Offlea alposucuoa-9CSV Bo. UvtM« «r«. i « 'p|ibi>tnf i Uw.de!« 4ML STEV.—NUMBER 48. ieto-vear -----...----. , mi imjppii; i n » . M —imimm n ..............■ i m m»' ío^T^^rtt: ¡TTdt^^^n^ Chicago, m., torok, 26. februarja (Feb. 26), 1924. 1 rate >| p-toto pravih kiiM« 1IM, A«t »f Oat. * lilt. iilWfM m Jaao 14, III». moral spet zagovarjati. „ov ¿ksndsl n obit» ▼ luni afe-j McAdoo ni bil odkritoartcn pred preiskovolnim odtokom. ■knat be loti akchji ole-dkWHMLI*j1v» msolu-OUI. Washington, D. 0. — Včerej je pričel preiskovalni odide innova izkopavati in odkrivati oljni jkindal. Hkrati pa se loti «enat akcije glede Wheelerjeve résolu lije, ki zahteva preiakavo glede Daogbertyjs in njegove edmini-itrscije na pravosodnem departments Republikanski narodni odbor je podal izjavo, v ksteri brani politiko glede oddsje oljnih rezerv v najem ter trdi, ds so oljni vcfl ei ns sosednji zemlji, ki jo je oddal zasebnim oljarnam takratni notranji tajnik John Barton Payne es časa Wilsonove administracije v najem, črpali olje z rezerv-nega polja. Albert B. Fell je oddal tietc rc nrve Dohenyju zato v najem, ker je hotel a tem zsbreniti izčrpavanje oljnih rezerv. Republikanci trde, ds je hotel Fall le popravki napako biviega notranjega tejni ka Payna. Tega hočejo imeti njegovi prijatelji za predsedniškega kandidata na demokrstski volilni listi. Novih in zelo presenetljivih razkritij je pričskovsti is nanovo za-počete preiskave oljnega škandala nfcd pričami, ki jih kole sa41-iati preiskovalni odeek, bo predsednikov osebni tajnik Sicmp, nadalje čtiniker K b. malcsm.^o ^ HsrrxPJSin^i^i^Sil teapotake oljne reserve v najem, reô bsnkirjev in brokerjev pa računskih pregledovelcev. Nadalje gre govories, da bo Mc-Adooo iznove pozvan pred preiskovalni odsek, ker je bil prvič premalo odkritosrčen. VpraŠsll ja bodo, kako je s tistimi $900,-«*), ki jih je pričakovel od Do-facnyjs dobiti za uspešno zaklju-¿«ter pogsjsnj, v keterih je šlo " oljne koncesije v Mehiki. Ali določeno pa še ni, tli bo bivši finančni tajnik McAdoo poavan pred preiakovsini odsek, aU ne. Ko pride Doheny sopet na težnje radi tists note, ki jo je »"edil Fsll zanj in na kateri ■wnjka podpisa, ga morebiti tudi vprašajo, kako je s tistim mi-1'jonom, ki g« j0 obljubil MoA-d«oju, ie bo Uspešen v oljnih pokanjih z mehiško vlado. McA-doojevs izjsvs pride tudi na ras-Pravo pred odsekom, «U odseko-Vl f1»* »o imeli v nedeljo prev Budo povedati o tem. Posamesni- mso kazali nobenega posebne-«■ veselja, ds bi bil MeAdop po-W«sti pred odsek, dasi so prizna-.7 da mfi?ne odsek skoro razprev-W' o tej zsdevl. •slemP bo vprašan, kako je t ti-L171 govori, ki jih js baje i- « Albertom B. Fellom in Mc-'"•nom potemf ko je bil Iksndel »«"t m posebno pe tedaj, ko ir*« božičnimi -prazniki v ki*r"> mudil Fall «roške omenjenega časnikerjt. M-Uan bo lahko pred eelim •^•kom ponovil sjpjo izpovedbo, ¡¡¡¡U' posodil Fellu $100,000, BmJaJ J----«a, j rrVglfv Milil iP godkov. Amerika. Oljni škandal: Demokrstski ksndldat McAdoo sc bo moral menda le sagovarjeti prod senatnim odsekom. Pojasniti mors, za-kaj mu je Doheny obljubil miljon dolsrjev. Burnsova privatna detektivsks agentura je v službi justičnega tajnika. Protesti proti Johnsonovi pri-sclniški predlogi. Kongresnlk Berger zehteva pre-isksvo stavke železniških mehanikov. Is Londona javljajo o novi ko muniatični revoluciji na Bolgarskem. Pristeniščni delavci v Angliji končali stavko. r - Daweoova komisija svedencev je pronašla, da Nemčija lahko plača vao zahtevano odškodnino. Ameriška kolonija v Moskvi prasnovala Washingtonov rojstni dan. Genereina protestne stavka na Kubi. « i^-uau r snu fiuu.uuu, a P JeLKaU ^ neizmenjan. če- Uaa* ^i0 dobil P*®JU» M drugod. Časnikar ni doslej le ^loid tiatih čekov, niti ne '¿»beih kuponov, Njegove bankirja T h ashingtonu bodo izprašali s tO tranttkrije, ^'¡lairbo morel obrszlolki grobno vW ,vojo odnošaje do ' Vk, mu j, posodil" $25,-T, *KJ,7". ^0 je dobil od