enega, toda tudi začetek drugega boja.
Z novo egiptovsko ustavo, ki so jo danes objavili v Kairu, je uveden predsedniški sistem, zakonodajna oblast pa je zaupana narodni skupščini. V nasprotju s staro ustavo iz leta 1353, ki J? bila izdelana po zgledu belgijske, nova ustava ni posnetek tujih ustav.
Sodelovanje državljanov v javnem življenju, ki se izraža v javnem mnenju glede življenjsko pomembnih interesov ueže \» in v sodelovanju v plebiscitih, prav tako pa tudi v sodelovanju z nacionalno unijo, da bi dosegi; cilje revolucije in obnovili politično, socialno in gospodarsko življenje naroda — je nacionalna dolžnost.
V prvem delu ustave je rečeno, da je Egipt arabska dežela in da so Egipčani arabski narod. S tern želijo potrditi krepitev enotnosti Arabcev kot pomembne sile v mednarodnem obsegu.
Državni režim je republikanski in demokratičen. Uradni jezik je arabski, državna religija pa islam.
Drugi del ustave govori o temeljih egiptovske družbe. Temelji, na katerih je zgrajena, so: socialna solidarnost, socialna pravičnost, javna svoboda in varnost ter enake možnosti za vse Egipčane. Ustava izpodbuja izgradnjo narodnega gospodarstva, da bi zagotovili skladje rtned javno in privatno gospodarsko dejavnostjo. Ustava ščiti privatno lastnino, določa pa tudi maksimum zemljišloe
posesti.
Ustava podpira zadružništvo, ščiti mladino pred izkoriščanjem, zagotavlja pomoč za starce, bolnike in nesposobne. V ustavi je
poudarjena tudi vloga žensk v
družbi in družini.
jug) Na velikem zborovanja pod republike se je zbralo nad 250 niki iz vseh egiptovskih krajev, omatski zbor, člani revolucio-Na zboru je egipt. premier Gamal vo egiptovsko ustavo, ki jo bodo julija na narodni plebiscit. — prebral član revolucionarnega Sat. Med branjem člena 120, ki republike, je ogromna množica
V tretjem delu ustave je govora o splošnih pravicah in dolžnostih. Vsi Egipčani so enaki pTed zakonom, prav tako pa imajo tudi enake dolžnosti ne gled.e na poreklo, delo ali jezik. Zagotovljena je osebna svoboda, kakor tudi svoboda stanovanja in veroizpovedi.
Ustava jasnči svobodo cnisll in znanstvenega raziskovanja. Z njo je tudi dana svoboda tisku in publikacijam v soglasju z zakonito pravico naroda kot celote.
Predsednika velijo takole: Narodna skupščina imen uje kandidata za javni »eferendum. Volijo ga na 6 let. Predvideno je, da je predsednik lahko tudi vrhovni po-
veljnik vojske in da lahko z odobritvijo narodne skupščine napove vojno. Prav tako lahko sklepa pogodbe In sporazume, ki jih ratificira skupščina. Predsednik ima pravico ob odobritvi skupščine razpisati plebiscit o najvažnejših problemih naroda.
V uradnem dokumentu, ki pojasnjuje novo egiptovsko ustavo, je rečeno, da ustava uresničuje demokracijo v najpopolnejši obliki s tem, da krepi sodelovanje naroda v dejanski oblasti in se tako izogiba zlorabam, ki spremljajo večino parlamentarnih sistemov. Predsednik republike ima dva pomočnika — ministra. Ta dva sta hkrati resorna ministra. Nova ustava posveča posebno pozornost decentralizaciji samoupravljanja.
Z narodno obrambo se bo ukvarjal visoki nacionalni obrambni svet pod predsedstvom predsednika republike.
V šestem delu j D rečeno, da bo 23. julija 1936 splošni plebiscit o dveh vprašanjih, o izvolitvi predsednika republike In, drugič, glasovanje za ustavo ali proti njej, ki bo začela veljati, ko jo bo narod na plebiscitu 'odobril.
