P.b.b kulturno - polilično glasilo 7 Hi s v e t o\/ni h in domačih d 6 go d kov Poštni urad Celovec 2 - Verlagspostaml Klagenfurt Izhaja v Celovcu - Erscheinungsort Klagenturt LETO XIV./ŠTEVILKA 46 CELOVEC, DNE 12. NOVEMBRA 1964 CENA 2.— ŠILINGA Kriza v socialistični stranki Že tedne sem pretresa kriza v sodali-stiični stranka avstrijsko notranjo politiko. Ko je doživOjala spomladi svojo krizo Avstrijska ljudska stranka, je vse izgledalo, kot da so vrste socialistov strnjene, saj se 3e prikazovala volilcem SPOe kot udarna, dinamična stranka, O kakih notranjih težavah ni bilo slišati ter je imela SPOe resne izglede, da napreduje tudi pri jesenskih volitvah na Dunaju, Predarlskem ter Nižjem Avstrijskem. Kot strela z jasnega neba pa je presenetila avstrijsko javnost tik pred tehtnimi Političnimi odločitvami v omenjenih zveznih deželah ter na Dunaju vest, da je vodstvo socialistične stranke Avstrije prisililo notranjega ministra Olaha, da odstopi. V °čeh stranke je kršil strankino disciplino zaradi nekega intervjuja, ki ga je podal zastopniku dunajske „Presse“. Šele po spremembi v vodstvu notranjega ministrstva so Lile čuti tudi druge obdolžitve, tako v zve-za z denarjem avstrijskega sindikata - Ge-tverkschaf tsbunda. Vendar socialistična stranka pred volitvami na Dunaju in Nižjeavstrijskem ni hotela še bolj razburiti duhove v državi. Ta-k« je Oiah pred 25. oktobrom, dnevom vo-Ltev na Dunaju ter Nižjeavstrijskem, imel če celo vrsto volilnih govorov ter je tako stranki pripomogel, da je v tej deželi v Stavnem obdržala svojo politično moč, do-čini je bila na Dunaju SPOe prisiljena, vzeti na znanje prirastek 2 mandatov pri Avstrlj-ski ljudski stranki. Odstopiti ji je morala niesto drugega podžupana. S tem je bilo dokazano, da so socialistični volilci na Niž-jeavsitrijiskem, od koder prihaja Oiah, s svo-3° odločitvijo stali za Olahom. Le tako je •“azumeti, da je prišlo po volitvah na Dunaju do neljubih političnih demonstracij, tved sedežem vodstva socialistične stranke 50 zahtevali pripadniki Olaha iz Nižje Avstrije njegovo vrnitev na prejšnje mesto kot notranji minister ter odstranitev podkanc-tarja Pittermanna, pravosodnega ministra dr- Brode ter predsednika Avstrijske sindikalne zveze Antona Benya, odstop torej .tih vidnih socialističnih voditeljev, ki so 'Zrekli obsodbo nad Olahom. demonstracije socialističnega delavstva Ptoti svojim voditeljem so porazno vplivale na avstrijsko prebivalstvo ter prizadejale ^taliističnemu gibanju v Avstriji hud uda-^et- S temi demonstracijami je hotelo de-avsitvo preprečiti izključitev Olaha iz stranke ter doseči njegovo vrnitev na prejšnji P°^ožaj. Vendar je prišlo do, baš nasprotne ^ločitve, in sicer do popolne izključitve taha iz socialistične stranke Avstrije. Kot ^Bek senzacije pa je avstrijsko prebivalko izvedelo, da je dobila od Olaha tudi svobodnjaška stranka Avstrije, en šilingov. V zvezi s tem je jasno, a-cai je glede odločitve upravnega sodišča , 2vezi z vprašanjem vrnitve Otona Habs-}wškega stala popolnoma na stališču so-C|3lističiie stranke. Pripravljala se je pač koalicija, ki naj bi nasledila koalicijo —SPOe. V ta namen je prišlo že je-leta 1962, torej takoj po zadnjih držav-^zborskih volitvah do ustanovitve poseb-komiteja. S pomočjo FPOe naj bi hčno prevzeli socialisti vodstvo v državi, j .se je ta načrt sedaj popolnoma izjalovil, ^ jasno vsakomur, vendar ne samo zaradi ahovega slučaja, temveč predvsem zato, • .Gr 3e znal novi avstrijski kancler dr. Klaus vhost prepričati, da je za nadaljnji uspešni ^ ^Pedarski in politični razvoj v Avstriji Itio potrebno sodelovanje med obema ^‘■avnima političnima strankama. Realna, Pr°v na dohr°hit in blagostanje avstrijskega ja TcValStva osredotočena politika kancler-‘ Klausa, je utrdila v državljanih zavest, .hi pomenil vsak eksperiment 's FPOe za ^Zav° veliko nevarnost. Viharna razprava na koncilu Ali naj Cerkev odkloni atomsko bombo? — Za in proti njej Vprašanje atomske bombe je bila v torek glavna tema 3. zasedanja 2. vatikanskega koncila. Zaradi te teme je prišlo celo do ostrih medseboinih umskih dvobojev med cerkvenimi očeti. Medtem ko je večina kardinalov in škofov označila — v smislu predloge sheme — jedrsko orožje in njegovo možno uporabo kot nezaslišan zločin, je bilo vmes tudi nekaj koncilskih očetov, ki so nastopili proti temu mnenju večine. Kot glasnika te opozicijske manjšine sta bila ameriški pomožni škof Hannan iz Wa-shingtona in britanski nadškof Beck iz Liverpoola. Ameriški. pomožni škof je kritiziral domnevo, iz katere izhaja koncil v svojem odklanjanju atomske bombe. Jedr-siko bombo ne moremo prekleti toliko časa, dokler nismo ustvarili temeljev miru, pravice in svobode. Vprašanje se glasi: „Ali ne bi bila uporaba atomske bombe v neki pravični vojni kot obramba proti napadalcu, morda le na mestu in upravičena? Podobne misli je iznesel britanski nadškof Beck: „Če smo v načelu proti jedrskemu orožju, potem moramo obsoditi tudi one može, ki so ravno zaradi ravnotežja sil rešili mir.“ Izjavi obeh cerkvenih očetov sta naleteli na izredno oster odpor. Tako je melehitski patriarh Maximos IV. Saigh zaklical z glasno povzdignjenim glasom: „Načiii govorjenja o pravičnem miru moramo popraviti!" Potem je pozval s stisnjeno pestjo koncilske očete, da svečano in jasno obsodijo vse ACB-orožje (atomsko, bakterijsko in kemično) in naj se izogibajo vsega »platoničnega govoričenja". Odločni nastop koncila za stvar miru, je menil patriarh Maximos IV. Saigh, lahko spremeni tok zgodovine, če bodo dali koncilski očetje dober zgled, mu bodo druge uglednosti sledile. Nemški škof Hengsbach iz Essena je predložil celo praktičen primer: »Zmožni in izkušena katoliška laiki naj bi se sestali s politiki in vojaškimi osebnostmi. Ti naj bi potem presodili, kakšne korake in mere bi bilo treba storiti na političnem, vojaškem, znanstvenem in tehničnem področju za krepitev miru. Teh sestankov pa naj bi se udeleževali tudi nekatoliški kristjani in njih izsledke naj bi potem predložili vladam sveta. Razprava o odklonitvi atomske bombe je bila zadnja točka sheme »Cerkev in modemi svet“. V tem 750 besed obsegajočem spisu so opozorili, da nadaljuje koncil samo razpravo, ki jo je začel lateranski koncil leta 1215. Predloga sheme navezuje na to in ugotavlja: »človeštvo je danes še zmerom v stalni nevarnosti, kajti nenehni spori in zmerom nove iznajdbe različnega orožja omogočajo popolno iztrebitev človeškega življenja." »Vojno barbarstvo" pa je z ozirom na današnje vojaško stanje dobilo drug obraz. Danes moremo presojati vojno samo v znamenju atomskega orožja in zato jo moramo obsoditi kot grozovit zločin. Predloga sheme zahteva zato popolno uničenje in odklonitev vsega atomskega orožja. Z atomskim ravnotežjem nimamo še stalnega miru. Ta politika samo odlaga vojno. Italijansko letalo nad Innsbruckom Italijanski letaki iz letala — Za povračilo poškodovani Italijanski avtomobili — Protest v Rimu Pretekli petek je nad tirolskim glavnim mestom Innsbruckom neko italijansko športno letalo, znamke »Cessna" vrglo okoli 100.000 letakov. Letaki so bili tiskani v italijanskih barvah in podpisani »Gdovane Italiia" (Mladina Italije). Kot povračilo za storjeno dejanje so našli v Innsbrucku že množico poškodovanih italiijamskih avtomobilov, med njimi tudi nekaj avtov iz Južne Tirolske. Dunajska južnotirolska društva so se takoj obrnila na zveznega kanclerja dr. Klausa in zunanjega ministra dr. Kreiskega z resolucijo, v kateri zahtevajo, da naša vlaida zaradi nezaslišanega pripetljaja italijanskega letala nad avstrijskim ozemljem takoj im energično protestira v Rimu. Kmalu za tem je avstrijski poslanik v Rimu zaprosil za sprejem pri italijanski vladi. V Milanu je Aeroklub pilota športnega leitalla »Cessna" — že izključi! 'iz društva. Iz Innsbrucka pa so javili podrobnosti o * v Nihče ne bo zanika val, da je Oiah sporna politična osebnost. Vendar je za vse njegove pregreške stranka vedeta že tedaj, ko še ni bil notranji minister ter so bila stremljenja med vidnimi predstavniki SPOe po koaliciji s FPOe zelo močna. Ako bi do te koalicije prišlo, bi bil Oiah še danes član avstrijske vlade ter poleg Pittermanna najmočnejša politična osebnost v SPOe. To da misliti, misliti zato, ker bi javnost o vsem tem, kar je bilo odkrito v preteklih dneh v zvezi z manipulacijami denarja Gevverk-schaftsbumda, verjetno nikoli ničesar ne izvedela. Ne samo za socialiste, temveč za vsakega Avstrijca bridko spoznanje. posadki letala. V njem so bile tri osebe, in sicer Anderioni, potem 46-letni bivši italijanski letalski oficir Larte Crivellini in 30-letoi Giancarlo Baroni. Anderioni je upravnik »Narodne univerzitetne fronte", ki zasleduje skoro iste cilje kot neofašistična stranka NSI, medtem ko pripadata druga dva neofašistični stranki. Italijanska tiskovna agencija „Ansa“ je poročala, da so v ponedeljek aretirali v Milanu štiri aktiviste neofašistične stranke NSI, ker so pri njih našli ogromno število enakih letakov, M so jih vrgli nad Innsbruckom. Avstrijski poslanik je dobil nalog, naj nemudoma zaprosi za sprejem pri italijanskem ministrstvu. Naš poslanik je naglasil, da je športno letalo z izzivalno namero kršilo avstrijski zračni prostor. Zato prosi avstrijska vlada, naj italijansko zunanje ministrstvo razčisti ta slučaj in ukrene potrebne mere, da se kaj takega v bodoče ne bo več pripetilo. Iz krogov našega letalstva pa pojasnjujejo, da ni bilo povoda s silo nastopiti proti italijanskemu vsiljivcu. Brez dvoma so avstrijska reaktivna letala »Saab" v stanju vsako počasnejše letalo ujeti. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je Avstrija podpisala nek dogovor, po katerem sme neko tuje športno letalo brez poprejšnje prijave preleteti avstrijsko državno mejo. V slučaju italijanskega športnega letala »Cessna" pa ni bilo razbrati sovražnih namenov. Da bi pa »Cessno" lahko prisilili k pristanku, ni bilo možno, ker ima vsako športno letalo v gorovju boljše možnosti, če leti temu primerno nizko. Hitri reaktivni lovci pa v neki določeni višini ne morejo več poseči v boj. Lastno poslopje za Slovensko gimnazijo Prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič je v zvezi z intervencijo glede gradnje Državne gimnazije za Slovence napram nadzorniku Slovenske gimnazije, dr. Valentinu Inzku, ob priliki njegovega obiska v prosvetnem ministrstvu dejal, da se gradnja lastnega poslopja za Slovensko gimnazijo ne bo zavlekla, kljub temu, da bodo gradbeni načrti izdelani šele, ko bo padla odločitev za stavbišče Pedagoške akademije. Kakor znano, je obstojal tudi načrt, da bi gradili v Celovcu na istem stavbišču v jugozahodnem delu mesta Slovensko gimnazijo, Musično-pedagoško gimnazijo ter Pedagoško akademijo. V glasilu »Die Neue Zeit" je zavzel te dni v posebnem članku k vprašanju gradnje Pedagoške akademije obširno stališče poslevodeči predsednik koroškega deželnega šolskega sveta, deželni poslanec Josef Guttenbrunner ter poudaril, da je splošna želja učiteljstva, naj bi bila zgrajena Pedagoška akademija na stavbišču sedanjega učiteljišča ob Kolodvorski ulici. Med šolami, ki so glede gradnje v načrtu na Koroškem v bližnji bodočnosti, omenja predsednik Guttenbrunner Slovensko gimnazijo na prvem mestu. Članice EFTA protestirajo Predstavniki držav članic Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA) so v ponedeljek ostro napadli Veliko Britanijo zaradi 15-odstotnega zvišanja carin na uvoz industrijskega blaga, češ da je tak ukrep v nasprotju s štokholmsko konvencijo o ustanovitvi te organizacije, prav tako pa tudi z vrsto drugih mednarodnih sporazumov. Nekatere članice Evropskega združenja za svobodno trgovino so celo napovedale protiukrepe, če laburistična vlada ne bo v kratkem ukinila sklepa o omejitvi uvoza. članice Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA) so: Velika Britanija, Švedska, Švica, Norveška, Danska in Portugalska. Avstrijsko-jugoslovanski razgovor o Muri Na Otočcu pri Novem mestu je bilo zaključeno deveto redno zasedanje mešane jugoslovansko-avstrijske komisije za Muro. Jugoslovansko delegacijo na tem zasedanju je vodil pomočnik zveznega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Tomo Kuz-manovsiM, avstrijsko pa šef v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo v avstrijski Vladi inž. Ernest Ginschi. Med zasedanjem, bi je trajalo od 4. do 9. novembra, so govorili o vzdrževanju toka reke Mure in izkoriščanju njene vode. Razgovori so potekali v duhu medsebojnega razumevanja. KRATKE VESTI • Po dokončanih podatkih so popil gostje murachetnskSh »Oktoberfeste", ki trajajo 14 dni, skupno 3,5 mffitjoina litrov piva. 9 Bivšega predsednika Turčije, 82-'.letnega Džellala Bajanja so zaradi slabega zdravstvenega stanja spustili na prostost. Bajar je bil obsojen na smrt im so mu leta 1961 spremetnMi kazen v dosmrtno ječo. & Pazniki v kaznilnici Perish v New Orleansu so te dni vodili pravo bitko s 360 zaporniki, ki so se uprli. Upor je trajal 90 mamut. Ob obilni uporabi solznega plina so zapornike končno obvladali. Le-ti so se uprli zato, ker so nekateri obsojend izkoriščali svoj. privilegiran položaj v jetniški admliimištracijli in so od ostalih jetnikov ter-jalldi različne iMiuge. Politični teden Po svetu NAJVEČJA ZMAGA V ZGODOVINI ZDA Voffibve v Združenih državah Amerike so kiomiane. Končana je (tudi borba, ‘M je bila talko zagrizena (kolt Se nikoli poprej, med Johnsonom na enii im GoHdwaterj:em na drugi isltranli. Zmagali je demokratski kandidat