njega Z ^ k'k° ^ Podkn. u/ruk! Uk9°r U%thUl bodo preda, prmiaod- rs v "Ur* 0,rod" i«f Sr^ ^ ta O mažilnem kaVr.V ***** P° 000, k. Zl;™ * Wl na no-ln« »-»ki za razde- b vladne uredni- J0HNS0N0VA PRIŠEL IHŠKA PREDLOGA PREOSTRA. Watklngton, D. O. — Dvajset demokratskih newyorških Članov zvezne poslanske zbornice, je podalo izjgyo, da so neomajno proti strogi Johnsonovi priselniški zakonski osnovi. Predloga ni sprejemljiva deloma seto, ker nI enakopravna do v» predloge bi ee porajali plemenski, verski in narodni predsodki, ker postavlja nekatere narode na nižjo stopnjo od drugih. "Tujerodno prebivalstvo nsšc dežele in tisti, ki to rojsni tukaj, a so njihni starši prisoljenei, tvorijo 33 in eno tretjino celokupnega prebivslstva v tej veliki narodni družini. Od teh je najmanj 25 odstotkov takih, ki so se priselili še pred nedavnim. To so mladi moški in miede Ženske de-našnjlh delavskih vrst, tsko zelo potrebnih za procvitenje in napredovanje naše industrije. "Nam primanjkuje hii, zgradb in napredke. Zeto močno potrebujemo teke, ki so pripravljeni opraviti nsše delo. Treba nem je isvelbsnih, pridnih in vztrsjnih delavskih sit AU ta predloga bi revno takim zepirela vrate v to delelo. "Vrhtega bi ne dopdlcala v to deželo boljšega aloja ali pristop-nejših priseljencev." Izjav» se končuje z naslednjim odstavkom: "Naša mogočna dežela ja io vodno zadosti velika zemljepisno, politično in fooljelno, da more sprejeti tiste ljudi, ki potrkajo ne njena vrata, če le odgovarjajo mentalnim in fizičnim predpisom naše priselnilke postsve. Vsi teki prisoljenei morejo priepevsti naši znanosti, naši umetnosti, neli književnosti, naši trgovini in naši industriji." Noacl (kupci) livadi-nl\ Friicijo. Nemška burtoaaija morda sovraži Francije ,ljubi pa francosko vino. Pariz, 25. febr. — Nova nemlka armada ja invedirele Francijo — armada kupcev. Nemčija je poleg Anaerike in Anglije danes nsjbolj-ši od pe malce freneoskegs blago, zlasti vina. Kakor poroča neki dobro Informiran pariški list. so Nemci eamo v enem dnevu v ja» nusrju neročili bnrdoškegs vina ss 30 mUjooov frsakov. Chicago fa o«>l>ci V sredo jssno. Izpremeoljiv! vetrovi. T» m-persturs v zadnjih ZA. urah t naj višja 38, najnižja 20. M-Jnrj bUe ob C rX zeide ob BURNSOVA AGENTURA V DAUGHER-TYJEVI SLUŽBI. Oe ne prida do popolna iztrebitve v administraciji, je usoda republl kanaka stranke mpodatana. ZAKAJ KI ftBL DAUOHHTY? ALI IMA KAKtBff TAJIK VPLIV HA KKS1KUTIV-NO POLITIKO? f* wm^mmmtm B Washington, D. O. (Federeted Press.) — Čc nc pride do popolne iztrebitve, ki bo neredila veliko vrzel v kebinetu in v celi ed-minittraciji, bo republikentka stranka strahovito tepena in poražena na prihodnjih predsedni ških volitvah. I Takšen položaj so ustvarili pro greaivni kongresnlk i v poslensk zbornici in senatu. Predsednik Coolidge in njegovi stari gardist gs morajo prenesti in preboleti, sli pa popolnoma podleči. In tedaj te vrli konferlnce sa konfe-reneo, razprava za raspravo, raz govor i razgovorom. Administra-cijska malina deluje s polno pero /ukaj "redni" republikanci oe is-kušajo na vsak nsčin izmazati iz te zagate. Ko je juetiČni tajnik Dougherty izdal svojo zadnjo kljubovalno Izjavo, je poslal obenem Senatorju Pcpperju pismo; v ksterem sc hudujc ned njim, ker jc zehte-vsl od predsednika Coolidge, na; odpusti Daughertvja iz alužbe. 8 tem pa je izzval še več odpornosti od strsni senatnih poglavarjev, ki bi nikakor ne Videli redi, dn bi on uničil rcpublikensko stran ko v letošnjih predsedniških vo litveh. No eemo to, da mora it Paugtherty, in sieer aomudome, nogo .odstavljen mor* biti vsak kabinetni član, ki je količkaj namazan z oljem. Kakor poročajo ni niti eden republikanskih senatorjev te to, de bstanfe Dtugbcr-ty le naualje v kabinetu. In potem ao sc jell ljudje izprs-ševati: Kaj vraga še drži Dan-ghertyje v administraciji f Zakaj ni odslovljcn is tlnšbe, ko pa to zahteve jo republikenskl senstor-ji, kar so povedali