Tudi radikali za vlado republikanske fronte
Izvršni odbor stranke je odklonil zahtevo Edgarja Fau-o razveljavitvi sklepa glede njegove izključitve
rea
Pariz, 16. jan. Na ple odbora radikalne stranke, ki se France pozdravil sklep včerajš list-ov, da nadaljujejo sodelova blikanske fronte. »Po vseh raz Mendes-France, »smo lahko nam je skupaj z našimi zavezn položaje in povečati število
Mendes-France je odloen-o nastopil pro-ti vsaki povezavi republikanske fronte s KP in strankami desnega centra, poudarjajoč, da bi bile take zveze »kratkotrajne« in ne bi služile nalogi republikanske fronte, da izvleče Francijo iz neučinkovitosti parlamentarnega sistema. »Osnovno vprašanje, ki je sedaj pred nami,« je podčrtal Mendes-France, »je vprašanje, kdo se bo odločil, da nas podpira, kdo pa bo nastopil proti naši vladi.« Mendes-France je izjavil, da bodoča vlada republikanske fronte ne bo naperjena proti nobeni skupini v bodoči skupščini. »Smo proti vsaki ozkosti,« je dejal Mandšs-France, »in podpora vseh, ki nas bodo hoteli podpirati v izvajanju našega načrta, nam bo dobrodošla.«
Kubitschek o namenu svojega potovanja
Bonn. 16. jan. (Tanjug). Novo izvoljeni predsednik Brazilije Kubitschek je na današnji tiskovni konferenc; v Bonnu izjavil, da je namen njegovega potovanja »opozoriti države, ki jih sedaj obiskuje, na možnosti gospodarskega sodelovanja z Brazilijo«. Doda-l je, da je v razgovorih z nemškimi
itndustrijci »proučil možnosti za udejstvovanje« zahodrfonemškega kapitala in industrije v brazilskem gospodarstvu. Na vprašanje novinarjev je Kubitschek 'izjavil, da bo takoj po prevzemu dolžnosti poiskal rešitev za nemško imo-
vino v vrednosti približno 92 milijonov c ru z ero.so v, ki je bila blokirana v Braziliji med minulo vojno. Kubitschka sta danes sprejela predsednik republike Heuss in kancler Adenauer.
V IEKAJ V RITA 11
Damask, 16. jan. (Reuter). Predsednik sirijske vlade El Gazi je nocoj Izrazil prepričanje, da bo Egipt voditelj arabskega sveta na
poti k pravi demokraciji. V govoru, ki ga je imel po radiu Damask, ie Gazi dejal, da nova egiptovska ustava pccneni zmago za revolucionarni svet.
Moskva, 16. jam. (TASS). Sovjetska vladna delegacija s predsednikom zveznega sovjieta Volkovom na čelu, ki je bila na povabilo liberijske vlade na 12-dnev-nem obisku v Liberiji, se je danes vrnila v Moskvo.
Parjz, 16. jan. (AFP). Iz Rariza Je danes odpotovalo v Peking 24
predstavnikov francoske banke, trgovine in industrije. MIsd enomesečnim bivanjem na Kitajskem se bodo sestali z voditelji Ut Kitajske, s katerimi bodo razpravljali o krepitvi trgovinske zamenjave med obema državama.
Moskva, 16. Jan. (TASS). — Na
povabilo Vrhovnega sovjeta ZSSR
je danes prispela v Moskvo bolgarska parlamentarna delegacija,
ki jo vodi predsednik bolgarske
skupščine Kosovski. Delegacijo so na letališču Vnukovo dočakali predsednik sovjeta narodov La-cis. namestnik predsednika zveznega sovjeta Lebedev. član; sovjetske vlade in Ijudsk; poslanci.
narnem zasedanju izvršnega je nocoj končalo, je Mendes njega izrednega kongresa soeia-nje z radikali v okviru repu-položljivih znakih,« je dejal zadovoljni z volilnimi izidi, ker iki socialisti	uspelo obdržati
glasov.«
Izvršni odbor radikalne stranke je nocoj ostro obsodil premiera Faurea zaradi razpusta bivše skupščine. »Volitve so nam bile vsiljene hitro zato, da bi se preprečilo delovanje Men-dčs-Francea za obnovitev radikalne stranke,« je poudarjeno v uradnem sporočilu biroja izvršnega odbora, ki je hkrati odklonil zahtevo premiera Faurea za razveljavitev sklepa o njegovi izključitvi iz stranice.