Johnson, in sicer (talko prepričevalno kot še noben ameriški predsednik od prve svetovne voljne dalje. Lyndon B. Johnson je pri-boril demokratom -eno najivečjiih zmag v zgodovini ameriških volitev. Banry Goildwater pa je prinesel svoji .stranki enega največjih porazov. Johnson je zbral nad 42 milijonov glasov, Goildvvater pa samo nad 26 milijonov. Razlika 16 milijonov glasov prekaša dosedanji rekord, ki -ga je dosegel Franklin Roosevelt deta 1936 z 11 -milijoni glasov. Od 538 glasov v volilnem kolegiju, ki direktno voli predsednika, je demokratska Stranka - dobila 486 glasov, republikanska pa 52. -Demokrati so dosegli veliko zmago tudi na senatorskih, guvernerskih lin parlamentarnih volitvah. Od 35 -senatorskih mes.t so jih dobili demokrati 27, -od 25 guvernerskih 17. Prav tako so obdržali dosedanjo ogromno večino- tudi v predstavniškem domu. V senatorski bitki -sta najvefijo zmago iz-vOjevala brata pokojnega predsednika Ken-nedyja: Robert v Nev/ Yorku An Edward v Massachusettsu. Tako je prvič v zgodovini dobil ameriški senat hkrati za -senatorja dva brata. Robert je dobili nad pol milijona glasov razlike, kar tolmačijo kot vidno in eimbodično manifestacijo največje ameriške države v prid -tistemu, čemur tam pravijo „'kenedizom“. Vsi republikanski kandidati, ki so se izjavim proti Goldvvaterju, so se na volitvah dosti bolje odrezali in njihovi porazi -so bili mnogo manj katastro-falni kot p-oraz-i nosilcev republikanske nacionalne liste. Najpomembnejšo zmago med njimi je dosegel guverner dr. -Michigan Romney, ki je bil vs-e do republikanske -konvencije eden najmočnejših -pobomikov guvernerja Rookfel-ierja v njegovi (borbi pro-ti Goldwai * * * vterju. Zmago Romneya -tolmačijo kot možnost, da bo -na prihodnjih volitvah nosilec republikanske liste. PORAZ BARRVJA GOLDWATERJA Katastrofalni poraz Barryja Goldvvaterja je po splošnem prepričanju -tudi dokončen poraz -ekstremnega konservativizma v republikanski -stranki. Kakor hitro se je senator -iz Arizone povzpel, ravno tako naglo je pričel padati. Nenadna osvojitev stranke ni utrla -trdne -poti, na kateri bi strast premagala razum na področju narodne politike. Pričakujejo, da bo prišlo v stranki do ostrega odpora proti Goldwaterju in desnim -silam, ki -so -stale za njim -in da bo vodstvo istranlke ponovno prevzelo v svoje roke krilo tako (imenovanih zmernih z vzhodne olbale. Poraženi Barry Go-ldwater -se je predstavil novinarjem z veselim obrazom. Ob tej priliki je -prebral -telegram s čestitkami zmagovalcu Lyndonu B. Johnsonu. Po ameriški tradiciji je Goldwater -s tam priznal svoj poraz. Ponudil je ameriškemu predsedniku pomoč pri napredku Združenih držav Amerike -tar pri zagotavljanju in utrjevanju miru. Rekel je, da -se bo za to zavzemala tudi republikanska stranka. O prihodnosti obeh poraženih •republikanskih kandidatov pa lahko rečemo, da po takem porazu -ne -moreta več obdržati svojih v naskoku osvojenih mest v -republikanski stranki. Billi Miller, ki je bil poslanec v državi New York, se bo umaknil iz političnega življenja -ter -se -zopet posvetil svojemu -staremu poklicu - advokaturi-. Barryju Goldwaterju poteče senatorski mandat z začetkom januarja An -moral -se bo izseliti -iz vvaSkingtonSkega Capitol-hilla. Kaj bo storil, -se še -ne ve. Morda -tisto, kar je ome-mill pred meseci -novinarjem. Dejal jim je, da bi želel živeti mi-rno na svojem domu izven Phoenixa in večji del časa uporabiti za opazovanje arizonskih planin s terase svoje vile. Iz vrst republikanske stranke pa se že oglašajo prvi napadi na Barryja Goldvvaterja. Tako je najavil -Hen-nry Cabot Lodge, da morajo -republikanci -v prihodnosti svojo stranko obnoviti. Cabot Lodge je bil že leta 1960 -republikanski podpredsedniški kandidat -in j-e -svoje mesto kot poslanik Združenih držav Amerike v Južnem Vietnamu zapuStlil samo -zato, da bi preprečil imenovanje Goldvvalteitja -za predsedniškega kandidata. ZMAGA PROGRAMA -Izid volitev v Združenih državah Amerike pomeni več ko-t samo -zmago -stranke ali celo osebe j-e dejal -stari An novi pred-sedinTIk Johnson v svoji prvi izjavi. „Da smo zmagali tako sijajno, se -imamo zahvaliti samo odličnemu programu pokojnega predsednika Kennedyja, ki ga je -ta začel izvajati že pred štirimi letli,“ je -še dodal Lyn-don B. Johnson. Mandat, ki ga je z uspehom obdržal, tolmači Johnson (kolt zmago ameriškega ljudstva za izvajanje politike, ki sta j-o začrtala v vcfiiillsmi kampanji on lin njegov namestnik Humphrey, -to j-e politika mi-ru in blagostanja ameriškega -ljudstva. ZADOVOLJSTVO V SVETU Johnsonova zmaga je bila sprejeta povsod v isvetu z velikim navdušenjem. (Na Danskem je ministrski predsednik Jenis Otto Krag Izjavili, da pomeni Johnsonova zmaga ,,-svetlle vidike za nadaljnje izboljšanje mednarodnega poiložaj-a“. ,,-Kljub item-u pa nam daje veliko število glasov, oddanih za Goldwalterja, priliko za ,premišljevanje. “ Zapadna Nemčija. — Kancler Brhard je dejali: „Srečen sem, da je bili Johnson zopet -izvoljen, in upam, da -se bom z njim kmalu sestal." Holandska. — Govorniki političnih strank izjavljajo: „Zmagail je ameriški razum." Italija. — -Glasilo demokristjanov „Ii Po-pollo" pilše: „,Zmagala je vera v demokratske ideale." Podpredsednik EWG Mannsho-lt je rekel: „ Zmaga Johnsona je -dogodek ogromnega pomena. IzvdMtev GoiMwdterja bi bila nesreča z daljnosežnimi posledicami." Vatikan. — V -neki poslanici papeža Pavla VI. beremo: „PiroiSiimo nebeškega blagoslova za novega predsednika lin za plemenito ameriško ljudstvo." Francija. — V Parizu je bilo v času volitev vse živo Okrog ameriškega veleposlaništva. Skupina črncev je vzklikala: „Go]d-water crafc" liln -spuščala balončke, ki so se v zraku razpočili. Tudi francoski tisk je •navdušeno pozdravi Johnsonovo zmago: „Ameriško ljudstvo je potisnilo Goildwater-ja k itfam -in se je v veliki večini (izjavilo proti voljni lin proti fašizmu. Tudi komunistične'dežele vzhodnega bloka so enoglasno pozdravile veliko zmago predsednika Johnsona. Sovjetska zveza. — Komentator moskovskega radia: »Am-erCIkanoi so se odločili za zmernejšo im razsodnejšo politiko demokratov -in nedvoumno odklonili program razbiijaškega voditelja -senatorja Ba-rryja Gdldvraiteirja. Uresničitev Go-ldvraterjevih -idej bi lahko privedla do resnih posledic v svetu. Vzhodna Nemčija. — Vzhodnonemško časopisje jle piisall-o: Zmaga demokrata Johnsona pomeni jasno odklonitev fašistične politike Goftdvzaterja." -Madžarska. — Poročevalska agencija NT-I: „Golldwater, ki je zastopali moč nazadnjaških elementov, je doživel strahovit poraz. Bolgarija. — Poročevalska agencija BTA: „Bila j-e -to vollitev Amerikancev proti nasilni zunanji podiitM Golidwateirja.“ Tudi iz Avstrije so čestitali Johnsonu. Zvezni predsednik dr, Adolf Seharf je poslal novoizvoljenemu predsedniku brzojavko, v kateri mu čestita ob izvolitvi. ... in pri nas v Avstriji PO STOPINJAH »LJUDSKIH DEMOKRACIJ"? Kakor ne bi radi, moramo vendarle zopet pomolčati -našim bralcem o pred -tedni ods-tavljemem so-ciaM-stičnem notranjem mi-ni-sitru Fr. Ola-hu in v zvezi z njiittn o povečani krizi v -Sociallističmi -Stranki. •Bre-teklM teden je ponovno zasedalo razsodišče .Sociaillistilčne -slbrnake pod predsedovanjem nj-anega osrednjega -tajnika, mi-niilstra Probsta, in -spat obravnavalo Ola-hovo afero. SvOj-e poročilo j-e nato izročilo vodstvu istranke, ki je -na svoji seji pod vodstvom strankinega preds-ednlilka podkanclerja dr. Pitte-rmanna po daljši debati skoraj soglasne) (2 delegata -nista glasovala) Izključila Olaha „za vse življenje" iz stranke v smiisiu pa-ragrafa 55/7 strankinega statuta, ker da je grobo prekršil načela -stranke -in ,s tem zelo škodoval njenemu ugledu. Vsa avstriijlslka javnost je nad vsem tem početjem prepadena, kaj-ti »Olahov primer" je tako rekoč sramota za vso repu-blilko -in nekak predznak moralnega propada delavskega gibanja. Saj so tudi druge avstrijske stranke (n. pr. FPOe, OeVP) že prestale nekaj (kriz v svojih vodstvih. Toda vse -to se ne da primerjati s tem, kar je prišlo zlasti pretekli -teden na dan v zvezi z Olahom. Začelo se je z njegovo (izključitvijo -iz -stranke, končalo -pa z njegovi-m odgovorom oziroma zagovorom na posebni (tiskovni konferenci. Č-e s-e -izven stranke stoječi -nad vsem tem početjem nad vso to umazanijo, nad intrigami in podlim sumni-če-nje-m socialističnega vodstva zgražajo, pa so -na drugi strani socialliisti, -navadni, zvesti iln redno plačujoči člani stranke, katera je zanje tako rekoč druga domovina, ki so -se v teh dneh kot onemeli znašli pred -bridko resnico, da so pravzaprav ogoljufani za vse njihovo neomajno zaupanje v stranko i-n njeno vodstvo. UMAZANO »POLITIČNO PERILO" PEREJO... V zvezi z vso to umazano gonjo proti bivšemu miniisitru Olahu se namreč postavlja pred javnostjo cela vrs-ta nujnih vprašan), na katera odgovorni možje najbrž ne bodo mogli dati povsem zadovoljivih pojasnil. Po -najnovejših OlahoVih -izjavah je strankin predsednik podkancler dr. Pittermann takrat, (ko je bili z njim še v najboljših odnosih, prav toliko vedel o vseh sedaj spornih zadevah kot danes; enako tudi nekateri drugi člani -strankinega vodstva. — Zato danes javnost upravičeno vprašuje, kako je potem bilo mogoče, da so vsi ti strankini mogočneži tako dolgo to »neza- slišano Olahovo početj!e“ brezbrižno- im prekrižanih -rok gledali. Vsakemu Objektivnemu človeku se bo s tem v zvezi vsilila misel, da so pač tudi oni bili -najbrž v »iste mreže zaplletani". Šele v zadnjem času so začefle iz istih socialističnih virov prihajati (tudi vesti, češ da Glah ni normalen, da j-e -imel erotične odnose do moških itd., dtd. •če j-e Olah dejansko tak, kakršnega prikazujejo • v zadnjih tedniih nekateri člani -Strankinega vodstva oz. tudi -osrednje vodstvo -samo, -potem je bila v očeh avstrijske javnosti predrznost brez primere, tega tako obremenjenega moža postaviti na odgovorno mesto notranjega ministrstva! Potem se zdi, da bi billo potrebno, vse za to pri-iStojine faktorje poklicati na odgovor! — če pa vse to, -kar danes trdijo o Olahu, n1 res -ali pa samo deloma, poltem s-e nehote vsiljuje Slutnja, da so se s tem početjem odgovorni možje približali stopinjam in metodam, ki smo jih vajeni opazovati v »ljudskih demokracijah", -katerih nas Bog varuj! Marsikdo je mnenja, da bo verjetno na žalost -le -to drugo dejstvo -res; zato bi bilo bolj umestno, da bi v -socialistični stranki manj govorili o pravi 'demokraciji, dokler tega me dokažejo bolj v dejanju! K zadnjim -dogodkom v SPOe v zvezi z Olahom j-e preteklo soboto zavzel svoje (Stališče tudi zvezni -kancler dr. Klaus v svojem običajnem štirinajstdnevnem radijskem -nagovoru. Med drugim je izjavil: »Nikakor -ne morem kratko malo mimo dejstva, da je bil -isti bivši notranji minlister Fr. Olah, katerega je Socialistična stranka še pri nedavnih vOl-ibvah -na NižjeavStrijiSkem postavila na prvo -mesto v volilnem bej-u in ki je M dovolj doher, da je nastopal v nešte--vilnih volilnih zborovanjih proti Ljudski stranki, sedaj .izključen iz svoje -stranke." FPOe IN OLAHOVO DARILO Ena izmed glavnih točk Olahovih prekrškov proti -stranki -so -tudi nedovoljene oz. neodobrene »finančne transakcije". O njih je Olah dajal pojasnila novinarjem na petkovi tiskovni konferenci na Dunaju. Med njimi je tudi encmi-lijonska podpora, ki jo je -svOječaismo dal FPOe. Ta je bila posebno senzacionalna, kajti še do nedavna se je Stranka -svobodnežev (Liberalna stranka) „z vsemi -štirimi" upirala priznati, da je ta denar prejela od socialistov. V tej zvezi je Olah -izjavili, da jo je nakazal -iz socialističnih strankinih -prispevkov kot »prehodno pomoč" PFOe, ko -je -bila v težavnem fliinančnem položaju; hkrati je to Storil iz prepričanja, da Avstrija potrebuje tudi male (Stranke. Objava o tej podpori je zbudila nemajhno začudenje v avstrij--ski javnosti, še posebno pa med pristaši SLOVENCI (letna in pa s avtu Rebulova drama v radiu V četrtek, dne 5. novembra t. )., ob 20.30, je tržaška radijska postaja Trst A oddajala radijsko dramo »Voda sprave”, ki jo je napisal znani slovenski pisatelj Alojz Rebula. Bila je to krstna izvedba dela domačega avtorja, ki je prejel drugo nagrado na natečaju za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku, ki ga je letos razpisala Italijanska Radiotelevizija. Vsebina te radijske igre, ki je razgibana in doživeta, obogatena z retrospektivnimi prizori iz, druge svetovne vojne, nudi avtorju osnovo za plastične opise, za razmišljanja, za bogato poezijo, prežeto z globoko človečansko noto, ki izzveni v poveličanje življenja ter razumevanja in Ijulvezni med posa- j mezniki in narodi. Predavanje o slovenski leksikografiji Akademik dr. France Bezlaj je imel v sredo, 4-novembra v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu v Ljubljani predavanje ,,Iz problematike slovenske leksikografije” (sestavljanje slovarjev). Gnidovčevi mami v spomin Nedavno je v Gornjem Ajdovcu pri Žužemberku I na Dolenjskem umrla gospa Antonija Gnidovec, mati g. dr. Franceta Gnidovca, -rektorja, slov. semenišča v Adrogueju. Vsi domačini -so ji rekli »Gnidovčeva mama”. I-* naslov je tudi zaslužila. Bila je -mama v pravem pomenu besede. Ljubila je dom, družino in reveže. Desetim otrokom je dala življenje, pa ni nikoli tožila zaradi tega, ampak je bila vedno vedra, vesela im -dobre volje. Imeli so veliko posestvo 111 več vinogradov. Zato je bilo vedno veliko dela io skrbi. Toda Gnidovčeva mama -se ni nikoli pritoževala. Mirno, veselo in pogumno