predsedniku po Lodgu in Pepper ju T Ali ima Dougherty ksko tajno moč ns eksekutivno politiko f Kdo eli ksj stoji med njim in njegovo usodo 7 En odgovor na to jo to, da ima Daugherty milijondolarsko usluž-nost tajno polioije ne razpolago. On ime Billa Burnsa, ln ta Burns je lilna zasebne detektivske egen-tura poleg v^idne, ki je pod Dtu-ghertyjevo kontrolo. Oo gre Dougherty, mora tudi Burns Iti z njim. Progresfvel t Washingtonu so selo previdni, kader resprevljs-jo o jevnih zadevah po telefonu. Slišali so praviti, da more Burn-sova detoktivska agenture prestreči vsak razgovor po telefonu v weshingtonskcm mostu, ns ds bi sa to kaj vedel tisti, ki govori. Kekor poročajo, je Oregory tedaj, ko je poetel justični minister, nelcl tskšcn sistem v ovojem uredu, eli nemudome je dal tisto sperete vreči venkaj. Mit-ehel Palmer ga je del sopet uve-sti, in Daugherty ga je obdržsl, Senator Wheeler je hudo ujezil velekepitalistične liste e tem, ds jc obdolžil Deughertyja rasnih nepostavaih početij. Med drugim mu jc tudi očital, da jc ščitil "zlo-činotvo in zločince". Govorice sc lirljo, de pojde zs Dsugbertyjem vojni tsjnik Weeks, e u njim pe delevski tajnik Ds-vie. Devieova izjave, da js ksbi-net vss potrt in pobit, je tolmsče na tako, da vlada med kabinetnimi člani nezaupanje. In ob takšnem olnčajo ee Coolidge ve uradna družina ne more zdržati neokrnjena. Weeks je bil dciničsrski broker veljl del evojega livlje-nje, e Devic pa sc je pred nedev-nlm povzdignil do čoeti pittsbur škega bankirja. ftnsije je dala M kMamij v treh letih. I/mdon, 3f. febr. — Kekor po-roče taksjšnjs sovjetsko trgovaks misijs. jc sovjetska vlada «inl» v zadnjih treh letih 59 trgovskih i o industrijskih kooe-sij inosemskua kapitalistom. NOVA REVOLTA V BOL eiRIJIT Nepotrjeno poročilo It glasi, da to komnniati ubili Oankova | ujeli kralja ln oklioali repub Uko. Pariz, 25l febr. — Tukejšuji bolgarski poalanik pravi, da jo atenako poročilo o revoluciji na bolgarskem nsvsdna propaganda, nondou, 25. febr. — "Daily epren" amatra poročilo o bol-[srski revoluciji sa resnieo, če-'ev bolgarski upravnik pošlo v Londonu odločno sanike resnič-it poročile. Dodatno poročilo, ki ga jc pre-" "Kzprcss" is Aten, se glssi: "Komunisti, ki to ae polastili vleds v Sofiji, nameravajo začeti fojno s Jugoslavijo. Csnkov in ječina njegovih ministrov jc mr ih. Krelj je pobegnil. Po všej »verni Bolgeriji se vrši ljuto bo-•vanje. .Revolucionarji so sc sdružili z msccdonsklmi komita- NEMČIJA LAHKO PLAČA, PRAVIJO ZVEDENCI Prva all Dawosova preiskovalne j komisija jt dognala, da Ntmci sčasoma lekko plaàa j o vseh 132 miljard tistih mark odžkod nine, t ■ - ____ DAWKS JI ODOBRIL OKUPA-OUO PORUBJA K \ L< London, 25. febr. —Rcutcrjcva brzojavka ia Aten, opirajoča sc na poročila v ondotnih časopisih, se glasi, ds jc v Bolgariji iabruhnila komunistična revolucije. Komuni* iti eo raaglacili republiko. Pred-tednik ministrstvo Cenkov in ne kej drugih ministrov jc bilo ubi |n krglj Borit ee nehajo v ujet IštvuV bližini Sofije. Vest ni od ijejer uradno potrjena. —- Trocklj lw kmalu zdrav kolonija v Moekvi je pratnovala Wjshingtonov Moskvt, 25. febr. — Uradni bu Pariš, 25. febr. — Zsključki zvedeneev v obeh preiskovslnih komisijah sicer le niso uradno ob-jevljeni, tode Izvedelo sc jc toliko, de so seključki, oziroma priporo Čila bolj ugodna sa Freneljo ka kor je bilo pričskovsti. * ■informeoljc' se glsse, ds jc prve komisije svedeneev pod na Čelnlštvom ameriškega generafa in bankirja Charless G. Dawess, ki jc imela dognati, koliko more Nemčija plačati, prišla do zak ljučka, da Nemčija lahku plača vso Vsoto odškodnine, ki znaša 132 mlljerc) slstih mark, seveda na temelju gotovih pogojev. Nej več jc odvisno od Frenoijc. Ako Frencija šeli, da Nemčija oatanc slaba in ekonomsko ressute, ne bo mogle dobiti odškodnine 1 še pe Frsnolja dovoli, da ao Nemčija gospodarako opdmore, tedej dobi vso odškodnino, ki ji gro, v pri hodnjih tridesetih