Predlog za pripravno stanje v Izraelu
Tel Aviv. 16. jan. (AFP). Posebni odbor vladajoče izraelske stranke Mapal je danes predlagal uvedbo pripravnega stanja v Izraelu. Odbor pod predsedstvom bivšega obrambnega ministra Pinhasa Lao-na je ustanovljen z namenom, da stranki Mapai predlaga ukrepe za zboljšanje obrambnega položaja v državi. V sporočilu, ki ga je »posebni odbor« nocoj objavil, predlaga mobilizacijo vse delovne sile zaradi obrambe, zbiranje 'živil in uvedbo novih davkov za obrambo. Po drugi strani p3 zahteva od vlade, naj uvede ukrepe naj doslednejše strogosti,- posebno s prepovedjo uvoza luksuznih predmetov.
Zaplemba imovine von Ribbentropa in Donitza
Berlin. 16. jan. (AP). Zakodno-nemško sodišče za denacifikacijo je danes objavilo sklep o zaplembi imovine bivšega nacističnega zunanjega ministra von Ribbentropa in jsr?Tr»ir:t)a Donita Zastopnik sodišča je izjavil, da se ta sklep nanaša tudi na nekatere druge bivše naciste.
ŠPORT Dirka po Egiptu
Beni Suef, IG. jan. V 125 km dolgi V. etapi mednarodne kolesarske dirke po Egiptu, od Mi-nCIIia do Beni Suef a, je zmagal Ruse v (B) v času 3;44:59 pred
Teulerjem (V. N.), Moiceanujem
(R), Demirevom (B), Veselim (C&R), Sa-ndrujem, Ionom (oba R), Capkom (CSR) m Gabrovskim (F), ki so prišli na čili v skupini in istem času z zmagovalcem. V drugi skupini so prispeli: Raven CD). Wieckowsky, Wiszciiewsky (oba F),
Lici ge (D), Fundsr (V. TvT.) in Pe-
trovič (J), ki je zasedel 15. mesto,
čas vseh pa je bil 3;49:15. Ostali
Jugoslovani so se plasirali takole:
25. Jugo, 27. Ješič in 29. Bajc.
Generalni plasma posameznikov po V. etsipi je naslednji: 1. Stol-
mačev 17:43:06, 2. Dimitrov (oba B) 17 ;50:35, 3. Wiecko\vsky (P)
Iščemo
Smučarji v teh meglenih in deževnih decembrskih dneh nestrpno čakajo samo Se bele odeje. Radi bi seveda našli ali poiskal: med ljubitelji smučanja v Ljubljani tudi nekaj prizadevnih ljudi, ki bi bili pripravljeni redno delati v vodstvu za zdaj najmočnejšega smučarskega kolektiva v Jugoslaviji, ki šteje okoli 650 članov. Vse večje uspehe — in tudi rast kluba — so v sezoni 1954-55 razen materialnih in finančnih težav ter nekaterih primerov nediscipline in nepravilnega odnosa članov do rednega življenja v klubu predvsem otežkočale redke vrste neumornih funkcionarjev. Klub zarad letnega prirastka, v njegove organizirane vrste Je pristopilo v zadnji sezoni 158 novih ljubiteljev zimske narave, in vse večjih in pomembnejših nalog z maloštevilnimi, sicer prizadevnimi voditelji, ni bil kos vsem opravkom. Posamezni referenti — za skoke Zalokar, za teke Dekleva, za alpsko smučanje Dernič — so se v zadnji seezoni sicer bolj trudili. več dela pa so imeli zlasti zaradi tega, ker Enotnost ni imela mladinskega referenta, ki bi skrbel zgolj za naraščaj. Razen tega ie bil klub tudi brez odgovornega človeka za izlete, s katerimi bi bil lahko mnogo pridobil.
Ko smo že ravno pokramljali o lanskoletnem delu Enotnosti, ne moremo mimo za zdaj skoraj praznega klubskega skladišča, mimo pojavov malomarnega odnosa do klubske imovine :n naprav, obžalujemo pa lahko še neznatno pridobivanje ženske mladine, premajhno rednost pri kondicijski vadbi v tujih prostorih, neredno zdravniško službo v klubu :n nekatere druge pomanjkljivosti.