je prenašala vse težave in bridkosti. Zaupanje v Boga in Marijo j> je dajalo notranjo moč, da je nobena nesreča n' strla. Svoje otroke ni vzgajala samo z besedo, ampak s -svojim zgledom. Znala je lepo živeti, lepo molili in pridno delati. Ko gospodu rektorju slovenskega semenišča izrekamo sožalje, sc z njim Bogu zahvaljujemo, tla mu je dal tako blago, vzorno in junaško mater,-ki je znala stanovitno moliti, velikodušno ljubitn zlasti pa vdano, junaško trpeti. Bila je vzor slo-venske matere. FPOe, ‘ki s-e je do sedaj vedno ponašala => tam, da -se -neiz,presno bori proti vsaki ko--napelji -In za poštenje zlasti v javnem življenju. Izbruh Olabove afere jli je torej sedaj nehotč -prav pošteno »zagodel". Na ;ta -način -pa -je ponovno bilo potrjeno zahrbtno »kupčevanje" im spletkarjenja med SPOe in FPOe in tako -imenovana »mala koalicija", o kateri niti eni ni drugi niA1 bdteflii -nlič vedeti. V -tej zvezi je tudi Olah ostro napadel podkanclerja -dr. Pittermanna, m-ln-ištra Probsta An dr. Broda, ker -so se Pre' (tekle dni pojavili proti -njemu isociald-stič' ! ni letaki, češ da je on dal denar nj-ihove-mu najhujšemu sovražniku. Izjavil je, da j1’ I bila -SPOe s tem ,,-najivečjim sovražnikom' v stalnih isitifci-h po posebnem odboru, ka- j terega člani so bili poleg njega tudi dr-Pittermann, Probst in še nekateri vidni so-oiallilsti. -Hkrati -je izdal še drugo skrivnost •v zveži -s FPOe: da so drugi SPOe-krogi naklonili FPOe še večj-e zneske, kot je Pa njegov milijon šilingov. Avstrijska ljudska stranka (OeVP) je seveda nad to dvojno igro socialistov nema' do razočarana lin -se upravičeno vprašuje, v koliko -so avstrijski socialisti dejansko Pr'' p-ravlljeni -pošteno in brez zahrbtnih namer sodelovati z njo do konca te zakonodaji1® dobe. Kajti na podlagi takega neiskrenega, zahrbtnega spletkarjenja in mešetarjenja n' možno pravo in pošteno sodelovanje mek> liti prav na nasprotno stran. Tako nisimio bili prvi na dilju. -Pioigasfflti je moral ogenj, sam gozdar. Vrnili smo se v šotore En zlezE v teple vrečei. Petek, 31. julilja, je bil določen za odhod. Zadnjikrat nas jje dvtgjnEl „iBiudni gamis“ s svojim rogom. Vstali smo Mtira, se oblekli in umili ter telovadili. Pri maši smo se zahvalili Stvarniku za vse dobro, kar smo dobrega prejeli v teh desetih dneh. Po zajtrku smo znesli vso posteljnino na sonce. Vreme je bilo krasno. Delo smo si razdelili. Nekateri so podirali šotore, drugi pomagali pri kuhinji, tretji pa so zasipali higienske jame. Vse je šlo v redu. Ko smo sedli k poslovilnemu kosilu, je bilo domala Kar težko nam je bilo zvečer ob misli, da gremo zadnjič k tabornemu ognju. Tukaj smo se res lepo počutili!. Zgovorni gams j® naštudiral za slovo oddajo „Od pesmi do pesmi, od srca do srca“. Sam je igral 'dogo napovedovalca in ostali smo mu slu-žili za ptošče. Vse je šlo v redu. „Plošče“ pa 8,0 precej škripale. Tržačani so se nam zahvalili za oddajo, mi pa njim za družbo. Prijeli smo se za roke, stoječ Okrog ognja ki zapeli „Pesem slovesa“. Prišel je bratje, čas slovesa, čas je, da gremo. Otožen je naš spev, podobno smrti je slovo. Stopimo zdaj v velika krog, podajmo si roke, bodimo tesno združeni, predno odidemo. A Bog, ki Vidi, ve za nade našega srca, kot nas je danes tukaj zbral, bode zopet združit znal. A ml se bomo videli din srečali še kdaj, nasvidenje, vi bratje, nasvidenje še kdaj. Ko smo odpefli, nam je bilo res težko, ^ se bo treba že ločiti. SllSall smo mo-Sočni glas roga, ki je naznanjal počitek in '“'Slino v taborišču. Zlezli smo v spalne vre-'in zasipali. Nlalo ipo polnoči pa pride neki skavt s po-foSiilom, da je gozdar opazil neki ogenj, itoba ga bo pogasiti. Štirje skavti ismo hitro vstali lin prebrali naloge. Orientirati se morali po zvezdah, kakor je bilo na-p®ano ha listu, ki nam ga ije prinesel noč-111 ‘sel. Nekaj smo gruntail, ikončno smo jo "habnlili na most proti- Ovčji vasi. Tam nli- RAZSTAVA KOROŠKIH SUKARJEV V SLOVENJEM GRADCU Te dni razstavljata v Slovenjem Gradcu 'Novenija) v Umetnostnem paviljonu dva Avstrijska umetnika-slikarja s Koroške. In pCer sta to: prof. S. Tragatschnig In prof. Son Wucherer. Njuni zanimivi grafični listi in Wucherer-olja po pravici zbujajo močno pozor- SLAVNI BASIST BORIS HRISTOV — OPERIRAN Tuje agencije poročajo, da so v Riimu Perl rali bolgarskega pevca Borisa Hnisito- • Poseg zdravnikov je bil, kakor je mogo-, 'faizbratii iz poročil, zelo zahteven, čeprav natančneje ne pojasnjujejo. Zdrav-Jv'1 izjavljajo, da je operacija uspela nad ‘Calcovanje. Boris Hristov je star 45 let; j^sko kariero je začel leta 1945 in se kma- ®*rebiil med najbolj znane basiste. Slikarstvo V okviru visokošolskih tednov na Koroškem je Imel nedavno znanstveni asistent zveznega spomeniškega urada dr. Georg Kodolitsch zanimivo predavanje, ki je bilo v dvorani grbov gradu Porcia v Spit-talu. Predavanje je imelo naslov „Malerei und Plastik in Steiermark und Karnten" (Slikarstvo in plastika na Štajerskem in Koroškem). Medtem ko je baročna umetnost na Koroškem ravno zaradi manjkajoče univerze malone še neraziskana, je v tem oziru dežela štajerska na boljšem. Predavatelj je navedel različne vire in dela, ki se bavijo tudi z graškim kiparjem Thaddausom Stam-meilom (1695—1765), ki je bil zaposlen v samostanu Admontu in se je izpovedoval v lesu. Veljal je za znamenitega plastika vzhodnoalpskega poznega baroka, ki je s svojim učinkovitim umetniškim ustvarjanjem vplival še na poznejšo gotiko. Očitno je, da se je baročna umetnost — kot podeželska umetnost — na Koroškem in Štajerskem gibala le na robu evropskega umetniškega razvoja. Za tako imenovano dvorsko umetnost, za katero so značilni mar-mohnaUJi kipi, šttulkatumi stropi in slikarstvo, so zaposlovali zgornje italijanske kiparje in holandske mojstre. Na področju plastike iz lesa in gradnje oltarjev pa prevladujejo domači in iz južne Nemčije priseljeni umetniki. Že na zunaj opazimo pokrajinsko strogo ločeno štajersko in koroško umetniško pokrajino, npr. v njih kipih, v poševnih z deščicami kritimi strehami podružnih cerkvic in ne nazadnje v različnih podeželskih narečjih. Važnega pomena je bil tudi vpliv salzburških mojstrov, n.pr. družine Ledervvasch iz Tams-wega (1630—1813), potem pa močne spodbude, ki so prišle iz južne Štajerske in Kranjske. Predavatelj je ob tej priliki omenil tudi plodovitega ,in spretnega slikarja Rit terja, von Molk, ki je s svojo skupino potoval po deželi in okrasil gotske cerkve z baročnimi freskami. Da je znanost prišla do dragocenih so-ekoloških pravnozgodovinskih in umetniških raziskovalnih uspehov, se ima predvsem zahvaliti tako imenovanim birokratič-nim zapiskom, tako predvsem onim, ki so ohranjeni v farnih, škofovskih in deželnih arhivih, dalje onim neštetim lističem, spričevalom in potrdilom, -kjer so rokodelci potrjevali sprejem te ali one stvari, v poročnih, krstnih in posmrtnih matičnih knjigah, iz katerih je bilo moč razbrati umetnikovo pokolenje. Dalje se ima znanost zahvaliti za vse te dragocene zapiske farnim kronikam in škofovskim uradom, ki so često že vse pripravljeno za odhod. Kosalo nam je itdknalo, kar je zasluga našega našega spretnega kuharja Nekaj hrane nam je še ostalo, razdelili isimo jo med Tržačane, iki so še 'tri tedne taborili. Kar zavidali ismo jim. Po IkoisOlu 'smo ,spustili zastave. Točno ob eni uri je bil g. Lovrenc že s svojim Taunusctm v taboru. Naložili smo vso prtljago lin pogledali, če mi mogoče še kaj asltalo. Tržaški iskavfi so bil zbrani pri tabornem ognju. Vrnili so jim obisk Goričani in zato priliko so imeli skupno kosilo, nato pa še 'igre pri tabornem ognju. Ker je šel naš vlak šele ob peti uri iz Trbiža, smo še tam ositaii. Gospod Lovrenc pa je kar odpeljal naše „zaklade“ proti Celovcu. Igre so lepo potekale, nato so se vrstile pesmi. Večina teh je bila zaradi gostov v iltaliifjanščLni. Ko je bilo končano, ©ta nas s svojima avtomobiloma zapeljala v Trbiž duhovni vodja Tržačanov in g. dr. Kramer. Zahvalili smo se gospodoma za njuno prijaznost in se poslovili od njiju. Nekateri smo kupili steklenico vina za domače. Kmalu nato smo z voznim! listki sedeli v vlaku in čakali na odhod. Po kratkem pregledu potnih dovoljenj je Vlak potegnil. Kmalu smo prišli čez mejo v Ziljsko dolino, Podklošter in odtod v Beljak. Spat smo videli znane kraje in prijetno nam je bilo. Nekateri so se ločili od naše skupine že v taboru in dva pa v Trbižu, večina pa je izstopila v Celovcu. Ko smo naše stvari pospravili v „hotOlu Trabesinger“ v našo sobo, smo si veselo -stisnil! roke v slovo in odšli vsak na svej dom. čutih smo tudi sedaj: „Povsod je lepo, doma je najlapše“. Vedno pripravljeni gamsi. Konec «*♦-.'+<* * *•♦*♦*** ****************** SEMINAR Z UDELEŽBO UNESCO O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH Od 2. do 7. novembra je M v Opatiji se-miinair o slisltemu iizobraiževanja odraslih. Sodelovala je 47 ipredstaivrtilkcv liz 30 držav Evrope, Afrike in Amerike ter nekatere mednarodne organilzaciije za izobraževanje, med njimi tudi UNESCO. Zaradi možnosti za izmenjavo mnenlj med udeleženci iz vrste držav ter zaradi aktualnosti izobraževanja odraslih je bili ita seminar žeto velikega pomena. UNIVERZITETNA ZVEZA NA DELU Na seji predsedstva korolšlke Univerzitetne zveze so sklenili, na temelju svoječas-nega predloga profesorja ddr. Tautscherja, naj bi ustanovili odbor, katerega naloga bi bila raziskati in izdelati osnove Visoke šole za Koroško v Celovcu. V tem odboru so poleg znanstvenikov graške univerze tudi Korošci dr. Kahler, gospodarski svetovalec dipl. -trg. dr. PosChl lin dr. Unkart. Ko bo odbor zaključil delo, bo ukrenila Univerzitetna zveza nadaljnje nujne korake. RAZSTAVA »VIENNE A VERSAILLES14 Te dni se je vrnil na Dunaj konvoj — se-iStoječ iz petih velikih tovornjakov — bogato naložen z umetniškimi predmeti, ki so bili razstavljeni v Versaililu (izg. Versaju). Velika razstava „Vienne h Verseilles“ (izg. vien a versaj = Dunaj v versaju), je služila poglobitvi koltumlh odnosov s Francijo. Ta znamenita razstava je trajala od 6. maja do 11. oktobra in jo je obiskalo preko 260 tisoč oseb. Avstrijska umetnost je bila porazdeljena v 19. pritličnih dvoranah gradu Versailla. in plastika v Notranji Avstriji sporočali zanimive zgodovinske umetniške podrobnosti, škofovskim obiskom župnij in posvetitvenim listinam. Davčni seznami in zemljiške knjige pa so dajali jasno sliko o socialnem položaju umetnika. Za oblikovanje umetniškega dela je bilo že takrat odločilnega pomena naročilo, pri čemer — kot danes — je igrala denarna podpora kot medena vaba. Poleg župnikov, far, pokroviteljev, magistrdtov in redovnih družb je veljal za naročnika teh umetnikov tudi dvor. Iz tega si lahko razlagamo, da je bil načrt kake stvaritve močno odvisen od izobrazbe naročnika. 'Dr. Kodolitsclh je k poglavju „Umet-niško rokodelstvo11 pripomnil, da gre pri takratnih slikarjih, kiparjih in mizarjih v glavnem za preproste rokodelce, katerih umetniški viri so bili tradicija. Iz poučnega dnevnika kiparskega pomočnika Hansa Erdinga povzemamo, da je prišel 8—10-let-ni deček v uk k mojstru, ki je moral kot gospodar namesto očeta skrbeti poleg poklicne tudi za moralno-etično in versko vzgojo svojega varovanca. Ta pa je šele po šestletni učni dobi — pri majhni plači — dobil oprostilni list. Davčni seznami, npr. mesta Št. Vida ob Glini kažejo, da je bil socialni in denarni položaj teh svobodno ustvarjajočih umetnikov koroških in štajerskih mojstrov — vse prej kot rožnat. Kljub ogromnemu delovnemu času — povprečno 16 ur dnevno — je bil zaslužek tako majhen, da so bili mnogi prisiljeni opravljati še kakšno drugo obrt — največkrat mizarsko. Neprimerno boljše je bilo za umetnike, ki so delali za samostane in dvor. Skozi luči in sence Pred nelkaj meseči je izšla v založbi tiskarne Baraga v Buenos Airesu v Argentini zanimiva knjiga „Skozi luči in sence, I. del“. V njej je slovenski kuiltuirni delavec in pisatelj Ruda Jurčec popisal svojo življenjsko dobo. Doma je v Ormožu ob Dravi na Štajerskem in je študiral v ljubljanskem Marijanišču v prevratnih časih leta 1918, pozneje pa je deloval v uredništvu „Sloven-ca“. Njegova knjiga niso le spomini na to, kar je doživel, ampak v njej svoj razvoj povezuje s potekom in orisom'življenja v svojem kraju, svoji ožji domovini in v Sloveniji sploh. Pisatelj se je sukal v krogu mladih katoliških izobražencev in nam je sedaj podal popis dobe tako imenovanega mlladiinsitva in križarstva med Slovenci. Njegovo knjigo posebej priporočamo našemu dlijaštvu, ki bo iz nje marsikaj zvedelo. Odkrila mu bo potek dogodkov med slovenskimi izobraženci, posebno katoliškimi, med obema vojnama. Popisana je Cankarjeva smiit, delo dr. Jožeta Pogačnika (sedanjega nadškofa), početM znanega baletnega umetnika Plina Mlakarja; zanimivi so spomini na dr. Ehrlicha, profesorja Ernesta Tomca, državnika dr. Antona Korošca. Knjiga je naprodalj tudi pri naši Mohorjevi družbi in stane njen izvod 85.