Istih. Obe, Frencija in Nemčije, morata det druga drugI koneoslje. Nemčije mors imeti proete roke v Porurju, ker te tiče železnic ln induttrij. V priporočilu zvedeneev co točke, ki najbrž nt bodo ugejele Polnoercju, niti nemški vledl Poineere noče dati portrtkih Ic-losnU is rok U mllltaristllnih osi —T" * —w —----------— - |t: ««il it i/« 1 un t sa peteasvt»» letin sporočs, da se je Twkijovo ^.ia Nomšija so bo, gçtovo upi, tdrtvstvcno sUnjs selo iaboljšslo raU ^ da omUOj. zsdnjs čese. Keter sspnlke, ki se ^ ul lmt jtmi|ti ». novt ga je bil naletel v zadnjem no- i^i^i vembru Je Že izginil. Dr. Aleksandrov, ravnatelj kliniko ne obrolju Črnega morje, kjer ee Trockij zdravi, poroča, da bo vojni komi tar lahko zopet nadaljeval evoje delo z njegovo karakteristično eneržijo v nekaj tednih. Alaksan d rov zanika prejšnjo vest it Kar kova, da je Trookij bolan na ie lodou in da ime trčno hibo. Bolan je na vnotju sapniks, druge bolezni nima. Ameriška kolonija v Moekvi je zednjl petek dostojno proslavila Washingtonov rojstni den. Pro slave ee je vršila v prostorih skupnega distributivnega odbora. Blv ši senator Frsuee iz Marjrianda Jc v avojem govoru pobijal politiko državnega tajnika llughcaa, rc koč, da oadanja ameriška vlada oa niti malo ne drli principov Georl ga Waahingtona, ki jc verjel, de mora Amerika nastopati napram vsem narodom s enako mero pra vlce. \ Denokratje in davčno vprašanja. Washington, D. 0, — Prlčeko veti je Še nedoljnih zelo deleko. sešnih izprememb v devčnl predlogi v poslanski zbornici tf te den, preden bo prišlo do končnega glesovsnja o njej. Demokrstjc bodo e pomočjo ' vstaških' republikancev in neka terih poslancev, ki si jih ns da tdeer prištevati med progreaivec, e pra vili pod streho smendmente, ki bodo povišali davke na zapu ščine in naložili davek ita zapu ščinska volila, oziroma darila. Avtomobilski davki utegnejo biti delno preklicani, a davek na alkohol napol znižan. Republikanski voditelji bodo le enkrat poizkusili doseči komnro-mis glede ns 44-odstotni dswk na čezmerne dohodke, ki ga je v smislu demokrstske menjline o dobrila poslsnske sbornieo zednjl tedea. Demokrstjc pa zatrjujejo, da sc nc bodo njih nc vrste ne noben nečin skrčile, in vodi («•lil progresivnih sil med repu blihsneko skupino so dejsli, de ni mislili ne možnost kakega kom promlae eli sporszume s rcekeijo* narel. Kakor pričokujejo la se nsdejaje, bo poeta neka zbornica sprejela da v«'no zakonske oenoro leg» dener, ustenovi sunsj Nemčije, ▼ Holsndljl eli dviel, kamor mora nemška vlada prcsc* liti vso tisto rezerv^ tvojo državne banke. Zvedene! deljc prlporočsjo, de nemške Želcsnice, vjitevši 0110 v Porurju in Poronju, služijo kot poroltvo ra mednarodno posojilo v eventualni vsoti 10 miljsrd štetih msrk 1 polovica posojilo nsj gre za repsreeije In druge polovica ostsno Nemčiji za nove krc-dito ln nabavo potrebnega materi-jala. Nemčija lahko ssčns plačevati reparacije v treh letih, in slccr po dve miljardi mark na leto. Gen. Dswes Js dsjsl všsrsj Intervjuvu, ds js Frsnoijs dobro naredila, ker je okupirala Porurje pred enim letom. Ako bi no bik* Francozov v Porurju, bi nc bilo tdaj zvedeneev v Parizu. Po Da-wesovcm mnenju niso Nemci imoli nsmens plačati vso odškodulno, ko ps je Francija sassgla Porurje, so Neroel spoznsli, ds morajo plsčstl ,sko hočejo kdsj dobiti Porurjs nassj. GENERALNA STAVKA MA Mil. 35,000 organiziranih delavocv v vseh indnetrljah je prenehalo 1 dolom. Vlada je pripravila čsto. IlUvans, Kuba, 35. febr. — Na Kubi je izbruhnila gcncralua stavka organiairanih dolaveev. Prls»-dote so vte industrije, dtovilo stavksrjev to rečune ua 35,000. Glavni vzrok stavke jc ¿dredba generala J|oka, da at nameščenci na sdružonlh leleznicsh ne smejo pridružiti organizaeiji železničarjev na Kubi. Železničarji se prvi opustili delo in ustavili ves železniški promet na otoku. Nato so slmlile unije prediluilerjcv, Šoferjev, sladkornih in tobečnih dcleveev, strojnikov, čipkerjev, leksrnišklh