Ne moremo pa tudi mimo vseh tistih uspehov, ki jih je Enotnost dosegla v zadnji sezoni. Najlepša lovorika je nedvomno ponovna osvojitev ek:pnega državnega prvenstva. h kateri so največ prispevali neumorni tekači. Enako zgovorni so še naslednji podatki: na 97 tekmovanjih doma in 31 v
tujini ao Sanic* in člani, starejši
in mlajši, osvojlU 45-ikrst prvo mesto, 44-krat drugo, 46-krat tretje, 47-krat četrto in 25-krat peto mesto, več Jcot prejšnja leta pa so pospravili ostala mesta do desetega, kar lepo potrjuje napredek srednjega sloja klubskih pripadnikov. Enotnost ima v teh dneh v širših pripravah za olimpijske nastope v italijanskem smučarskem središču Gortini
d’Ampezzo kar petnajst svojih članov. Po posebnem ključu so bili v zadnji sezoni najboljši člani kluba Janez Pavšič, Prestor in Rogelj, najboljše članice Ojclo-va, Urbarjeva m Ropretova, mladinci Peternel, Fornezzi in Eržen, med pionirji pa Brilej. Curk in Koprivšek.
Klub Je lani znatno pomladil svoje vrste, čeprav so najmlajši imeli manj možnosti za nastope
Triglav drugi, Ljubljana tretja
Zagreb, 16. Jan. Danes Je bil zaključen n. del namiznoteniškega tekmovanja za državno prvenstvo za mladince.
Med zadnjimi srečanji je treba omeniti še tale: Ljubljana : Sloga 5:1. Mladost : Jesenice 5:1, Tesla : Opatija -5:2, Ljubljana :	Tesla
5:2 Triglav • Opatija 5:1. Mladost : Sloga 5:1, Železničar (Zrenjanin) : Sloga 5:2. Jesenice : 2elezndčar 5:8 w. o., Jesenice : Opatija 5:2. ThUglav : Tesla 5:3. Mladost : Ljubljana 5:0, Mladost : 2elezničaT 5:1, Tesla : Jesenice 5:0, Opatija : Sloga 5 d) w. O. Triglav : Sloga 5:0, Tesla : Sloga 5:1.
Tefcmovanje Je prineslo nekaj nanavadnih presenečenj:	tako je
ekipa Ljubljane, ki je sprva obračunala z močnimi nasprotniki kakor sta bila Opatija in Tesla, iz-eubita proti Jesenicam 4:5. tako? za tem pa poskrbela za največje presenečenje turnirja, ko je premagale drugoplasirano ekipo Triglava 5:2. Med najboljšimi posamezniki so se izkazali Hrbud (Mladost). Teran (Triglav), Meleg! (Zrenjanin), Crnjak (M.) m Česen (Triglav).
Vrstni red po H. kolu tekmovanja je bil takle:	Mladost 16,
Triglav 12, Ljubljana 12. Tesla 10, Jesenice 10 Železničar 6, Opatija 4. Sloga 2, Partizan 0. — Skupno s I. delom tekmovanja je vrstni red dokončno naslednji;
1. Mladost 32, 2. Triglav 26, 3. Tesla 18. 4 Jesenice 1*. 5. Opatija 16, 6. Ljubljana 16 itd.	P.
•
Namiznoteniško člansko ekipno prvenstvo Jugoslavije je v Subotici izmed 10 udeležencev osvojil Partizan iz Beograda, čeprav je v zadnjem kolu izgubil s Sparta-kom 4:5. Razen teh dveh ekip in zagrebškega Grafičarja ter »Nikole'Tesle« z Reke se je z izared-no borbenostjo izkazala tudi ekipa Odireda iz Ljubljane, ki je zasedla šesto mesto. Najboljši posameznik je bil Harangozo.
•
Prvenstvo ljubljanske univerze v veleslalomu bo v nedeljo 22. t. m. ob 11. uri v Kranjski gori. Prijave sprejema ASK olympla vsak dan .med 12. in 13. uro v klubskih prostorih na Miklošičevi c. 5A/I.
JTJGOSt.AVI.TA : INDONEZIJA
7:2 (5:1)
DJAKABTA, 16. jan. Včeraj Je bila tukaj pred približno 30.080 gledale', med njimi številnimi u-glednimi gosti, odigrana mednarodna nogometna tekma, v kateri je jugoslovanska reprezentanca premagala Indon’ezijo 7:2 (5:1).
Kljub temu, da je tropsko deževje močno pokvarilo igrišče, so Jugoslovani vendarle pokazali prav dobro Igro :n zasluženo visoko premagali domačine. Imeli so ves čas pobudo v svojih rokah, toda Indonezijci so vndarle dvakrat zadeli jugoslovanski gol. Strelci na jugoslovanski stran- so bili Toplak, Lipošinovlč, Mujič, Kurtovič in Antič (2).