— Šitl. Jurčec pripoveduje o dr. Ehrlichu Med drugim pripoveduje v svoji knjigi Ruda Jurčec tudi o našem velikem rojaku dr. Lamibartu Ehrlichu. Naj navedemo nekaj Odstavkov! „POtelklO' je precej časa, preden je naglo im živčno pritekel iz zakristije prof. dr. L. Ehrlich. Tudi k naslednjim predavanjem je prihajal z zamudo in potem pohitel pred mizo'. Že vnaprej je delal vtis, da živimo v času, ko se nam mora vedno zelo muditi im da moramo biti v stavkih, mislih, besedah nagli im jasni. Ni več časa za fanta-zlije; na vse sestanke in pogovore moramo prihajati podrobno pripravljeni; za resnost im temeljitost bi bilo bolje, če bi zunanje okalmnstli opuščali ali se jim celo izognili. Sicer je treba biti do vsega zelo discipliniran im dosleden, toda glavni poudarek vsega bodi v širini, vsebini, jasnosti zamisli. Vse mora kliti iz notranjega duhovnega bogastva. Ta zaklad je pa delo Svetega Duha im zato nam za pravo vizijo sveta ni prav nič potrebna fantazija, ampak samo pra-Vilem, skoraj posvečen posluh za voljo božje Previdnosti, ki je vedno in povsod pri-sofma ... Ni bilo lahko slediti njegovim mislim, razlagi nasvetov za globlje dojemanje resnic im načeli. Podobe so bile skope, zgradba ni razkrivala razkošja. Utrjevala je sistem, ki mora biti trdno sestavljen že v mladosti za celo življenje. Svet se spreminja, resnica pa je samo ena im je vedno ista ... Mladim srcem je želel posredovati vtis, da je vsak trenutelk toliko vreden toliko kakor edo življenje ... Vsakdo mora v sebi Oblikovati vest, ki je budni stražar nad vsem, kar se dogaja najprej v nas samih im potem še Okoli nas . .. Nisem še slišal tolikšnega podčrtavanja (Dalje na 5. strani) DJEKŠE G. DrdOik je bil 40 let župnik (ne upra-vliteij) na Krčatnjah. Kot upokojeni župnik je na Kr&anjah umiri. ŽELEZNA KAPLA (Dograditev hiše) Občinska stanovanjska hiša, ki so jo zidali v našem kraju, je končana. Sedaj se je vselilo vanjo dvanajst družin. Sog jim daj srečno bivanje in prijeten dom v njej. BRODI (Novica o medvedu) Medved, ki je pred tedni strašil v naši dkOliidi ih naredil mnogo škode, je šel v druge kralje. Pravijo, da je bil zelo velik in močan. SELE (Združenje za izvedbo elektrifikacije) Dve leti sta pretekli, od kar so se prebi-vatai Srednjega in Zgornjega Kota zbrali ter ustancvilii „ Združenje za izvedbo elektrifikacije" (Lichtbaugemeinschaft). Oblju-'bo — vse svoje silile napeti za dolbro stvar •in delati za vse naše lijudii — ki jo je tedanja izvoljeni odbor s svojim predsednikom Otom Kelihom, pd. Zgornjim MlečnSkom na čelu izrekel, je v polni meri izpolnlil Odboru se je posrečillo pritegniti v vrste dmteresanltav še ostale, ki so ob začetku imetij še pomisleke o potrebnosti elektnifika-dilje zaradi1 plačila itd. Posrečilo se mu je tudli doseči pri merodajnih oblasteh v ta namen gmotno pomoč za naše gorske kmete im delavce. , Zahvaliti se. moramo v prvi vrsti Agrar-ibetairksbehorde (kmetijska okrajna oblast) v Cdlovou, ki je s svojo subvencijo 70 odst. sploh omogočila izvedbo naše elektrifikacije. Odborniki so pa pri njihovem prizadevanju — doseči za vse interesente sprejemljive pogoje za plačevanje — naleteli na odprta ušesa tudi pri selski občini in pri posestniku Voigtu. Njegov gozdar iKiroher je poleg tega še osebno obljubil, nas pri. prihodnjem delu, ki gotovo ne bo lahko, pdipirati in pomagati kolikor bo to v njegovih močeh. V številnih prošnjah in pogovorih, ki so bili potrebni, so odborniki ..Združenja za izvedbo elektrifikacije" prikazali geografsko (zemljepisno) lego selskega Kota (raztresenost kmetij, strmi in skaloviti svet (itd.), na finančno šibkost naših gorskih kmetij in na številk) malih posestev, delavcev iin rentmilkov. Kakor danes vidimo, so to uspešno storili. Vse je pripravljeno za začetek dela. Pred nedavnim je bila izvršitev eldktri-filkaoiijSkega dela oddana. Od treh firm, ki so še za to delo potegovale, je odbor pod vodstvom Landesagraroberinspektor (de-želnokmečkega višjega nadzornika) inž. Hergetha, AgrarbezirkSbahorde (kmečke Okrajne oblasti) v Celovcu izbral podjetje AEG (Alg. ElektriZitats Gesellschaft), ki je jpredložilo najcenejši proračun. Ta odločitev nas vse zelo veseli. Pod vodstvom elektromontažnega nadzornika gospoda Franca Žužka bodo torej nam že znani delavci Tevžej iz Bilčovsa, Mihi, Emi in Oti oz Železne Kaple prihodnje leto delali pri nas. Vse se bomo z njimi lahko pomenili v lepi domači govorici in po končanem dnevnem delu bo včasih — kot je to že bilo — zadonela v naši gostilni domača pesem iz grl dobrih pevcev iz Železne Kaple in sel-iskih mož ih fantov. Če bo vreme ugodno, bodo takoj začeli s sekanjem drogov in presekanjem terase. Jeseni leta 1965 pa naj bi posvetila luč že vsem Kočanom. Upamo, da se bo to uresničilo. Uspeh našega skupnega dela pa bo samo zasiguran, če bomo složni vsi pote-igovaii na eni vrvi. Resnica je: Vsi Skupaj vse zmoremo, eden sam pa nič. V slogi je moč! Približno pbl leta po ustanovitvi „Zdru-•ženja za izvedbo elektrifikacije" na Kotu so isto storili prebivalci iz Saj de i n Fraj-ibaha. Tem so se medtem še pridružili prebivalci selske vasi, ki so do sedaj že imeli električno luč privatne elektrarne Ludvika Užnika, pd. Pajnarja. Ta pa je v bistvu že pripravljen svojo centralo razpustiti, ker ne odgovarja več današnjim zahtevam. Odlbor pod vodstvom marljivega mladega kmeta Francija Robleka, pd. Pušelca iz Frajbaha se žeto trudi tudi v tem delu raztegnjene selske občine vse potrebno pripraviti, da bi z elektrifikacijo tudi tu že v prihodnjem letu začeli, če bo šlo vse po želji, potem bodo cele Sele elektrificirane že leta 1966. H. V. n ms mnomkem Jesenska meditacija Ob Omanovi freski v blagoslovitveni dvorani na celovškem pokopališču v Tmji vesi Jesenskemu okolju pokopališča prilagojen, v svojem bistvu in v svojih barvah doživet v atmosferi med grobovi, je uspela freska Valentina Omana v blagoslovitveni dvorani na celovškem centralnem pokopališču v Anmablchhi. Nastala je iz razmo-trivamj mladega, intenzivno čutečega umetnika, iz meditacij o smrti, o prerojenju, presnavUJamjiLi, o presnavljajočih se oblikah. Tudi nekoga, ki ne pozna ustvarjalčeve izjave, da ga je „ravno ta snov že vedno zaposlovala tako, da sem si jo izbral za diptomslcc nalogo", prevzame pristnost m resnična doživeto,st; vsakdo občuti, da so ti ..enostranski ljudje" slikani iz avtorjeve lastne mistične notranjosti. Morda je 'Vplivala nanj tista prostoVska mistika in za-strtost, ki zajame človeka ob poznih večernih in nočnih sprehodih po pokopališču. Oman sam pravi, da je ..pogosto delal zunaj do polnoči". To sta morda glavni ustvarjalni kcimponentii, avtorjevo nagnjenje in izhajanje iz mistike in pokcipalaščimo vzdušje. Del freske v blagoslovitveni dvorani na osrednjem pokopaKSču v Trn ji vesi Zanimivo je dejstvo, da naredi freska — v vsej svoji notranji in oblikovni zamegle-nostii (zdi se, da v tem primeru gre za avtorjevo' silutnjio o posmrtnem življenju) in kljub ..modemoisti" — tudi na opazovalca, ki ni tako doma v moderni umetnosti, močan vtis in ga na poseben način očara. Izvedbo je poverila Omanu deželna žirija, ko je izbrala iz del 15 drugih umetnikov prav Omanov načrt. Umetnik je moral seveda svoj osnutek najprvo povečati an izdelata na format Stene. Na izvedbi freske same je delal nad mesec dni; spočetka od sedmih zjutraj do polnoči — s tri-unritm odmorom opoldne, pozneje pa zaradi pranapomoisti od sedmih do štirih popoldne brez odmora. Tako utrudljivo delo zmore samo človek, M je pri polnem zdravju in nič manj idealist kot umetnik. S svojimi ..enostranskimi ljudmi", ki stojijo kot figure, beli svečniki, stebri, priča avtor o nekem drugem življenju, življenju, ki ga komaj kdalj zaslutimo, sivina in temina tega sveta in rjava barva zemlje ne morejo do živega. Neomajno kot na oltarju stoji spodnja vrsta postav in malce više nekoliko bolj razčlenjen drugi niz ljudi, ki so obstali gredi življenja in se spremenili v nezemska bitlja. Tako so sto,pili iz mase, iz ozadja. Ozad/je je živo in razgibano. Vsa ozadna dinamičnost je v strogem nasprotju z espredno stagnacijo. Medtem ko so oblike spredaj bolj izdelane, so figure v temnem ozadju, konture v sivo črni podlagi komaj nakazane. Križem je vrženo bogoslužno orodje, svetilniki, sveče, nagrobniki, ki drug drugega prekrivajo, kamni zdelani od časa, skoraj pozabljena imena, znaki, črke in številke, ki spadajo bogvekam. Zdaj pa zdaj se dajo razbrati obrisi kakega trupa, glave. In tu moremo sodoživljati osrednji problem Omanovega ustvarjanja (ki sicer izvira iz njegove grafike, kajti Omanu „sta naijljubša svinčnik in kreda") — človek v masi, brezobkkovni, stisnjeni, kjer posameznik posameznemu jemlje življenjski prostor, ga prikriva, tako da ostane samo komaj vidni obris obličja. Tako hitro kot se pokaže — izgine in je včasih že del nove konture. Večina ozadja je slikana črno sivo. ZaniimiiVi so „ostanki“ rjavega, ki se Vijejo v razkosanih oblikah med postavami kot ostanki neke preperele zavese, ki so jo pretrgala bela telesa. Oder je pokopališče s spranimi in preraščenimi kamni, razjedenimi črkami imen, na njem sodoživimo spremenjenje ljudi v osebe. Navzoči smo ob zadnjem dozorenju človeka v globoki tvornosti smrti, propadanja, dviganja in izginevanja — smo priča nenehnega življenja. —smk— Avsifrijsfca toleranca (strpnost) („Die Furche" z dne 7. novembra 1964) Če smo bili do sedaj starejši ljudje mnenja, da je „Liga za človečanske pravice" le nekaka mednarodna (ustanova samih zagovornikov za mir, sanjačev in levo usmerjenih brezdomovinskih ljudi, nam daje poročilo (Seminarja iza učitelje, ki ga je nedavno priredila ta „Liga“, ravno nasprotno sliko. 2e izbira kraja samega, gradiščansko-madžarski jezikovni otok Obemvart/Felsbor — je jasno pokazala tem Iz vseh zveznih dežel zbranim udeležencem narodnostno raznoličnost skupne domovine. Če so se potem vrhu tega zvečer nemškogovoreči, slovenski in hrvatski učitelji pod vodstvom krajevnega šolskega nadzornika naučili nekaj gradiščansko-madžarskih narodnih pesmi, potem lahko samo upamo, da bo ta staroavstrijski duh našel posnemalce tudi kje drugje pri nas. Tako je bilo za zahodno-avstrijske udeležence močno koristno, da so izvedeli iz ust deželnega vodje „Lige“, Hrvata dr. Linzer-ja, da ne bijejo boja za obstanek samo Juž. Tirolci, temveč tudi drugačno govoreče narodnostne skupine v naši lastni republiki. Nič manj razveseljiv pa ni bil tudi izbor DELOVNA SKUPNOST AVSTRIJSKIH ZVEZ REJCEV RUMENEGA GOVEDA bo imela v četrtek, 19. novembra 1964 (začetek ob 10. uri) osrednjo prodajo rumenega goveda v LEOBNU („Oberlandhalle“) B Prignanih bo 80 bikov in 200 mladih krav (junic) B (Posebni izbor živine za pleme in vrednostno ocenjevanje bo prejšnji dan od 12. ure naprej B Točnejša pojasnila pošlje na željo: ZUCHTVERBAND FOR GELBVIEH, KLAGENFURT - CELOVEC, Museumgasse 5, tel. 04222/4811. && Bask? m {^veui. &3- živdi naslednji naši predniki, ki so naročili Mohorjeve bukve za leto 1885: Žila. — Maljhar Jer., župnik; Farna šola; Gasparin Marija, Gasparin Liza, Erat Anton, Tuder Hanca, Vohinec Gregor, Janža M., PogMč Jakob, Trunk M., Rastner Jože, Sgiaroveto M., Kofler Cecilija, Heber Ana, Božič Garba, Gaser Matija, Wufi Marija, Jamnik Janez, Napokoj Janez, Smole Marija, Božič Marija, Pavlič Stefan, Pečar Andrej, Ažgan Janez, Trupe Andrej, PahaT Gašp., Steklingar Jože, Elar Marija, Rogač-niik Janez, Valušnik Janez, Samonrk Janez, Lesjak Janez, Serajnik Nace, Reggi Marija, Otovic Marija, Otovic Jakob, Rongi Rudolf, Uibing Jože, Aiholcer Ana, Poglič Katra, Ažgan Jožefa, Rabič Tereza, Stssen Marija, Oder Tereza, Steklingar Janez. Loče. — Knaffič Jakob, župnik (2. izv.); Černut Ivan, učitelj; AScholcer Anton, Aichotcer Simon, Bohinc Ivan, Simčič Jakob, Mertel Jernej, kmetje; Lampreht Lovro, mizar, Mihor Martin; Božič Martin, krčmar; Baumgartner Marija, Uibing Alojzija, ŽavnSk Marija, Uibing Urša, kmetice; Gaj- S1NGER, RAST & GASSER in GRITZNER-šivalne stroje vam nudli po najnižjih cenah Johan Lomšek Tl H OJ A 2, P. Dobrla ves — Ebarndorf Telefon (M237 24G Zahtevaijite cenik! stava na dom • Brezplačna do- referentov (poročevalcev). Poleg socialistov: profesorja dr. Thirringa in dr. Kbr-nerja sta bila navzoča tudi odlična katoličana: prof. dr. Lugmayer in dr. Gbrlich. Močno spodbudne razprave so dokazale, da prevladujejo skupni nazori nad ločenimi. Pri nedeljski božji daritvi pa je pater Ivan Tomažič z Dunaja govoril o krščanski dolžnosti strpnosti in spoštovanja človeka do človeka. Upamo, da bo tudi dober duh prirediteljev prevladoval pri rešitvi najvažnejših nalog, ki jih bo moral vzgojni sosvet „Lige" v prihodnosti premagati. Dijaki Državne gimnazije za Slovence priredijo na praznik 8. decembra in v nedeljo, 13. decembra 1964, ob 14.30 v Mestnem gledališču v Celovcu opereto MIKLAVŽ PRIHAJA ob sodelovanju orkestra deželnega gledališča. Vstopnice dobite v šolski pisarni. ler Franca, Bloževa; Kencjan Valentin, Ba* lUšinik Marijana, Kotnik Mar., Bute Al-Prosen Iv., Bute Al. Uršičeva.' Št. Lenart. — Stoki Šimen, fajmošter; Vuti Matija, kmet; Vuherer Janez Oražev; Gajller France, nadučitelj; šolska bukvarica (2. izv.); Farna bukvarica (2 izv.); Stok* Šimen za pridne šolarje (5 izv.); Fajhtaf Urh, Mertel Jože, Ojcell Janez, Koman J*' netz, kmetje; Pegrin Jože, mežnar; Mešnik Miha, Aicholcer Peter, kmečka sina; Golob Janez, cestar; Strugar Jakob, Rom Janez, Novak Luka, železniški čuvaji; Pfeii'er Boštjan, Podlipnik Jože, mlinarja; Lavtižat Jože, Avec Šimen, Pintar Peter, Kroba1 Jakob, delavci; Koman Franc, Kroisenba-cher Miha, Pfeifer Janez, rokodelci; Kug’ Janko, Kremser Miha, Ojcei Andrej, šolarji! Katolik Jožefa, gospodinja; Podlipnik Ana’ Ojcei Ana, Truppe Antonija, Uršič Marij3’ kmetice; Vuherer Marija, Krobat Neža, kr<-' marina; Gruči Neža, žena železn. čuvaj3’ Katolik Tereza, mlinarica; Mertel Marijan3’ Vuherer Marija, Koller Urša, Ojcei Urš3’ Tarman Mar., kmečke hčere; Petrič Mil3’ Arnold Ana, šivilji Kje so »mostovi zbliževanja"? Na proslavi 40-letnice avstrijskega radia v Celovcu so na Slovence popolnoma pozabili! Kdo je Piretekli petek zvečer se je Radio Celovec z obSirnšm umetniškim programom spomnil važne obletnice v avstrijskem kulturnem in javnem življenju — štarideiset-letnice obstoja avstrijskega radia. Proslava, katero je istočasno prenašal celovški radio, je bila v včlilkl dvorani celovškega konservatorija in so se je udeležili poleg drugih povabljenih gostov najvidnejši predstavniki javnega življenja v deželi z deželnim glavarjem Ferdinandom Wedenigom na čelu. Med povabljenimi gosti so bili tudi diplomatski zastopniki tujih držav, med njimi generalna konzula sosedne Jugoslavije ih Italije in dva zastopnika Radia Ljubljana. Zelo raztegnjen program (nekateri ude-leženoi sio med odmorom odšli domov!) je obsegal glasbene in pevske točke ter recitacije nekaterih koroških pesnitev in pisateljev. Ro zamisli programskega vodstva celovškega radia naj bi bila ta proslava majhen prerez koroškega kulturnega dela. Ves program je bil dobro podan in izvajalci zaslužijo splošno pohvalo. ■Po uvodni glasbeni točki so sledili do-zdravni nagovori. Kot prvi je vse navzoče ^ PRAVOČASNO BOD! IZBRANO, ^ KAR ZA BOŽIČ BO DAROVANO! KOROŠEC — kupuj v domačih trgovinah! * *** najvidnejše imenoma — pozdravil rav-hatelj celovškega radia Peter Goritschnig, ^ ja očrtal to štiridesetletno delovanje in Poudaril važnost posameznih deželnih ra-^jšfeih oddajnih postaj, pri tem pa še posebno važno poslanstvo Radia Celovec, po-udartivši, da „radijiski valovi ne poznajo nobene državne meje“ in da je njihova naloga, zbliževati narode med sabo. Kot potrdilo za to dejstvo je navedel tudi poziv znanega za to odgovoren? koroškega književnika J. F. Perteniga, ki je ob neki priliki njemu rekel: „Graditi moramo most od človeka do človeka in od srca do srca! Le tako bomo izpolnili deklaracijo o človečanskih pravicah, h kateri je tudi Avstrija pristo-pila.