pomočnikov, črkosteveoy itd. Danes so sastevkeli pristanišču! delavci. Udje v vaeh lukah počivajo. Časopisi niso islll. Vlada je selo alarmirana ln poalela jc vojaško četo v strateglčnc kraje. Ker je stavka le proteet proti orno-njeni odredbi ,ne bo dolgo trajala. Priataniiiii dalavci v Angliji končali štrajk. Po tadnjik poročilih to ■tavkarji a večino odglaaovall, da ie iprej-mejo pogoji, U 10 jih pripora-eill odborniki. London, 25. febr. —■ Vse zna-msnjs kalejo, de bo stavka končana le pred nočjo ln priatenllA* nI delevoi sc jutri vrnejo ne de-lo. Jtvnl shodi stavksrjev so se vrllll včerej v vaeh snglrtkih pri-stsuiščih Jn krejevni voditelji sa povt6d priporočali sprejem pogojev. Stavkerjl t Llverpoeln, Glas-govvn, Pljrmoulhu, Brlstolu, Csr dlffu invHuUu ter v neksterlh menjših prlstsnlščih so s veliko večino glasovali ss konec stsvke. Veš ko 3000 stsvksrjcv v Undo-nu so jc tudi Izreklo sa sprejem pogojev, smpsk vsi londonski de-iavei še niso glssovall. — Glavni pogoj je, ds pristanišča! delavci dobs takoj eden šiling povlška na dan, drugi Šiling pa 1. junija t. I, Berger zahteva pretakava atavke. Mhvaulkl kongresnlk Je poevertl sbornieo, da lekko pride velika Iclatnllka neerečs. Wssblngton, D. C, — Vlctor h, Bergi r, soeislistlčni kongresnik Iz Milftaukeeja, Js prc>dložil resolucijo v poslanski zltorniel, zshlevs-joč, ds kongres preišče stavko mehsmkov, ki se js zsčela v juliju 1922 in ponekod še danes nI kon-¿sns. ' Berger predlaga, da naj odbor sedmih kougresnikov dožens sts-nje *edsnJe želesniške opreme tis tistih železnicah, ki ao že zapletene v štrajk mehanikov j dsljs nsj se dožeitc, koliko so lelesnilke drušbe potrošila aa razbitje atev-ke. . Ilorger je averll zbornico, ds sc lahko vsak čas pripeti večje nesreča ns železnici rsdi slabe opreme, ki je v rokek , stsvkokasov, Menjše neegode so ns dnefnem reda. Vlsds, ki js pokiiesns VP titl Ijndatvo, M nc amelc doptl at iti, do ae ljudje, ki potujejo po lelesniesh, izročsjo smrtni n*-vsr noa^j vsi'd sIsIm» poprs%IJenih lokomotiv, ki Jih popre« I je Jo nc voŠli skebje Jugoslaviji pravzala Baroi. Župan na lušoku Je dal raiobetM Ime tastove. Hušek, Jufoslsvijs, 20. fabr. — Jiigoslovensao oblsstl so včeraj formsluo prevzelo Porto Hsr<»š delto v svojo posest ne temellu reške jmgodlie. Kakih poaebiiih ceremonij nI bilo. Župan na Hule« ku jc odredil, da se rssobasljo črne sestave v znak lalovsnjs za izgubo Ueke, toda demonstraolju so bils prepovedsne. Hruge krsje v bližini, ki io po pogodbi pripadejo Jugoslaviji, izprszriijo Itslljsni - v Četrtek. Uszmejevanje sc le vrši, Jugoslo-vsnsks vlsds je odredils, ds ao pomnože olmiejnc strsl« proti vtihotcpljsnju blsgs čez mejo, dokler ni urejena nova meja. NOVI AXBNDMKNT! USTAVI. Weehlngton, D. C, — Zl>ornlčiii justični odsek je priporočil v sprejem Norrisov smendment v zvezni ustsvl, ki sc glasi, ds ss novi kongres otvorl mesec dni po volitvah in novi predsednik se nsj ustoliči tretji pondcljek v januarju. Po starem se novi kongres soidc šele 13 meseeev po volitvah in predsednik nsstopi službo 4. m s res. POftTBN BOPA1! PLAČAL JC DAVEK. 8t. Psei« Min« — Tukejšejl gvenni devksr jc prejel po poŠti listino se Izks« dohodkov ln sne-sok $1. Pošiljatelj, ki ca ni podpi-sel, jo ne vedri v listini, ds njegov Poklic je Ut ia roper. Neropel je v preteklem letu vsoto kar jc bil "slsb bneiaaaa' Ker je »Ženjsa, si »m« odtegniti $3000. od ostalih ps pleče en dolar davka. ... „ ...* ... ..... ^m P R O ST ET Aλm MVOBOCA. PtOSVETA, GLASILO SLOVENSKE HABOBUS WWWW M * M let». I*J# « to #1.2* m tri aMaece^ftkajj^JO M IsU, M M u prt tota. tri meut», in M Naalav "P R O S V E T Àw 2U7 M S« UiíMifa A»-M, CkiMf^ «THE ElfLieHTENMBNT" _Orí*- «I A* tlifnii WlM ■■■■«> lulllf._ Cjjjb .«xgWWMUMIWIWIW ll—1,111 «II > II —El ■! w——«a— O «»mí Wr tW fc—to Halla—I in i—My. Daluni » »bUpaj« pr. (Jaa. 11-24) pala| ni«|i Imm m udm C nasi 4 vam >a a Ua fawwi pattkla laralaiu. Faaarita i« •a, dm trn vam »a uaUrt Itot. , ■ i ■ ...... 