MRB
Hokejisti Ljubljane so na proti BC V5 pite no. Zmagali goste Je dal Jemec.
gostovanju v Italiji odigrali tekmo so domačini 3:1 (0:1, 1:0, 2:0). Gol za
Umrla nam je po' dolgi mučni bolezni naša nepozabna žena, mana, stara mama, sestra, teta
ALBINA SNOJ roj. OBLAK
žena strojevodje v pokoja
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 17. januarja 1956, ob 14.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na 2alah na poko--palžSče Zale.
2alujoei:' mož Anton, hčerka Majda por. Delak, sin Jože in Anton z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 16. januarja 1956.
Fo kratki mučni bolezni nas je nenadoma zapustil v
34. letu starosti naš ljubi mož, očka, sin, brat, stric, zet in svak
B0BIS MIKLIČ
diplom, ekonomist
Pogreb nepozabnega bo v sredo, 18. januarja 1956, ob 16. uri izpred Vinoceta na pokopališče - Vič. Do pogreba leži v Nikolajevi mrliški vežici.
Žalujoči: žena Majda, sinček Boris, hčerka Katarinca, družine ing. Miklič in Koder ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 16. jan. 1956.
Dotrpela j«
MARIJA ZAKGŠEK
naša dobra in . zvesta dolgoletna hišna pomočnica.
Njen pogreb bo v torek, 17. t. m. ob. 14. uri na okoliškem pokopališču v Celju. — Ohraniti ji hočemo hvaležen spomin. Celje, 15. jan. 1956.
Rodbina dr. Juro Hrašovec
ljudi
Enotnost Je vsega poskrbela za osem tekem in štiri tečaje.
V gradbeni dejavnosti je bil klub lani zelo uspešen. Za otvoritev in prve nastope je pripravil 60-metrsko skakalnico v Ljubljani, poskrbel je za dela na Gale-tovem, v prihodnje pa se bo potegoval še skupno z ostalimi za posek na Srnami gori. Skakalnica je za zdaj še brez tribun, h gien-slrih naprav in ostalih prostorov, za katere bo skušal poskrbeti letos. Sicer pa je najpomembnejša akcija v sezoni 1955-56 ustanovitev posebne komisije za množično smučanje, za katero je dal pobudo SK ' Enotnost. (O odboru smo že obširno poročat v naši rubriki.) Poudarimo naj samo še, da bi tudi ostali okraji čimprej dobili enake odbore, ki naj bi skrbeli za zdrav razvoj smučanja pri nas.-
S AH
BERClC — MLADINSKI PRVAK GORENJSKE
V Tržiču se Je po sedemdnevnem tekmovanju končalo mladinsko šahovsko prvenstvo Gorenjske. Na turnirju, k, je bil odlično organiziran, je sodelovalo 14 najboljših mladincev iz vse Gorenjske.
Naslov mladinskega prvaka_ je zasluženo osvojil Lojze Berčič iz Kranja z 11 točkami, saj ni utrpel nobenega poraza. Tud drugo mesto je zasedel Kranjčan Ljubo Djordjevič z 9.5 točke, medtem ko je bil tretji Živko Lakota z Jesenic z 9 točkami. Na naslednjih mestih so:	Janko (Kranj),
Čadež (Škofja Loka), Železnikar (Javornik), Butorac (Kropa), Doižan (Tržič), Skofic (Gorje) itd.
Sedem najbolje plas ranih je prejelo knjižne in praktične nagrade. ki so jih poklonila nekatera tržaška podjetja.	A.	S.
*
Španska nogometna enajstorica Real Madrid bo odpotovala 26. t. m. v Beograd, in sicer za povratno srečanje v četrtfinalu evropskega pokala med Partizanom in Real Madridom, ki bo 29. t. m. v Beogradu. (Kakor je znano, so Beograjčani prvo tekmo v Madridu izgubili 0:4).