“ V podobnem smislu je govoril tudi celovški župan AuBerwink!er, zlasti pa častni poliiroviitelij te proslave deželni glavar Ferdinand Wedenig, ki je še posebno poudaril pomembnost Radia Celovec, da bo mogel tudi v bodoče širiti glas Koroške kot glas svobode in strpljlvosti, kar pride tu še posebno do izraza z vsakodnevnimi oddajami slovenskega programa, namenjenega slovenskemu manjšinskemu narodu v deželi. To so bile torej lepe besede in misli. Sedaj pa k dejanjem! Organizatorji oziroma sestavljale! programa, ki naj bi, tet že omenjeno!, nudil pO' njihovi zamisli majhen koroški kulturni prerez, so koroške Slovence in njihovo kulturno udejstvovanje kratko malo prešli, kot da bi jih ne bilo ali pa da bi bili kulturno popolnoma zaostali. Komaj dober mesec je od tega, kar smo slišali v istem radiu ostro kritiko nad televizijsko oddajo iz Celovca konec septembra s priljubljenim H. Conradsom z Dunaja, ker so* bali koroški Slovenci tudi popolnoma pozabljeni. Kot opravičilo za to neodpustljivo napako smo takrat slišal glasove, češ da je takratno oddajo v glavnem organiziral dunajski televizijski štab in da tukajšnji odločujpiči možje okrog radia niso mogli tako rekoč nič vplivati na sestavo programa. No, in sedaj!? Ves program je „zrastel“ na koroških oziroma celovških tleh, brez vsakršnega vpliva „od zunaj", torej ob sodelovanju ljudi, M vsi brez izjeme dobro vedč, da živi v deželi še en narod s svojim lastnim kulturnim udejstvovanjem in ustvarjanjem! In vkljub temu niso smatrali za vredno, da bi od programa, ki je trajal nad dve uri, dali vsaj deset minut časa slovenski oddaji! Tu ne bo še tako zavito zdravniški kotiček: Prehlad je virusno obolenje jesen in začetek zime je vezana cela vrista obolenj. Takrat so prehlad, kašelj, ®jhgtaa iin gripa istooro v vsaki hiši gostje, rehlad pravzaprav ni samostojna bolezen, ahipak je okvara zdravja, M jo največkrat f^vzroči hilter prehod iz toplega okrilja v n5a'o ali vlažno. Prehlad povzroči skrčene krvnih žilic, kar povzroča motnje v pre-”rani 'Sluznic in križe, kar spet pospešuje cazvoj bolezenskih kali, ki se nahajajo na j0® ali sluznici. Seveda postanejo marsi-eteri mikrobi škodljivi in zdravju kvarni 61,6 tedaj, ko se organizem prehladi. Tako planejo najrazličnejše prehladne bolezni, *** vnetja gria naprej pa do vseh mogočih Wik revmatizma. V kolikor je zmožnost ^rikrribav, da se mmože in 'povzročajo bo-^žen večja, odpornost organizma pa zaradi razli:čn?h vzrokov (izčrpanost, preutruje-'podhranjenost, alkoholizem itd.) ^^nijšana, toliko bo tudi obolenje hujše Jin resnejše. _ Vedeti pa tudi moramo, da prehlad ni v akem primeru posledica vpliva mrzlote vlage na organizem. Poskusi na živalih 0 Pokazali, da se poskusne živali nikoli e »Prehladijo", če jih izpostavimo mrazu, j^žeii tega pa vsi dobro vemo, da se lahko Prehladimo tudi poleti in to tudi pri naj-»vročini". To pomeni, da je pri po-avu Preldada potrebna tudi infekcija. podlagi obsežnih poskusov so doka-j."1’ da obstaja šest različnih vrst virusov, Povzročajo prehlad. Ena vrsta na pri-Povzroča pri človriku vnetje žrela, dru-Pa vnetje nosne sluznice, se pravi nahod. j^e se okužimo z virusom, M povzroča pre-a^, preteče od infekcije pa do pojava pre-jOfa največ en do dva dni. Ker pa ta vrsta balada ne zaščiti človeka pred ponovno v ^kciljo, je možno, da bo ena in ista oseba 'tratkem časovnem razdobju večkrat do-a nahod. Virus, ki povzroča vnetje sluz-Ce V žrelu, pa potrebuje najmanj teden . prodre v organizem. Seveda se pa U(a ta vrsta prehlada pogosto ponavlja. Mišljenje, da se prehlada obvarujemo, če se zadržujemo v toplem prostoru in če se toplo oblačimo, je napačno. Nasprotno, tako ravnanje samo razneži organizem in ko bo prišel itak človek v neugodno zunanje okolje (na pr. nagla sprememba tempera-iture), tem prej »e bo prehladil. Pred prehladom se bomo najbolj zavarovali, če utrjujemo teto s tem, da se poleti in pozimi umivamo z mrzlo vodo, da spimo pri odprtem rikniu, da mnogo telovadimo ter se pečamo s športom ter sploh živimo po higienskih pravilih, se pravi, da se zmerno hranimo ter izogibamo dražil in mamil, če je že prehlad nastopil, ostanimo doma v primerno ogreti in prezračeni sobi ter popijmo skodelico čaja ali limonade. Napačno je, jemati ob vsakem prehladu sullfonamide ali morda celo penicilin. Teh zdravil se je treba poslati le ob resnih priimerih ter ob zdravnikovi kontroli, ko je za to podana indikacija. Zgodi se pa tudi, da se bolniki s prehladom le varajo, ko obolijo za kako drugo huljšo in resnejšo boleznijo. Pogosti so primeri, te bolnik pokašljuje tedne in tedne, hujša, se ponoči poti, nima pravega apetita in ima od časa do časa povišano telesno temperaturo, pa vendar misli, da se je samo prehladil ter da se mu prehlad „vleče“ od zadnje grilpe, a v resnici gre za pljučno tuberkulozo. Potrebno je torej, da vsakdo, pri katerem prehlad dalje traja kot nekaj dni, vpraša za svet zdravnika. Včasih tudi zdravnik ne bo mogel točno odgovoriti, ne da bi bolnika rentgeniziral, mu pregledal kri itd. Razlika med prehladom in nahodom ter gripo je navadno v tem, da pri prehladu, razen nahoda in lahkega glavobola, nimamo drugih težav. Prehlad traja dva do tri dni ter izgine brez posledic. Gripa poteka že teže; začne se z močno povišano temperaturo, 'bolnika zbada v ledjih in v križu, kašlja ter se sploh počuti slabega; bolezen traja štiri do pet dni in temperatura postopoma pada. Če se to ne zgodi, je treba po-mislliiti na komplikacije in poklicati zdravnika. Dr. S. B. opravičevanje in dokazovanje o neizvedlji-voistl tega v očeh objektivne in poštene javnosti, bodisi slovenske ali nemške, nič zaleglo, ker tega nihče ne bo mogel niti hotel verjeti. Kajti te kritične glasove na račun pomanjjklpvega programa je- bilo čuti že takoj po proslavi tudi iz ust nekaterih nemško govorečih sodežeianov. Kaj torej pomagajo vse lepe besede o strpnosti, o mostovih zbliževanja med narodi iin sosedi, o vratih, lipi in hrastu itd., te jim pa sledijo drugačna dejanja! Prav tate' postanejo s takima nelojalnimi dejanji smešne in neresnične tolikokrat ponavljane trditve uradnih krogov v deželi o enakopravnosti slovenskega življa v deželi in slovenščine tet drugega deželnega jezika (kar j;e sicer poleg tega zajamčeno tudi po avstrijski ustavi in njeni državni pogodbi iz leta 1955)! Smo radovedni, kakšne misli so obhajale ob tej pomanjkljivi sestavi programa zlasti uradna zastopnika sosedne Jugoslavije. in Italije, ko sta videla, kako so koroški Slovenci ..enakopravni"! Upajmo, da se podobna napaka v bodoče ne bo več primerila! KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV vabita gospodarje podjunskih občin na tradicionalni ^podjunski dan ki bo v nedeljo, 6. decembra, v farnem domu v škocijanu. Spored: Ob 9.30 sveta maša v farni cerkvi, ob 10. uri otvoritev zborovanja v farnem domu: Pozdrav, »DRŽAVA in GOSPODARSTVO", ref. dr. Vinko Zwlttcr, »NAŠE OBČINSKO GOSPODARSTVO", ref. g. Janko Janežič, nato skupni obed v farnem domu. Ob 14. uri nadaljevanje: »SODOBNO REŠEVANJE MANJŠINSKEGA VPRAŠANJA V DEŽELI", ref. dr. Reginald Vospenik, »POLITIČNI POLOŽAJ PRED DE2ELNOZBORSKIMI VOUTVAMI", dr. Valentin Inzko. Razgovor in zaključek. Vsi mladi in starejši gospodarji od Djekš do Bele in od Libuč do Apač so iskreno vabljeni, da se aktualnih in zanimivih govorov in razgovorov zagotovo udeležijo. Osrednja odbora NSKS in KGZ Skozi luči (Nadaljevanje s 3. strani) osebnosti. Sicer nam je Ehrlich že takrat govoril o pohorskem kmetu, ki ga je Slomšek popisal v Drobtinicah in nam je Slomška omenjal krit prvega res slovenskega svetnika, vendar nam ni širše odprl pogleda v svetišče Slomškovega verovanja in odnosa do' sveta. Zeto nas je presenetil drugi dan, te nam je izrekel željo, da bi naslednje predavanje imel izven kapele. Naročil nam je, naj pridemo v sobo, ki je služila za sestanke govorniških vaj. Če je bil pri predavanjih v kapeli skoraj vojaško okoren v kretnjah, je bil sedaj, za spoznanje živahnejši. Kar videlo se je, kako se mu je olajšalo, te je s prvimi besedami in mislimi ujel stik z nami. Pred kratkim je Cerkev proglasila Ivano Orleansko za svetnico. Do tedaj smo o njej vedeli le malo. Ehrlich nam je pa ob zemljevidu razložil pomen dogodkov v njeni rodni vasi, njene vojaške pohode, dokler ni zakonitega francoskega kralja Karla popeljala v Reims na kronanje. Potrudil se je, da nam je v pravilni luči prikazal namene božje Previdnosti, ki je čudežne posege v zgodovino Francije izvajala po navadnem kmečkem dekletu sto let pred odpadom Anglije od Cerkve. Kaj bi se zgodilo s Francijo, če Ivana Arška ne bi izgnala Angležev iz Francije in evropskega kontinenta? Luter je v Nemčiji nastopil komaj nekaj desetletij kasneje ... Konec katoliške Francije bi pomenil konec katoliške Evrope ... Ehrlich je ves prešel v ogenj', te je to razlagal. Sledil sem njegovim vizijam z velite zavzetostjo. Prvič sem shSal, da Slovenci še nismo dosegli polnoletnosti in da bomo prišli do rije, ko bomo imeli v celoti tliš te ustanove, kakor jih imajo vsi evropski narodi... Toda še ni bito konec; govoril je o osebnosti naroda, podobni osebnosti vsakega posameznika. Ko pride človek do polnoletnosti, prevzame posebne naloge in mora stremeti za njlih uresničitvijo. Kdor bi se temu umaknil, bi grešil, in narod ustavljen na pol potil do polnoletnosti, ostane za vedno okrnjen in ne more več pravilno1 izrabljati od Boga podeljenih darov ...“ Pa to ni vse, kar pliše Jurčec o Ehrilchu. Med opisom drugih osebnosti potem pripoveduje tudi o senatorju Smodeju, o profesorju dr. Rožmanu iz Šmihela pri Pliberku (ki je pozneje postal ljubljaski škof), opisuje pa tudi delo dr. Alojzija Kuharja (brata Prežihovega Voramca, duhovnika, in sence časnikarja in med zadnjo vojno poslanika pri poljski vladi). Pri dr. Kuharju v Parizu ... Jurčec govori o dr. Kuharju predvsem v zvezi z njegovim bivanjem v središču Francije v Parizu. Dr. Kuhar mu je pomagal piri iskanju stanovanja in mu olajšal prve poglede v dotlej neznani francoski svet, ki je pa za nas Slovence važen, da ne bomo gledali vse le skozi nemška očala. „Na srečo sem šel spat v Kuharjevo stanovanje" pripoveduje Jurčec. »Bil je že doma in si po pripovedovanju gospodinje razložil, da sem mogel biti zgodnji obiskovalec samo jaz. Povedel me je nato v bližnjo Rue Casette, kjer so ob poslopju Katoliškega inštituta sulpicijanci imeli internat za duhovnike in bogoslovce, študente na teološki in filozofski fakulteti inštituta. Ko je Kuhar pozvonil, je prišel odpirat sam rektor zavoda abbe Verdier, poznejši slavni pariški nadškof in kardinal. Kuharja je navdušeno pozdravil; zame pa je dejal, da že ve, kako pogosto bom prihajal. Pozneje sem plačal vpisnino in postal četrti slovenski slušatelj pariške Politične visoke šole. Pred menoj so bili Bogumii Voš-njak, Lojze Kuhar in Ciril Škerjanec. Na večer moje prve sobote v Parizu sem se dobil na vogalu ulice Vaugirard in Rennes z doktorjem Kuharjem in Ahčinom. Napotili smo se na ustanovitveni sestanek Slovenskega kluba v Parizu. Sestanek je sklical Kuhar in odziv me je presenetil... Kadar je hotel, je mogel Kuhar biti silno popularen in skoraj sugestivno učinkovit ljudski tribun. Obrati njegovih stavkov so bili polni izdelane tehnike in nežne finese. Primerna doza prisrčne ljubezni v barvi glasu. Poslušailcam se je občudovanje razlivalo po nežnih licih. Kar je predlagal, je bilo sprejeto že vnaprej. Ne vem, kaj ga je tedaj zaneslo; ali prešerna nagajivost ali nad ostali svet dvignjena razsežnost koncepcij — zgodilo se je, da je za predsednika Slovenskega kluba predlagal — Hrvata ...