1 ' '■ 11 111 PODJETNIKI DELAJO ZA SVOJO ORGANIZACIJO! Kaj pa dtliTci? Veter je odnekod zanesel na uredniško mizo agita-torično literaturo, ki jo izdaja in razpošilja Podjetniška zveza v Chicagu in katera dokazuje jasno kot beli dan, da so podjetniki nočindan na delu za svojtf organizacijo in svoje interese, dasiravno delavcem ne privoščijo strokovne organizacije. I Vabilo za pristop k organizaciji obsega trinajst točk, med katerimi je najbolj značilna sedma točka, ki pravi, da je organizacija direktno delujoče telo. Ako delavska strokovna organizacija trdi kaj takega, tedaj se te besede tolmačijo tako, da namerava z nasiljem doseči svoje cilje. Proti podjetniški organizaciji se ne dvigne noben državni tajnik in tolmači teh besed tako, kot se tolmačijo, kadar jih izpregovori delavec o direktni akciji. Temu je priložena pogodba med trgovskimi uslužbenci in organizacijo trgovcev v Buttu, Mont Tej pogodbi je pa tajnik podjetniške organizacije dodal uvod, v katerem pravi približno: Pogodba med Unijo buttskih (Montana) trgovskih pomočnikov in Silverbowškim podjetniškim društvom dokazuje z besedo na naslednjih straneh, da so se podjetniki popolnoma odpovedali svojim, pravicam. Citajte! Čas bo dobro uporabljen." Nato dostavlja, da prejemnik te torošurice misli, da ]e kaj takega nemogoče v Chfcagu, ampak zgodilo bi se že zdavnej, ako bi Cikaško podjetniško društvo ne čuvalo vrat Poleg je dodan podjetniški list "Employers' News", ki prinaša pravo protidelavsko vsebino. Na prvi strani je članek "The Milk Producers and The Chicago Federation of Labor". Clankar pravi v tem uvodniku, da so voditelji Čikaških delavskih strokovnih organizacij bivši kaznend ali so pa obtoženi v očeh javnosti. Seveda član-kar ne pove, ali to javnost tvori le Cikaško podjetniško društvo, ali pa vsi stanovniki v Chicagu. Dalje da razumeti, da se farmarjem zaradi tega slabo godi, ker izučeni delavci prejemajo nenormalne mezde. Clankar pač misli previsoke mezde. Ta stavek pokazuje, da člankar ne pozna abecede goapodarskega nauka, ali da jo pozna, pa jo poznati noče. Saj drugače je nemogoče zapisati tako neresnico, da so visoke mezde izučenih delavcev povzročile vpropastenje ameriških farmarje^. Prav nobene besede ni v članku, da so denarni mogotci in drugi velebizniški interesi povzročili, da so padle cene poljskim pr6duktom, kadar prehajajo v roke trustov, prekupčevalcev in meše-tarjev, kadar jih kupujejo konzumenti, pa gredo zopet kviško. Druge vesti, ki «lede uvodniku, bo seveda zopet protideiavske. Omenjanja je vredna vest, ki se nanaša na privatne detektivske agencije, ki oskrbujejo podjetnike ob času stavke s ntavkokazi. Urednik se huduje, ker je bila mestr nemu občinskemu svetu predložena predloga, po kateri pridejo privatne detektivske agencije pod nadzorstvo. Najbolj se urednik jezi, da bo morala taka agencija imeti popisano v»o preteklost svojih detektivov. To zgodovino bi lahko pregledal policijski načelnik, kadar se mu bo ta zdelo. Ko bo vložena prošnja za oblastveno dovoljenje, bo moralu privatna detektivska agencija predložiti mestnemu pisarju tudi kopijo o zgodovini njenih uslužbencev. Urednik na to stoka, ako He to izvrši, tedaj je uničena tajnost dela detektivske agencije. Kako modro in pametno! Urednik nikjer ne omenja, i ^^ k,r dtlj*' . . _ da se je dokazalo, da »o ubili med privatnimi detektivi že jc p^dJe- navadni zločinci. In ni minilo še dolgo časa, ko so oblast- lavea uradnik, prijel m cilinder in veni organj prijeli dva taka ptička. mo*u M Jc po obrazu. d« > Tako delajo podjetniki za svojo organizacijo in proti > ^g^g»!» a 1-. i ;_ i 4 » . « . « ,t . a « » «to; mota. ki j« »U odatavljen, p« delavskim interenom. In če se še kdo najde med delavci,; ^rejili. ki misli, da no interni podjetnikov in delavcev enaki, ga ^mom taks propaganda podučiti, da živi v veliki zmoti. :L Podjetniški in delavski interesi