LJUBLJANA : OLIMPIA 10:2
Težko pričakovani dvoboj za točke med ljubljanskima rivaloma se je pred nabito polno dvorano v Pražakovi ulici konča.l s katastrofalnim porazom za študente. Le-tem se je videlo, da kljub izdelani tehrrki nimajo kondicije in je predvsem v zadnjih rundah mnogim primanjkovalo sape. Ljubljana je poslala v srečanje homogeno ekipo in vsi njeni tekmovalci so se odlikovali z veliko fizično vzdržljivostjo.
k
Avto.moto društvo iz Domžal Je v letu 1955 usposobilo 115 tečajnikov za šoferje-arnaterje, med katerimi jih je 13 že zaposlenih v tem poklicu. Kazen tega so se domžalski avtomobil:sti in motociklisti udeležili raznih prireditev m ocenjevalnih voženj, predvsem doma. nekaj pa tud: drugod. V nedeljo 22. t. m. ob 8.30 uri bodo imeli v domžalski gimnaziji občni zbor, na katerega vabijo Članstvo in ostale v čim-večjem številu.
Akademski smučarski klub O-ivmpja sklicuje mn o/žični sesljanek vseh članov v sredo 18. t. m. ob 18. uri v klubskih p ros to ril.
POROČILO S 16. JANUARJA
VREMENSKO KOMNE, DNE (OB IS. URI).
Temperatura + 1 stopinja_ C, lepo sončno vreme, snega 1.25^ m (pršič). Na področju Bogatinskega sedla je 1-50 pršiča.
!■■■
h
!
s
i
*
<
iinniHNNiunnauiHnmMMmamianuna*
ČASOPISNO - ZALOZNlSKO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC«, LJUBLJANA, Tomšičev« 5-7
sprejme v službo ADMINISTRATIVNO MOC ■ primerno izobrazbo ln znanjem strojepisja.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pla6a po tarifnem pravilniku. Prošnje z vsemi osebnimi podatki in življenjepisom pošljite na sekretariat podjetja.
Tovarna IH 110S
LJUBLJANA - MOSTE, Ob železnici
razprodaja naslednja lastna osnovna sredstva:
1. VRTALNI STROJ brez elektromotorja
2. AVTOMATSKI STROJ za podložno električ. varjenje S. BRUSILNI — POLIRNI STROJ
4. STROJ ŽA REZANJE WITHOWORTH NAVOJEV (brez rezilnih čeljusti)
5. NAPRAVO — stroj za izdelavo zagozdnib utorov de 33 330 m/m
6. VRTALNI STROJ, namizni, stari
7. STROJNO KOVINSKO ZAGO brez elektromotorja
8. POLJSKO KOVAČNICO — mizo ogrodje
9. STRUŽNICO z vodilnim vretenom
10. VRTALNI STROJ, enostebrni — enovretenski, brez elektromotorja
11. ELEKTRIČNI ROČNI BRUSILNI STROJ 1004/272,
B & V, H 20010
12. PNEVMATIČNI VRTALNI STROJ »TBOK*
13. STRUŽNICO 200 X 750 m/m
Stroji so stari, rabljeni in potrebni generalnega popravila.
Pismene in ustne informacije se dobijo pri gornjem naslovu.
»Tega ne verjamem,« je rekel McNorton. »Med zaslišanjem je imel nekaj trenutkov jasno glavo in ko so ga vprašali, od kod ima denar za pijančevanje, je rekel, da ga je našel zavitega v kos papirja. Zvenelo je prepričevalno. Vreči je morala brzojavni obrazec z denarjem iz avtomobila ali iz kake hiše.«
»Je mož zelo bolan?«
»Precej,« je rekel McNorton. »Do jutri zjutraj ne bomo iz njega ničesar izvlekli.«
»Zdravnik bi mu moral dati injekcijo za pomiritev živcev, tako pa se še dolgo časa ne bo zavedel.«
Pogledal je župnika.
»No, župnik, Mr. Bealeu hočete pomagati, če sem prav razumel.«
»Da,« je rekel ta veselo.
»Kakor vidim, se vračate k svojemu prejšnjemu poldicu,« je rekel McNorton.
Župnik Homo se je nekoliko leseno pretegnil.
»Če imate kaj proti meni, me lahko zaprete,« je rekel nespodobno; »to je vaš poklic. Kar se pa tiče poklica, ki sem ga izvrševal, preden sem se podal na pot zločina in prišel v stik s surovimi zastopniki, ki zastopajo to, kar se imenuje zakon — je pa moja stvar.«
»Nikar, da vas ne zadene kap,« je rekel inšpektor dobrohotno. »Najbrž ste izgubili ves čut za humor.«
»Motite se,« je rekel Homo hladno, »izgubil sem le čut za dostojnost.«
McNorton se je obrnil k drugemu. »Kaj nameravate sedaj?« je vprašal.