“ OBIRANJE BOMBAŽA Po poročilih mednarodnega posvetovalnega odbora za bombaž je računati, da bo letošnji pridelek bombaža na svetu znašal skoraj toliko tet rekordni pridelek v sezoni 1963-64, ko je znašal 50,2 milijona bal. Manjši pridelek bo letos v ZDA, Španiji, Grčiji in Pakistanu, medtem te' bodo v drugih državah, ki pridelujejo bombaž, imeli boljši pridelek. O letošnjem pridelku pa še ni podatkov iz SZ in Kitajske. ZA MLADINO INPROS VETO Sezona kulturnega dela Prijatelj dobre knjige Zelo bii bi5o zgreSeno, če bi rekli takole: ,.Ničesar ne bom več bral, ker je danes to-Eko slabega v knjigah in revijah!** Čeprav ni vedno lahko raizločLti, kje se sikniva strup in spoznati, katere knjige na)j odklanjam, je vendar treba ostati zvest knjigi. Saij smo že večkrat zapisa!!, da je kn/jiiga velik vir za našo duhovno rast in oblikovanje. Zato ne v strahopetnosti kraitkomalo odklanjati vsega, marveč se v previdnosti in podučlji-vosti oklepati dobrega in plemenitega čtiva. In zakaj? 2e zadnjSč smo omenili nekaj nagibov, ki nas naj vodijo pri izbiri dobre knjige. Dodajmo danes še nekaj dokazov, da je resen in dosleden katoličan dolžan odklanjati slab tisk. Saj hočemo ostati zvesti veri očetov. To je vendar dediščina, ki nam je dragocena kolt življenje samo. Toda ta vera ne sme bilti samo dediščina, marveč naše iskreno prepričanje in vodilo vsakdanjega ravnanja. ,,Nisem katoličan, ker sta bila moj oče in ded dobra kristjana, marveč, ker sem prepričan, da je to edino pravi življenjski nazor,“ tako mislimo in govorimo. Torej je naiše prepričanje oprto na umske razloge in na nagibe naše volje. Sla/bo čtivo more škodovati naši verno-slti talko na strani uma kot na strani vodje. Izpodkopati ji more temelje; ob dvomih se naš duh vznemiri, ob smešenju pa se zbega. Človek, ki ni sam dobro izobražen v vseh vednostih — saj še profesorji ne vedo vsega — ne more zavrniti vseh ugovorov, ki jih kopičijo slabe knjige in revije proti umskim razlogom vere. Tako je neki brezbožen list pred časom prinesel daljši članek o smrti in o življenju po smrti. Neki brezbožen profesor navaja v tem članku razno ..znanstvene** dokaze o delovanju možgan in njih razkrajanju, kar povzroča smrt. Nadalje hoče prav tabo »Znanstveno** dokazati, da po smrti ni mogoče mikako življenje duše, katere po njegovem sploh ni. Med tisoči čdltatefljev tega brezbožnega lista je mnogo katoličanov, M se še imajo za verne. Toda koliko je med temi tisoči takih, ki bi znali sami zavrniti zmoto tega članka, katerega je napisal brezbožni univerzitetni profesor? Nujno je torej, da je ob branju takega lista v veliki nevarnosti katoličanova vernost. Ker ugovora in trditev ne zna razrešiti (saj mu manjka zadostne izobrazbe), se mu zdi, da imajo trditve prav, in tako je n/jegova vernost omajana. Pa tudi še tako izobraženega in trdnega katoličana more slaba knjiga zbegati in mu škodovati. Eden največjliih učenjakov preteklega Stoletja filozof Balmes je pisal svojemu prijatelju: „Vli veste, da je vera globoko vsajena v mojem srou. Pa vendar ne morem prebrati niti ene prepovedane knjige, ne da bi začutil, kako mi je potrebno sveto pismo, da se zopet pomirim.“ Kdor zato trdi, da njemu nobeno branje ne more škodovati, ta vara samega sebe, ali pa samega sebe ne pozna. (Dalje prihodnjič) Zopet se je mladina vrnila k prosvetnemu delu; saj z izleti, potovanjem im tudi s športom v jesenskem in zimskem času ni mnogo zamude. Zato že od nekdaj velja ta čas kot najbolj ugoden za sestanke, pev-ske valje in pripravo kulturnih nastopov. „Deseti brat'1 v Št. Janžu Šentjamšlka mladima je že skozi več let začela svojo kulturno sezono z nastopom na prostem Ob priliki jesenskega žegnanja sredi septembra. Letos pa je opustila nastop Ob tej priliki, ker smo v poletju itak imeli veličasten mladinski dan na lepem prostoru za farno cerlkvOjb. Vendar pa smo hotefli že v oktobru nastopiti, pa zaradi zaposlenosti nekaterih igralcev ni bilo mogoče. Pripravili smo ljudsko igro »Deseti brat**, dramatizirano po znani ljudski povesti slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Čeprav so »Desetega brata** že igrali v št. Janžu tudi po zadnji vojni, je bilo zanimanje zanj veliko. Ljudska igra še vedno vleče in naše ljudstvo se pač še najboljše počuti, če se mu nudi kulturni užitek v tradicionalni obliki. Tudi igralci so radi dopriinašali žrtve številnih vaj pozno v noč, kar je vsekakor hvalevredno. Opažamo namreč, da se med mladino vedno bolj zgublja razumevanje im veselje za dramatika, čemur je mnogo- kriv kino Oz. televizija. Zadnjo nedeljo zvečer je končno nastopila naša farna mladima na odru pri Tišler-ju. Kljub Slabemu vremenu je bila dvorana mapoCinjena domačinov im gostov. Ker je igra »Deseti brat** precej dolga, so igralci še kar točno začeli z nastopom. Vsebina igre je povzeta iz življenja naših ljudi v časih, ko so še gospodarili na graščinah grajski gospodje. Pa tudi kmečki ljudje so živeli svoje Skromno življenje v vaški skupnosti, ob medsebojnih sporih in gostilniških dogodivščinah. Ob vedno večjem propadanju grajske gospode se je kar dobro uveljavljal človek iz kmečkega stanu. Lovro Kvas, kmečki študent črn Marijan, grajski sin sta predstavnika tega dogajanja. Posebno pa označuje »Desetega bra-ta“ čudovit prikaz vaških tipov tedanjega časa. Deseta brat je veren odraz tedanje dobe im razmer, drugi original igre pa je Krjavelj, ki je »hudiča presekal na dvoje**. Tudi ostali kmečki tipi lepo dopolnjujejo slikovitost igrske vsebine. Razume se pa tudi, da brez ljubezenskih zapletov med Manico ter nljenlima častilcema ni ljudske Igre. Dramatično je ta igra močno živahna. Zlasti drugo dejanje, ki se odigrava v vaški gostilni pri Obrščaku, je eno najbolj znanih prizorov v Slovenski ljudski igri. Naša farna mladina je prav dobro podala igro in nad dve uti nudila gledalcem zares mnogo užitka. Podoba vaškega bajtarja Krjavlja nam bo še dolgo ostala živa v spominu, pa tudi Martin - deseti brat ter Doief - propadel grajski človek, sta nas zelo zadovoljila. Pclleg starčjšjh igralcev je tokrat nastopilo več mlajših, skoraj začetnikov, kajti igra zahteva mnogo igralcev; pa tudi ti so kar dobro rešili svoje Vloge. Gledalci so to potrdiilli s splošno pohvalo lin velikim saddživljanjem dejanja. „Nevesta iz Amerike1' v GlinjaSi Na Trati pri Gingelcu imajo lepo dvorano, v kateri je bito pred leti igranih mnogo lepih liiger. Zadnja leta pa je igrsko delovanje v tem okolišu precej ponehalo. Le včasih še pride kakšno gostovanje, kateremu pa se domačimi še kar radi odzovejo. 2e letos spomladi pa se je odločilo nekaj deklet farne mladine, da pripravijo v dvorani pri Gingelou našim materam v čast majhno prireditev, pri kateri naj bi sodelovali tudi otroci. In res se je sredi maja vršila zopet po nekaj letih prireditev, katero so pripravili domačini. Igrale so igro Milke Hartmanove »Gruda** ter predvajali vrsto otroških nastopov ter pevskih točk. Kar dohro uspela prireditev je navdušila gledalce, še bolj pa igralke same. Za praznik Kristusa Kralja pa so farna dekleta zopet pripravila skromno prireditev s pevskimi in govornimi točkami ter veseloigro prof. Mlakarja »Nevesta iz Ame-rike“. Ker pa je na praznik Kristusa Kralja bilo izredno slabo vreme, je bila pri-red/Jtev prestavljena na zadnjo nedeljo. Tudi tokrat narp vreme ni bito naklonjeno, a je bil obisk še kar zadovoljiv. Na sporedu so bile najprej govorne in pevske točke. Poganličev študent je najprej podali zelo doživeto deklamacijo Kristusu KraJlju, nato pa so dekleta zapele v dvospevu nekaj priložnostnih pesmi. Veseloigro so dekleta prav lepo podale. Pohvaliti je predvsem to, da so zares dobro znale Vloge. Ker so vse še bolj novinke, se je sicer poznalo še nekaj nervoze, a je bilo mogoče ugotoviti, da so v nastopu že močno napredovale. Splošno odobrava- Železna kura (Pripovedka iz Kanalske doline) Pri Ukvah stoja gora, ki se imenuje čeva. V tej gori so kopali v starodavnih časih zlato rudo. Našli so tam zares obilo zlata. To bogastvo pa je ljudi tako prevzelo, da so postali prevzetni in hudobni. Tedaj ije živela v Ukvah revna vdova, katere edino premoženje je bila stara bajta in ena kravica. Nekoč so si izmislili prevzetni rudarji prav surovo šalo. PoslaM so vdovo v bližnjo Vcilčljlo vas, da jim prinese neko malenkost. Medtem, 'ko je bila zdoma, so ji zaklali kravico, kožo pa nagatilli s slamo in jo po- j Stavili k jaslim. Ko se je vdova vrnila in opazila grdo | delto rudarjev, jo je prevzel obup in mislila j je samo še na maščevanje, šla je v Nabor- j jelt v fužino in tam dala skovati železno kuro. Ko je bila narejena, se je podala z , njo na Čevo, vrgla ponarejeno kuro v rudnik lin izrekla tole Metev: »Predno ta kura ne bo znesla jajca, naj se ne najde nobena zl&ta ruda več!“ In res! Ta kletev se je izpolnila. Od tisi tega časa rudarji niso našli več nobenega zrnca zlat S do današjih dni. Rudarji so se itrudilll in kopali lin kopali, ali vse je bilo zaman. | Pripomlba: Ukve so vas v Kanalski dolini. Kanalska dolina je pripadala do konca prve svetovne vojne Avstriji, potem pa j« bila priključena Italiji. M. T. nje jim naj bo zagotovilo, da smo bili z njimi zadovoljni. Prav iz srca smo se na-isimejali in hvaležni smo našim dekletom za njihov trud. Tudi ob koncu so dekleta še v zboru zapela mladinsko »Zmagala si“ in »Povsod Boga**, naš znani kitarski duet pa je zapel še par priložnostnih. Glinškim dekletom žeffirno vztrajnosti in veselja do odrske umetnosti. Žar teh planin, sijajina tega neba, zvonovi od vseh strani, kot da zemU8 poje, kot da skrivnosti svojega srca govori med otroke svoje. Oton Župančič j i r I c II r t P h KRiMlNALNI ROMAN Prevede!: AVGUST PSTRIŠiČ 9. NADALJEVANJE Nihče ni znal popisati tega nočnega Obiskovalca, vendarle smo pa našli njegove Sledove, kar moram priznati. Potem sem pa dobil — nekakšno, rekel bi, svarilo. Molj položaj je svojevrsten — čisto poseben. Tudi moja hčerka je videla tistega klateža onstran rimskega zidu in spoznala, da je rumen človek. Tisti pripetljaj v vlaku, ki je sledil tik za prejšnjim, me je napotil, da sem se obrnil na .policijo, dasi nisem hotel vleči stvari v javnost.“ Nayland Smith je stopil k oknu in gledal čez položno livado, na katero so padale sence zasajenega grmičevja. Nekje je tegobno tuliil pes. »Vaše utrdbe navsezadnje niso nezavzet-ne, kajne?** je vprašal iznenada. »Ko smo šli nocoj gor, nam je Mr. Deniby pravil, kako je njegov ovčar pred nekoliko nočmi pcgOnil.** Duhovnikovo obličje se je stemnilo. »Res je, da nas je to. preplašilo,“ je priznal. »Tedaj iscm bil nekaj dni v Londonu in za časa moje odsotnosti je prišel sem Vemon, ki je privedel s seboj psa. Tisto noč, ko je prispel, je pes lajajoč zdirjal v grmičevje in se potem ni vrnil. Vemon je vzel svetilko in ga žel liskalt. Našel ga je med grmovjem negibnega. Uboga žival je imela glavo strašno obtolčeno.** »Vrata ®o biia zaklenjena,“ je segel v besedo Denby, »in nihče ni mogel zapustiti posestva brez lestve ali pomagača, ki bi mu pomagal. Toda nikjer ni bilo nikakega znaka ali sledu kakega živega bitja. Edwards in jaz sva preiskala sleherni kotiček.“ »Od kdaj ima ta pes zunaj navado tuliti?** je vprašal Smith. »Od smrti Rexa,“ je urno odvrnil Denby. »To je pa moj buldog,“ je pojasnil duhovnik, »in privezan je na dvorišču. Nikdar ne sme na to sltran hilše.“ Nayland Smith je stopal brez cilja sem in tja po knljiižnM. »Žal mi je, da moram dregati v vas, Mr. EUthaim,** je rekel, »toda kakšne vršite je bilo Itisto svarilo, ki ste ga oimenifli, in od koga je prispelo?** Eltham se je precej časa obotavljal. »V svojih nekdanjih prizadevanjih sem imel precej nesreče,“ je islednjiič odgovoril, »da se zavedam, da me boste grajali, ako vam povem, da se pečam z mislijo, nemudoma se vnrtiitli v Ho-Nan." Smith se je zasukal, kot da bi ga sprožila vzmet. »Torej se vračate v Nan-Yang?“ je zakričal. »Zdaj razumem! Zakaj mi niste tega že prej povedali? Saj to je ključ, ki sem ga zaman iskal. Ali izvirajo vaše neprijetnosti od časa, ko ste se odtočili za povratek?** »Da, tako je,“ je ponižno pritrdi duhovnik. »In ali je vaše svarilo: prišlo iz Kitajske?** »Da.“ »Od kakega Kitajca?** »Od mandarina Yan-Sun-Yata.“ „Yen-Sun-Yat! Ti moj Bog! Ta vas je posvaril, da opustite svoj poset? In vi zametujete njegov nasvet? Poslušajte me!“ Smith je M zdaj ves vznemirjen, oči so mu sijale, njegova vitka postava je bila nenadno čudno napeta in prožna. »Mandarin Yen-Sun-Yalt je eden izmed Sedmorice!** »Ne razumem vas, Mr. Smith.** »Že mogoče. Današnja Kitajska ni ona, kakršna je bila v letu 1898. Zdaj je ogromen tajni stroj in Ho-Nan je eno od njegovih najvažnejših koles! Toda ako je ta do-skojanstvemilk, kakor jaz razumem, vaš prijatelj, verjemite mi, da vam je rešil življenje! Da niste Smeli tega prijatelja na Kitajskem, bi bili zdaj. že mrtev mož! Cenjeni sir, vii morate njegov nasvet sprejeti!** Tedaj se je prvikrat, odkar sem spoznal prečastitega J. D. Elthama, pokazal v njem ,Župnik Dan’. »Ne, s!r!“ je odvrnil duhovnik s presenetljivo isjpremeinjenim glasom. »Pozvan sem v Nan-Yeng. Le Eden je, ki me lahko oidvrne oid potovanja.** Zmes globoke duhovne častiltlljivoistli in srdite divjosti v njegovem glasu je bilo nekaj, čemur še nisem sHiišal podobnega. ,,'Pcltelm je le Eden ItMi, ki vas lahko' ščiti,“ je zakričal Smith, »zakaj, pri Bogu, no- ben človek tega ne more storiti! Vaša n3' vzočnost v Ho-Nanu ne more roditi nič dobrega', pač pa zlo. Vaše izkušnje v lehj 1900. so še najbrž sveže v vašem spominu-' »To so trde besede, Mr. Smith.