so si ravno toliko enaki, kakor *U voda in ogenj v njunem učinku. Podjetniška propaganda je za delavce nauk, da morajo biti ravno tako vztrajni za svoje delavske organizacije, kakor so podjetniki za svoje, ako hočejo, da se njih razmere zboljšajo. Glasovi članov S. N. P. in iitat#l)et ProiTtte. J. Weet Frankiort, DL - Red delavstvom vlada proeperiteta in sa* dovoljnoet, se izrefajo visoki krogi po svojih trobilih, ki prejemajo sato tudi lepe dohodke. Mastno plsco menda prejema tudi aglta tor Skesa, ki včasih zakriči nad svojimi 'ovčicami's "Sedaj so Čast sa delavce in poštene kristjane, ker gospodje kapitalisti nam dajo dosti zaslužka in velike pleše, ka-koršnlb le ni bilo, da polten kriat-jan tudi lshko dsruje za cerkev, to se pravi v malho kuitarjev. Skezo hudo pečejo socislisU. "O jej, koliko grošev »o mi pofrli ti rdeči vragi, in Še druge pridobivajo zase, da se bo ree treba lotiU kaj drugege, ker ta rdeča drhal se bo kmalu razpasla po vsej deželi. Kaj bo, če bo ilo teko d sije t' Priblilno tsko se jezi Skesa. Saj mu ni zameriti. Groiev zmerom bolj malo hodi, nič več ee ne da dobiti iz prej vernih cepoev, ki m tsko pridno nosili tclko prisluše-ns groic v njegovo bisago. Odkar pa so nastsli rdečkerji, je takih ccpeev vedno menj in tako zmanjkuje tepcev, -ki bi pridno noeill, množijo pa se vrste zavednih de-leveov. Pa nič ze razburjaj, Skszs, ti bo že pomagsl vsemogočni Hsj se tudi ;ni jezimo, ker le nimamo zsdostt zavednih delavcev na svoji strani, ki ssmi sebi us o-stansjo zvesti in ee izdsjsjo mogotcem. Pri težkem delu ee pfrsv jezijo in kolnejo Čez eistem, če jim pa poveš, da eo sami krivi, te pa gledajo kot bik nova vrsta. I Tu js premogovna družba Southern Oem Coal Corp. 1, ki ni plačala svojih delavcev 30. decembra 1988, čez nekaj dni pa izplavala, a ne vseh. 15 mož ni dobilo plače. Bilo je gotovo premslo denarja in potem so- delavci ostali doma. Koinpaiiija jih je klicala na delo, ampak brez uspehe. Plačajte, pa gremo, so rekli. Ko pa ni bilo plače 15. januarja, eo delavci pričeli «videvati, da eo potegnjc. ni. Plače niso dobili sa pol meseca. To'js torej tista prospcritetS, v ksteri živimo delavel, ki smo vsega niti, najbolj pa slabega zraka po zaduhllh prostorih. PeUvcfc jd niso dobili plsČOp1 niso bili ttlč vprašani, ali imajo kaj jesti ali. ne ln tudi se nihče sanje ne briga. Sami se pa nimajo kam pritožiti, ker postav v korist delavstva le nt. Sodišča so navadno gluhe. Kadar je treba nastopiti proti delsvsttu, tistikrst pa se vrli vee točno ln hitro, čssopisi pa pile jo in lažejo o delavcih, pa Če so prav popolnoms nedolžni. Tu vidiš, Skszs, kako je s pro-sportteto. Ne bo nsm drugače priti do svojegs kakor s pomočjo preo-brsčsnja v rdeče vrete. Sedej sme v oljni sezoni, pa olje je od stie vroče, da včasih teče oelo po obrazu. Povem» kako se je zgodilo s nekim preddelsvccm v Trstu prav zsrsdi olja. V Trstu je bila velika oljne tovarna, kjer je delala večina Sl> venoev. Kaj je sedsj v nji, ne vem. Seveda, preddelavei niso bili Slo-venci, temveč esmi Italijani, ki so nosili na glavi cilindre posebno v zimskem čssu. Nekoč je preddela vee odstsvil dslsvcs, delsvee. ki jo bil ob delo, pa je lel v u-sd in povedel uradnikom, da prod delsvee, ki gs je odatevll, krede olje, si ga nalaga v cilinder in ga potem pokrije. To je bilo lshko delati posiml, ko js olje zmrslo ln ae drži skupsj kakor sir. Zvečor, ko je bilo koneo dels in je lel preddclavce v pišemo po oprav kih, je prilel tudi na! znsnl pred delavec notri, ki so mu uradniki hitro ponudili stol, ki je stsl sra ven razbeljene peči. Signor capo je neatrpno sedel pri peči, ker mu je posta jslo od sils vroče. Hotel je vetatl in oditi, pa uradniki rt> ga uljudno pridržali, naj počaka trenutek. A siguorju je poatsjslo vroče, de se je pričel brisati po obrssu, po ksterem je ksr nsprej polzel oljnati pot. Izpod cilindra Clevaland, Okle. — Kot naročnik Prosvetc le dolgo čaea nisem nadlegoval