».Zaprta v župnišču Dearns —•*,« je ponovil Beale. »Kakšne Deanse pa poznate v tej deželi?«
»Na desetine,« je ponovil policijski inšpektor. »Tako imamo Deans Gate v Manchestru, Deans Ton v Perthu, Deansboro*, Deans Abbey — pogledal sem v seznam, cel kup jih je.«
»Ali je kakšen Deans v bližini Kingstona?« »Ne,« je odvrnil drugi. »Potem pa mora biti hiši tako ime,« je rekel Beale. »Padlo mi je na um, da je v Anglija navada, da-imajo hiše namesto številk imena, posebno v predmestjih.« Pogledal je župnika Homa. »Ali mi lahko pomagate?« Ta je odkimal, »če bi bil navaden vlomilec, bi . vam. mogoče lahko pomagal,« je rekel, »toda moj poklic me ne pripelje v predmestja.« »Priskrbeli si bomo imenik Kingstona in poskusili z njun,« je rekel McNcrton; »en izvod imamo v Scotland Yardu. Če - -«
Beale je naglo dvignil roko, da zapove tišino. Slišal je znan korak na stopnišču.
»To je van Heerden,« je rekel tiho. »Ves dopoldan je bil odsoten.«
»Ste ga dali opazovati?« je vprašal McNorton prav tako
tiho.
»Moj mož ga je izgubil,« je odgovoril Beale. Po prstih je šel v predsobo in prisluškovaje obstal pri vratih. Čez nekaj časa je slišal, kako so se zaklenila zdravnikova vrata, in se vrnil v sobo. »Najboljšega zasledovalca ameriške policije sem mu naprtil,« je rekel, »a vedno mu je ušel.« »Ta telegram na vsak način zanika, da se je odpeljala v Liverpool,« je rekel McNorton. »Potrjuje nam tudi, da je bila odvedena s silo. Če bi bilo na brzojavki napisano doktorjevo ime,« je zamišljeno nadaljeval, »bi ga na svojo odgovornost vtaknil pod ključ.« »Nekaj važnejšega vam bom dal v roke, za kar ga boste lahko zaprli,« je rekel Beale, »in to takoj, ko bo Miss Cresswell na varnem.«
»Zelena snet?« se je »mehljal policijski šef.
»Zelena snet,« je rekel Beale brez nasmeha. »To je van Heerdenov veliki načrt. Ugrabitev Miss Cresswell je ie sredstvo za dosego njegovega namena. Njen denar potrebuje. Mogoče ga _ trebuje zelo nujno. Čim nujneje potrebuje denar, tem zanesljiveje se bo izvršila tista poroka.«
»Vendar v Angiliji ni duhovnika, ki bi ju poročil« — bil je Homo, ki ju je prekinil — »Kaj takšnega se dogaja samo v romanih. Če žena noče dati svojega privoljenja, se poroka na noben način ne more izvršiti. Če razumem, je damo težko prestrašiti.«
»In vendar se tega bojim,« je rekel Beale. »Je zelo pogumna —«
Obmolknil je, kajti zopet je zaslišal zaklepanje zdiavni-kovih vrat. S tremi koraki je šinil skozi sobo in na hodniku obstal pred svojim zloglasnim sosedom.
Dr. van Heerden, skrbno oblečen, si je pravkar natikal rokavice in se smehljal v strogi obraz svojega nasprotnika.
»No,« je rekel prijazno, »ali že imate kaj novic o Miss Cresswell?« »Če bi jih imel, bi ne bili tukaj,« je rekel Beale. »Kako zanimivo,« je zategnjeno rekel zdravnik. »In kje bi naj bil?« »Za zapahi v ječi, prijatelj,« je odvrnil Beale.
Zdravnik je dvignil glavo in se tiho smejal. »Kakšen neizprosen ljubimec,« je rekel, »kako je zameril svojo odslovitev! Mogoče vas bo umirilo, če vam povem, da se Miss Cresswell, ki jo bom lahko kmalu imenoval Mrs. van Heerden, počuti zelo srečno, in da se zelo jezi zaradi vaše trme. Danes zjutraj sem prejel njen telegram, v katerem me prosi, naj pridem čimprej v Liverpool.«
»To je laž,« je rekel Beale mirno. »Vendar laž več ali manj ni važno.«