** »Panoga misijonarstva, ki se ji z vnerri’ posvečate, škoduje mednarodnemu mitu; Ta hip je Ho-Nan sod smodnika, vi pa bili prižgana vžigalica. Jaz nikakor nočenU biti nikomur ovira, da bS vršil, kar ima ^ svojo dolžnost, odločno pa vztrajam na tein« da opustite obisk v notranjost Kitajske-*' »Vi vztrajate na tem, Mr. Smith?" »Kot vaš gost obžalujem, da vas m or ari spomnil, da imam oblast, vas s silo zad>" žaltli." Dahby je neugodno zmigotal z rokari‘-Pogovor je postaja! čimdalje bolj zaostri*1 in loz.račjie v knjižnici je bilo polno usod' nih, fcfližajočih se viharjiev. — Nastal je kri' tek premor. »To jie tiisto, česar sem se bal in kar seri pričakoval," je dejali duhovnik. »To je ri tudi razlog, da nisem iskal pomoči obla^" va.“ ; »Strašilo .Rumena nevarnost’,“ je rek® Smith, »se danes uresničuje pred očmi z3' padnega sveta." „,Rumena nevarnost’!" »Vi se rogate, sir, lih ilsto počnejo drugj-Mi sprejemamo ponujeno desnico v prilj-alteljlsieva, ne da hi vprašali, da li levic3 ne iskriva noža! 'Svetovni mir je na itehtri' oi, Mr. EUthaim. Vi se pa nezavedno ukv31 jate s1 ‘slbrašinimi posledicami." Elltham je globoko vzdihnil in zaril roke ^ v žeipe. »Vi ste Ikrulto odkritosrčni, ^ S 3 S- 3 3 3. s. 3 3 S 3 S < g hz- o< k & o a. / a. a. a. A O B °° R 00 /\ J NA SONCU IN NA MORJU: 4. nadaljevanje V Češnjeva rakija, zdravilo proti revmi (Z bralci našega lista kramlja Alojzij Vavti, selski župnik) Čedna enonadstropna hiša je bila pred nami. Iz prijazne kuhinje se je slišala iz radia itailijanska oddaja. Debeli Juro je bil vidno vesel našega obiska, enako tudi njegova suha in tenlka žetnlka. Sedli)! smo pred hišo pod zeleno lopo ob vodnjaku. Spoitiili in uižejafli smo se pri hoji navzgor. Oblekel sem jopico, ki sem jo k ,sreči vzel s seboj. Nekemu gospodu pa je začasno posodili debeli] Juro svoj jopič. Liter črnine s kozar-c' je krnallu stali na mliizi, da nam pa pijača ne bi škodila, smo za podlago prigriznili kruha. Ob našem razgovoru z debelim Jarom smo mislili, da se morda malo več hvali, kot je resnica. Pa ni bilo tako. Pogled na htošo din obdelane Vinograde in lepe trave nam j,e dokazoval, da je Juro res napreden gospodar. K hiši se je priženil. Zena pa mu je umrla m mu zapustila le eno hčerko. Oženili se je v drugič. Žena mu po obilnosti telesa nd podobna, pač pa po marljivosti. Hčerka je že poročena in ima dve ljubki djavojičici. Med našim obiskom sta obe Prišli k nam in se dklenliili Jura z vso otro-l®ko navezanostjo in Juro je tudi bil kar v®5 mehak in blažen ob svojih vnukinjah, ^se je pričalo, da vlada v hiši srečno družinsko žMjemlje. Kako da more pri svoji starosti vse polje 'n vinograde tako vzorno obdelati, smo hoteli vedeti. Vzel je k sebi brata in sestro. Brat je Popolnoma gluhonem in tudi sestra v pre-osjšinji meri, a oba sta pridna delavca. Tako morejo vse Vinograde vsako pomlad 80 om globoko prekopati, gnoji,til, trte privezovati, jih pravočasno brizgati, zato pa tako rodijo. V vodnjak imajo napeljano deževnico s ftreh. Ali se vam voda nič ne usmrdi in ali no zmanjka: sem hotel vedeti. . Vodnjak- je urejen tako, da mota dežev-^'ča teči skozi pesek, da se tam očisti. Vod-ri-’ak je zaprt, da se ne onesnaži. Zmanjka Pa vode ne, če jo pametno porabljamo. Vo-7° je treba štediti ddkiler je še v vodnjake, ne še le potem, ko je zmanjka! A marsikaj nam je pripovedoval iz mla-to dni. v kakem siromaštvu so živeli do-Kako je marala mati natovoriti nase ei;k'0 butaro drv in jo nesti dol v mesto na-Ptodaj, da je potem s tistimi par krajcarji ripila hlebček kruha za otroke, ki so jo 7Cima lačni čakali. Sedaj je dela in jela ovolj. Skoro dve uri smo se mudili ob 0miu debelega Jura in si tudi ogledali nje- govo- gospodarstvo-. Kupil sem še pdl litra črešnjeve raki je za zdravilo proti revmi. Pokazal nam je boljšo pot navzdol proti mestu in nas vabil, nalj ga še obiščemo. Poslov® smo se od prijazne žene in res zanimivega kctenljalka Jure. Polt navzdol je bila tlakovana z grobim kamenjem in se je mesi torna spuščala niže v stopnicah. Vo-iziM' b!i po njej ne mogli, za osle, ki so tam edino prometno sredstvo, pa je kar dobra. Ob kamniti ograiji je naslonjen nanjo po- Rumeno listje divjega kostanja je neprestano padalo na nizek breg ob potoku. Listje je v jesenskem vetru otožno šumelo. Sonce je z Utrujenimi očmi zrlo v to plast odmrlega listja in ga s poslednjim večernim bogastvom zlatillb. Bajta, lesena lin razdrapana, je komaj še stala in dajala streho ženi in peterim nedoraslim otrokom. Bajtarico je mož zapustil in z nekaj dolga zapustil še ta živi drobiž. Bajta je kot zbegana, premrla starka stala ob potoku pri cesti. Bajtariea je spl a k.n j e val a perilo v mrzli potočnidi ob kostanju. Mo-čneje in silne j e je pihal verer, ,se zagaaijal v suho listje in ga odnašal v vodo. Valčki so ga odnašali. Žena je stekla po grablje, da bi nagrabila suhega listja za steljo edini toozii. Koza je v napol podrtem hlevou neprestano meketala. Dva otročička sta se -pnipodila in tekla za IliGItjem, 'ki je v vetru pred n/jima plesalo in drvelo tja za bajto. Po cesti ob potoku je trudno stopal tujec, s- culo na rami. Ko je obstal pri baj-tarici, M je spravljala, boreča se s silo vetra, listje v košaro, jo je samo z bliskom jjeanih oči pogledal, žena ga je pozdravila: „Dober večer, očka!“ „Niič dober večer!" — je tujec revami! in nato nadaljeval z nizkim glasom: „Pusti mi vsaj toliko listja, da se usedem nanj im Si odpočijem!" — vrgel je culo na breg in se usedel v kupec listja, ki je še ostalo pod -kostanjem. „Jej, popotni mož, kako si nasajen! Ali sii -mar v koprivah spal in z levo nogo vstal?" — ga je bajtariea podražila. To ga je še bolj razdražilo in je kar bruhnil iz sebe: „Še ti me pikaj, baba neumna! Dovolj, čival krepek fant. Nesel je domov v pločevinasti brenti vodo, kakih 30 litrov. Menda našo imeli pri hiši osla, da je moral sam biti za osla in nesti tako težko daleč navzgor. Nil čuda, da je moral počivati! Kako lahko se godi nam, ki odpremo samo pipo -im je voda že tu! Češnjevo ralkijio sem srečno prinesel do-mev na Koroško in jo vsak dan dvakrat rabim. Pa res čisto nič za grlo, marveč samo po nogah. In zdi se mi, da je debeli Juro le ni zastonj hvalili kot zdravilo. Če mi revmo prežene dlli vsaj omilili, mu bom pisal zahvalno pismo in njegovo rakijo razglasil pto svetovnih časopisih kot učinkovito, zraven pa zelo poceni zdravilo zoper to nadlogo! Konec težko nosim križ po tej prekleto dolgi cesti že tri dni. Drugi se mogočno vozijo s kočijo, brieiMjii ali z Vlakom; pr’ moj d ..., jaz pa se še na gnojni voz usesti ne morem; kaj še le, da bi se z vlakom vozil. Seveda, kdor denarja nima, naj „vrag“ kamenje tolče, da si podplate „znuca“ do kosti. Ko pa prideš k hiši, pa te siti ljudje pred hišo odpravijo s sikorio kruha in kislim moštom. He, je to življenje?" Bajtariea je z -grabljami podržala listje v košari, da bi ga ji veter ne odnašal in mirila je molža: „Mož, nič se ne jezite, bo že bolje, bo že bolje!" „N'iČ ne bo bolje!" je mož odgovoril. Kdaj že je bilo za reveža kaj dobrega? Nikoli! Dobroto poližejo bogati ljudje!" K pcltoku sta pritekla otročiča, začudeno gledala moža, M je kot „kup predlanske nesreče" sedel na kupu Ustja. Tedaj, ko j-e oddal z izbruhom grenkih tožb nekaj teže iz srca,' je Utihnili. Bajtariea je pobrala košaro z listjem In grablje, namerila korak čez cesto k ibajlti, a se je obrnila nazaj k možu in ga povabila na okrepčilo. Mož jii je s temnim pogledom sledili. Menda ni slutil, da se bo v tej borni bajti ogrel ob toplem ognjišču. V štedilniku je ogenj prijetno prasketal in sušili borne srajčke otrok... Bajta-rica- je na štedilnik postavila kozjega mleka im nato segretega pred moža, s kosom črnega kruha -s sirom namazanega. Tujec je oboje hlastno použi-l. in ko je popil še merico dobrega tepkovca, s,e mu je razvezal od slabe volje „primojd — šeni" jezik. Nasmehnil se je in nekako — v upravičilo pred ženo in morda sebi v tolažbo rekel: „E, se bo že še obrnilo', vse bo še bolje!" „Vse se na bolje obrne, če sami narobe ne obračamo!" — je pomodrovala žena in nadaljevala: „S slabo voljo in pridušanjem si mnogo pokvarimo. Kletev je Slaba setev in prazna žetev!" Žena se je zavedela dobrega učinka svojih besedi. Ponosno je, z glavo pokonci stopala po kuhinji in obešala na napeto vrv še olsltallo perilo. Tujec je bil vidno v zadregi. Spet mu je beseda zastala, Je dolg požirek mošta je pretrgal ti®no. Mučnega položaja ga je rešil ropot coklic v veži. V kuhinjo je tedaj prištorfctjalo že v mraku, petero otrok: dva mala strahova, ogrnjena v prevelike jopiče in trije večji s šolskima torbami, M so bile kot vreče iz domačega prta. Zadnji trije so se vračali iz šole od popoldanskega pouka, lačni in pre-mraženli. Nekaj časa so tujca radovedno in nezaupno gledali, nato pa se je v mater ■vsul plaz prošenj: „Marna kruha, lačen sem — lačna sem!" Žena je narezala pet kosov kruha in postavila med nje slamniioo Sladkih tepk. Desetero rok se je mešalo in prerivalo v skledi s hruškami; vsak je hotel dobiti najbolj sočno In mehko tepko, žena pa je možu smehljaje rekla, ko je pokazala na otroke: ,,Poglejte, mož, to je mojih petero križev. Vse te je mej mož naložil na moje rame. Pa niso pretežki, ker jih z dobro voljo in z ljubeznijo našim!" Tujiee Ije sedaj, vstal in se poslavljal. Ko je bajitarici podal roko in se ji zahvalil za pokrepflilo, je imel rdeče obrobljene, Vlažne oči. Ostre gube na obrazu so se mu zrahljale. Otrokom pa je dejal: „0;troci, le radi Smejte mamo in ubogajte jp, boste pa bolj srečni in zadovoljni kot sem jaz!" Tujec je počasii, skUorijen odhajal. Obraz mu je obsijalo ganotje, dokaz duševnega prevrata po velikem, pomembnem dogodku. Morda se je v tej ubogi bajtarski družinici spomnil -svojih Otroških let v toplem gnezdecu pri materi'... tPrijplils: Žena, M mi je ta dogodek pripovedovala, je naposled približno takole rekla: ........vedela sem, kake čudeže dela dobrota: kletev obrne v molitev, jok spremeni v smehljaj...!“ M. H. »Zakaj pa že odhajate? Ali vam pri nas ni všeč, naša okolica, ta prekrasna flora (rastlinstvo)?« »O, da, flora je prekrasna — toda ta vaša favna (živalstvo) mi vso noč ne da miru.« Qt3etuka iLika mith,“ je dejal, „toda prav zato mi uga-jate. Presodil bom svoj položaj ponovno se jutri o tej zadevi še enkrat z vami Porazgovoril." Tako je torej Sla vihra mimo nas. Ven-ar pa nisem nikoli bdlj ko v tistem tre-utku občutil nekega morečega občutka ne-nonske nevarnost! — neke neznane zle A ■ ■ • Ozračje v Redmoaitu je bilo nasi-®no- z orientalsko slo, ki je prepojila oz-rač-kakor kak -zlovešč vonj. In tedajci je pre-^kail T'^',no presunljiv krik — krik ženske inai@rozo'vii'tejšem strahu. '■Moj Bog, Greha!" je šepnil Eltham. Stvar v grmičevju V kakem redu ismo zdrveli dol v sprejem-sobo, se ne morem domisliti. Vem pa, ls'e,Itt prvi skočil čez ipraig lin sl ogledal 'ss Blltihaimavio, ki je ležala na tleh v pro-A med francoskimi okni. Okna so bila zaprta in zapahnjena, ona j. 1® ležala s stegnj enimi rolkami v predelu, jj. Bo ga mejila Okna. Sklonil sem se čez Naytland .Smith je bil ob mojem ko- , "Tojdi po mojo torbo," isem velel. „One-se je, nič hudega mi.“ t-ili 6n oče je bled in s plašnimi očmi po-0 'stopal sem im tja in nerazumljivo mr-„ a > toda uspelo mi je ipomiriti ga. Nje-a hvaležnost je bila slovesna, ko sem ^eklatu preprosto okrepčilo, nakar se je L Ustilo 'n ^r^te odprlo oči. Takrat nisem • dovoliti riikakega pozvedovanja, pa sv -e hčerka, oprta na očeta, umaknila v sobo. - Minilo je kakih petnajst minut, ko je poslala pome. šel sem s sobarico v osmero-kotno sobo in Graba Eltham je stala pred man-dj; sij sveče ji je božal mehke .poteze na licu in se blestel v gostih pramenih njenih -rjavih Jas. Ko mi je odgovorila na prvo vprašanje, se je v precejšnji izmedeno-sti obotavljala. „Zello rad bi vedel, kaj vas je prestrašilo, Miss Eltham." Vgriznilla se je v ustnico in bojazljivo pogledala proti Oknu. „Skoro -se bojam povedati očetu," je takoj odvrnila. „Menil bo, da si vse domišljam, toda vi ste bili tako Ijubezmliivi, da vam povem. Videla sem. dvoje zelenih oči! Oh! Gospod doktor, zrle so vame s- stopnic, M vodijo na livado. In sijale so kakor mačje oči." Besede so me nenavadno presunile. „Ali ste gotovi, da ni bila mačka, Mdisis- Eltham?" „Oči so bile prevelllilke, gospod doktor. Nekaj s>trašneiga, nekaj groznega je tičalo v njiih. Sama sebi se zdim neumna in bedasta, da sem se v dveh dneh dvakrat one-sveisbilla. Toda mislim, da je temu kriva ta negotovost. Oče meni" — postala -je očarljivo zaupljiva, kakor mnogokrat ženske, ki govore z rahločutnim zdravnikom — „da smo tu zaklenjeni in tako varni pred čemer koli." S skrbjo) sem opazil, da je spet živčno vzdrhtela. „Toda od našega povratka semkaj je moral še nekdo drug biti v Redmoaitu!" „Kaj menite, Miss Eltham?" „Oh, sama prav ne vem, kaj menim. Kaj Vse to pomeni? Vernon mi je pojasnjeval, da streže neki 'Strašni Kitajec Mr. Naylan- du Smithu po življenju. Toda če hoče isti mož umoriti tudi mojega očeta, zakaj tega ,,'Ne razumem vas." „iSeveda, razumljivo. Toda — tisti človek v vlaku. Cisto -lahko bi naju bil Oba ubil! In — snoči je bil nekdo v očetovi sobi." ,,V njegovi sobi?" ,,-Nilsieim mogla spati to -sem slišala, kako se je nekaj premikalo. Molja soba je takoj zraven. Potrkala sem na ateno in zdramila očeta. Nekaj je moralo biti, in -sem dejala, da je moralo ibilti tuljenje psa, M me je zbudilo." »Katko- bi kdor koti mogel priti v njegovo sobo?" »Ne morem si misliti. Prepričana pa sem, da je Ml kak moški." »Miss Eltham, vznemirjate me. Kaj menite?" »Mislili si boste, da sem neumna žrtev živcev, toda mogoče je, da medtem, ko z očetom nisva bila v Redmoatu, niso z do-,voljno previdnostjo skrbeli za obrambne naprave. Ali je kje kak stvor, -kakšna velika žival, ki bi lahko 'splezala po zidu gor do okna? Ali pa poznate kakšno žival z dolgim, tenkim truplom?" Za trenutek 'ji nisem odgovoril, pač pa motrili njeno zalo lice im njene živahne mo-drasive oči, M so široko odprte zrle vame. Ta hi bila ena tistih živčnih oseb. Imela je čisto polit to od sonca ožgan vrat; njene okrogle to trdne lebti so imele zdravo barvo to -imela je gibko postavo mlade Diane, M ji ni bilo videti, da bi ji Slabokrvna šibkost povzročala bolestne sanje. Bila je pre- plašena; sicer pa, kdo ne bi bil? Toda že sama misel na tisto stvar, za katero je menila, da je v Redmoatu, ne glede na prikazen zelenih oči, je morala zrušiti živce. »Ali ste videli kak tak stvor, Miss Eit-bam?" 'Spet se je obotavljala, povesila pogled in Sklenila konce prstov. »Ko se je oče zbudil to me poklical, da bi zvedel, zakaj sem trkala, sem pogledala skozi okno. Mesečina je zajela pdl trate v senco -in v tisto senco je listi hip zginilo nekaj — nekaj, kar je bilo rjave barve to zraslo iz več delov!" »Kakšno velikost in obliko je imelo?" »Gibalo se je tako naglo, da si nisem mlciglla ustaliti predstave o obliki; dobro pa sem opazila, da je švignilo šest nog čez travo!" »Ali ste krij Slišali?" »Samo zašelesitelo je, poltem pa je bilo tiho." Vprašujoč je obrnila pogled vame. Njeno zaupanje v moje razumevanje to sočustvovanje je blo -kaj razveseljivo, dasi sem vedel, da sem ji le spovednik. »Ali si lahko kaj mislite," sem rekel, »kako je prišlo do tega, da ste se včeraj v Vlaku zbudili, dočim se vaš oče ni?“ »Šla sva v okrepčevalnico pit kavo, ki je pa n-a makak način morala biti zastrupljena. Jaz sem jo komaj pokusila, ker mi je Okus bil neprijeten, oče pa je star popotnik to je (izpraznil vso skodelico." Spodaj se je oglasil Elithamov glas. »Gospod dolktor," je rekla naglo, »kaj mi-šiite, mil nameravajo kaj storiti?" (Dalje prihodnjič) ZA GOSPODARJE: Gnojenje travnikov Travnike gnojOimo vsako leto s fosforom In kalijem, kar pomeni, da moramo dodajati travniški ruši žlindro ali superfosfat in kalijevo so(L Z dušičnimi gnojili gnojimo travnike pravzaprav samo tedaj, če slabo uspevajo detelje in če je pomanjkanje krme, čeprav smo dodajali ustrezne količine fosfora in kalija. Niitromonkal je tisto dušično gnojilo, ki nam 'bo pomagalo spomladi pri slabših, a po prvi košnjii pri bujnih travnikih. Navada je, da uporabljamo namesto posameznih umeitnfih gndjlil mešana gnojila (ni/brofoskal) v določenem razmerju glede na dušik, fosfor in kalij. Z žlindro Ln kalijevo soljo gnojimo od jlaseni do spomladi, s superfosfatom pa spomladi, da bi gnojMa čiim bolje učinkovala. Ni Običaj, da bi travnike dodatno gnojili s hlevskim gnojem, ker nam koristneje služi na njivah ali na vrtu. Če pa bi imeli odveč hlevski gnoj,, potem bi gnojili z njim jeseni predvsem na slabih ali redkih travnikih. Najboljše, učinkovito gnojenje travnikov bomo dosegli s kompostom, ki ima trajen učinek. Zavoljo tega bomo stalno in vztrajno zbirali vse, kar sodi na kompost. Kompost je znano gnojilo, ki nadomesti vrednost gnoja. Pripravili ga bomo iz raznh odpadkov z vrta, polja in kuhinje. Gnojnica je za travnike dobro gnojilo, seveda, da Obvezno dodajamo zemlji še fosfor- na gnojMa, ker M v nasprotnem primeru pokvarili rušo. Med oskrbovalne ukrepe travnikov prištevamo vsakoletno čiščenje, brananje, valjanje in ravnanje neravne površine. če hočemo, da bo ruša uspevala, jo moramo vsaj enkrat letno očistiti. Zbrane ostanke ne bomo zažgal, temveč jih spravil na kompostni kup. ČlisitM moramo tudi vse jarke im naprave za osuševanje oz. namakanje. Z brano bomo v spomladanskem času poravnali sveže in obrasle krtine im mravljliišča ter zdrobi® vse ostanke hlevskega gnoja ali gnojil. Z valjarjem bomo pritisnil rušo k zemlji, če jo bo dvignil mraz. Z valjanjem pa moramo počakati toliko čaisa, da se zemlja primemo osuši, sicer bi jo preveč stlačili. Valjati pa ne smemo, ko je zemlja še zmrznjena ali ko so rastline že porasle. Hidrocentrala na Donavi Utofifrazna Dcuite w. 1/KbU(>cia v Celovcu, Vlktringer Ring 26 priporoča: Jože Grdina, PO SEVERU IN JUGU, zanimiv ih bogat potopis. Popisuje svoje doživljaje, kraje in zgodovino Rusije, Poljske, češke, Španije in Portugalske. Strani 448. Cena 115.— šil. Knjiga je krasno vezana. Rajni prošt Benetek jo je pred smrtjo z velikim zanimanjem bral. Ruda Jurčec, SKOZI LUČI IN SENCE, I. del. V tej knjigi je pisatelj popisal svoje življenje od prve svetovne vojne naprej in dogajanje med Slovenskimi izobraženci. Strani 358. Cena broširani knjigi 85.—. Dobi se tudi vezana. Izdala jo je založba Baraga v Argentini. Lev Detela, BLODNJAK. To je knjiga sedmih novel, pisanih na nenavaden način. Nekatere so naravnost grozotne po svojem občutku. Vendar vse preveva toplo človekoljubno občutje. Pravijo, da pomeni ta prva samostojna knjiga Leva Detele eno najboljših pripovednih del, ki so letos med Slovenci izšla. Strani! 94. Cena 30.— šil. Kjdga je broširana. Izdala jo je ..Sodobna knjiga" v Trstu. DRUŽINSKA PRATIKA za leto 1965 je izšla v svoji običajni obliki. Cena izvodu: 7.— šilingov. RED BOŽJE SLUŽBE je izšel v novi nakladi in novi obliki. Nanj opozarjamo župnijske urade! Maksimilijan Jezernik, SV. OČE JANEZ XXIII., lepa knjiga, lepo darilo — je še na razpolago. Tiskana na boljšem ilustracijskem papirju s številnimi slikami. Cena: 36.— šilingov. LITANIJE V ČAST SV. MALE TEREZI- KE na majhnem lističu (1.— šil.). Ferry Bukvič, BREZDOMCI. Lepo vezan roman na 560 straneh. Zgodba je polna do-žfitvffljajev med vojno. Cena 50.— šil. Prodajalna Družbe sv. Mohorja vam nudi križe, svetinjice, podobice ln druge nabožne predmete. Oglejte si njeno zalogo. Na željo vam pošlje cenik knjig. Oskrbi vam fotokopije dokumentov. Desetletja so ljudje ob Djerdapu čakali, kdaj se bodo človeške roke spopadle in spoprijele k klisuro (skalovito sotesko) med Jugoslavijo in Romunijo, skozi katero se prebija reka Donava, čakali so, zakaj reka, ki hi lahko dajala na tisoče kilovatov električne energije, je tekla nezajezena. Številne in nevarne pečine in nevarni podvodni grebeni pa so ne samo ovirali plovbo, temveč jo tudi zmanjševali. Desetletja so prešla, toda leto 1964 pomeni začetek konca starega in začetek novega Djerdapa (izg. džerdapa). V tej kii-suri, ob Donavi od Sipa do Gura Vaja so se namreč začela velikanska dela. Ne samo na jugoslovanski, tudi na romunski strani vzdolž reke Donave, ker sta se Jugoslavija in Romunija dogovorili, da bosta skupaj uredili hidroenergetski in plovni sistem na Donavi v Djerdapu. Vse, kar bodo zgradili na tem odseku Donave, bo resnično — velikan na Donavi. Na loku, ki ga napravi Donava na meji med Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo, so južno 2 km od Sipa, kjer se Donava prebija izmed Miroča in zadnjih odtenkov Transsilvanskih Alp, začeli graditi čez Donavo jez, ki bo po velikosti drugi v Evropi: visok bo 54 metrov, dolg pa 1200 metrov. Z zajezitvijo bo nastalo veliko zbirno jezero, ki bo preplavilo več naselij in bo dolgo 180 km. Z zajezitvijo reke bosta dosežena dva namena: olajšana bo plovba po Donavi (zdaj traja vožnja skozi Djerdap 105, potem pa bo le 12 do 15 ur), ker ne bo več podvodnih grebenov; velike količine vode, ki se bodo zbirale v umetnem jezeru, pa bodo izkoristili za pogon dveh hidroelektrarn, izmed katerih bi imela vsaka po šest velikih agregatov; Nainovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske po- « trebščine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURT. Paulitsriigasse (Prosenhof) turbine, velike po 10 metrov, bodo v vsaki minuti požrle 780 m:i vode. Kakšen bo Djerdap leta 1971, ko bo popolnoma zgrajen? Ko bodo ladje s tokom Donave priplule 2 km niže od vasi Sip, se bodo ustavile pred 54 metrov visokim jezom, ki se bo raztezal čez široko reko (vrh jezu bo asfaltna cesta). Na vsaki strani jezu bo poleg hidroelektrarne tudi 300 m dolg in 30 m širok bazen, v katerega bo ladja zaplula. Za njo se bodo odprla jeklena vrata na drugi strani bazena in ladja bo odplula po 18 do 32 metrov nižji gladini vode izpod jezu. Voda bo dotekala v bazen in iz njega skozi predore v betonskem zidu. Plovba bo potem lažja in hitrejša kot sedaj. Na vsaki strani jezu bo hidroelektrarna s šestimi agregati. Ker bo imelo jezero zmeraj isto gladino, bo tudi proizvodnja električne energije dokaj enakomerna. Računajo, da bosta obe elektrarni dajali nad 10 milijard kilovatnih ur električne energije; polovico bo pripadalo Jugoslaviji, polovico Romuniji. Seveda prinaša ureditev Djerdapa tudi nove koristi in možnosti za razvoj novih luk ob Donavi, zlasti pa za turizem. Vendar bo voda iz ogromnega jezu zalila precej naselij. Računajo, da bo moralo zapustiti svoje sedanje domove v Jugoslaviji okrog 10.000, v Romuniji pa 15.000 ljudi. Vsa za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA Bratje RUTAR & Ge. Dobrla ves-Eberndorl tel. 04236-281 Ogiasui v našem listu / Že zdaj na Božič mislite — zato PjUdsivo- Hova obiščite ! KOVA-POHIŠTVO napravi stanovanjc prikupnejSe! KOVA-POHIŠTVO vam nudi več! O VELIKA IZBIRA m LASTNA NABAVA KREDITA H IZVEZBANO STROKOVNO OSEBJE — vse to jamči za zadovoljnost kupcev Brezolvvezen obisk ,v naši najmodernejši trgovini pohištva vas bo prepričal o tem! Na željo izgotovimo vsak komad (Ktliištva ,po želji v lastnem obratu! VILLACH-BELJAK Oerbergasse (nasproti Apollo-kina) Velika izbita perila in blaga pri Klagenfurt, filter Platz 35 SLOVENSKE ODDAJE V RADIU CELOVEC PONEDELJEK, 16. 11.: H.15 Poročila, objave. Pregled sporeda slovenskih oddaj. — Zena in dom - 18.00 športni obzornik. - TOREK, 17. 11.: H.15 Poročila, objave. — Poje mešani zbor iz Škofič. SpJ-red: Roža, K oknu pridem, Med cvetlicami p« logu, V dolinci prijetni, Rož, Podjuna, Žila. — Koroški kulturni pregled. — SREDA, 18. 11.: 14.15 Poročila, objave. —' Kar želite, zaigramo. Voščil*- - ČETRTEK, 19. 11.: 14.15 Poročila, objave. -Gledališka publika (II.) (Nadaljevanje predavanja prof. Marijana Rusa o gledališču, igralcih, kritikih in gledalcih.) Moč, ki .vleče’ ljudi v gledališče je — na kratko povedano — v tem, da človek čuti potrebo gledati in hiti navzoč tam, kjer se nekaj posebnega dogaja. Radovednost je tista mala slabost, katero gledališče izkoristi. Hrepenimo po .hrani', ki je v gledališču pravilno prirejena, zgoščena in zadostna. V zadostitvi teh želja in pa v potrebi, da bi s ploskanjem in odklonitvijo sodelovali, je treba iskati preosnovc gledališča, — vsaj kolikor publiko zadeva. — PETEK, 90. 11.: 14.15 Poročila. Objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Deželne vesti iz ljudstva za ljudstvo. Na obisku pri Vivodovem očetu v Lobniku. - SOBOTA, 21. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. — NEDELJA. 22. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. GLEDALIŠČE V CELOVCU Petek, 13. novembra, ob 19.30: Die GokPne Mei' sterin (Zlata mojstrica); 5. predst. za abonma — h in_ GWG — petek; 3. predst. za GWK in podeželski petkov abonmd. — Sobota, 14. novembra, ob 19.30: Die Landstrcichcr (Potepuhi). — Nedelja, 15. novembra, ob 15. uri: Das Konzert; 3. predst-za podeželski nedeljski abonmd. — Torek, 17. n0' vembra, ob 19.30: Durch die Gartcnmauer (Skozi vrtni zid) — gostovanje iz Basla, z Georgom Buchcr-jem. — Sreda, 18. novembra, ob 19.30: Die GoUPoe Meisterin — zaključena predstava Delavske zltor-niče. — četrtek, 19. novembra, ob 19.30: Othell« (premiera) — opera; 6. predst. za D-abonma in z3 GVVG-četrlek, 4. predst. za GWK in podeželski Četrtkov abnoma. KMORNI ODER Sobota, 14. novembra, ob 19.30: „Fcigcn, Dat tel n und Gesvehre” (Fige, datlji in puške). — Nedelj3’ 15. novembra, ob 19.30: isto. Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma. Mali oglas Slovenec, zaposlen v Kanadi, kanadski državlj30, 38 let star, temnolas, ljubitelj glasbe in pet]3, želi zaradi ženitve spoznati dekle, ki tudi rad® poje in je zavedna Slovenka in dobra gospodinja, stara 28 do 35 let. Vdove niso izključene-Pripravljen bi bil, po nekaj letih se za staln® preseliti v Avstrijo. — Ponudbe poslati na upr3' vo ..Našega tednika — Kronike” pod geslo*11 ..Značajna”. Izredno močan padec cen za pralne stroje in sesalce za prali pri električnem podjetju Ing. A. Schlapper Št. Jakob v Rožu H O O-V E R - proizvodi so izvrstni v kakovosti in senzacionalni v ceni. Neobvezna predvajanja ob vsakem času. Ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru Gottfried Anrather Klagenfurt, Paulitschgassc 9 Popravila izvriim takoj_ in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strlo zlato). Zimski p atčš ženski, moški in otroški Smučarske hlače in anoraki Vse to dobite v strokovni trgovin’ V. TARMANA KLAGENFURT - CELOVEC, Vttlkermarkter Str. 16, tel. 52-7® List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 20. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 20-69. — Naročnina stane mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Telefonska številka uredništva 43-58. — Tisk: Tiskarna Družite sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 20. I < i i i s 1 ( t t i I 1 t i t v c t r š i i š 0 č i: 1 e