čitateljev s dopisom. Tudi sedaj nimam posebnosti. Obrat po delavnicah je pri nas slab, da ni nikomur priporočati, da bi hodil sem za delom, zlesti ne navadnim dclavcem. I? modernejših časih ljudje prav malo poznajo Knajpovo knjigo in tudi v njo ne verujeje, ker ne vedo, koliko jo vredne. Pa kadar človek skuls, pa verjame. Ti. sta knjiga je poučljiva, ki pove, kako se je treba sdravlti in kreniti. Seveda je treba knjigo pazljivo čitati, in ne eamo gledati notri po abecednem redu, kjer eo imenovane bolezni. TO ni nič, knji- Ampak tu, mislim, de nc bo ni kče izgubil aluibc radi smrdljivega olja, mogoče bo kateri limed tatov la povišan. Teki ljudje torej delajo poeta ve delavcem, sa katera imajo samo prepovedi, a sami pe teko grešijo proti ljudstvu, ki jim je sa upalo. Vsljajo se v razkošju sa aa pitnine .ki jih prejeamjo od mo gotoev, da jim elulijo, delavec pa doetikrat nima niti dobre vole. V idil, Sksza, Uke dobroto ima ljudstvo od tistih, ki jim je zaupalo in pa od tneh, ki ne seslufijo, da jih nosi zemlja. * Delavske razmere pri naa ao pa jako povoljne. Trije rovi so sepr-ti, drugi pa delaj« »*!<> vaš kot nič. Tako se ni treba bati, da bi kdo obogatil s delom. Pozdravljam vsa "rdečkarje", Skazi pa želim obilo uspeha pri a-giteciii sa našo S. N. P. J. Tudi ou bo dobil nekaT nagrado sa njega-vo delo. — T. Kovacich. go je treba čitati od sačetka, da _ človek ve, kako ravnati, zlasti ob je javno, ker to jo naie ln pripada slučaju pljučnice. Ta bolezen opravi več ljudi v preagodnji vali mestne oblssti za dovoljenje. grob, a Knajpova knjiga, oz. člo vek, če sa ravna po njenih navodilih, ozdravi tudi ta bolezen. Treba je veliki]» sitnosti, pomaga pa le. Kot vidim, tudi sdravniki rajši umrejo, kot bi naredili sdravi-U po Knajpu. Jaz bi bU še 20 let pod semljo, pa ker sem v porabil vrednost tiste knjige le v dveh slučsjih, sem le sedaj precej trden. , . 7. Tu in tam berem navodila proti pljučnici, gorelici ali utripanju sree. Po Knajpovi knjigi jo od-pomoč proti takim boleznim zelo lahka. Pa ljudje so le taki, kakor pile Knajp sam, da bi sa kake kapljice ie le dali, da bi se potrudili, to pa ns. Tako se prito-žuje mnogo bolnikov sli nebolni-kov, da eo suhi, drugI so predebeli, tretji spet nima okusa itd. Jaz bi jim pa svetoval, ds si kupijo Knajpovo knjigo, pa bodo prihranili dpati dela dr. Kevnu, ki mu skuls jo pojaeniti, kaj jim manjka, pa v doeti slučajih sami tega na vedo. Če pa človek ne ve, kaj mu je, pesna pa svoje nadloge, je prav priporočljivo opisati dr. Ker-nu evojo bolezen, on bo le rade-voljc odgovorU. Pissl sem o tej stvari le trikrat, pa mi čitatelji ne verujejo. Zato ne bom več pieal. Kdor ei noče pomagati ssm, pa naj gre pod semljo. Meni le ne gre v glsvo, kako da zdravniki tako zametavajo Knajpova priporočila in rajli sami umrejo, kot bi ee jih porušili. Književni pngM. Tka OosUngs. A studj of the A mcrican Schools. By Upton Sin olalr. Pasadens, Californla. To js najnovejša Sinclalrjeva knjigs, ki je prevksr izšla. Mariji vi picatelj, ki doeledno jemlje ve« emerllke kapitalistične inetitueijc drugo sa drugo na svoje kritično rešeto, je to knjigo poevetil ljudskim šolam. V svoji sadnji knjigi 4*The Oooee-Step" se je bavU> srednjimi in viijimi šolami v Zdr. državah, to delo pa je —- kekor kslc sarkastični nsslov (The Ooe-lings, goeke, gosiči) — logično nadaljevanje kritike nalega šolsko ga sisteme, omejene na ssčetne lo-le, jevne ln privetne. In kakor je Sinclair v svojem prejšnjem delu raskrll. da je jevna in privatna srednješolsks in akedemlčna Izobrazba v Ameriki popolnoma pod kontrolo kapltallzme, teko je tudi v tej knjigi odgrnil zaveeo s ljud skih šol in jik pokazal v pravi lu či. Človek a trasi, ko Čita, kako se bankirji, tovarnarji in drugi pod jetniki skoro v vseh mestih šol ekl nadzorniki in prcdpicujcjo učne predmete ln aaetavljajo ter odstsvljajo učne m<>« i. Avtor je posvetil več poglevij tudi privst nim župnijskim šolam katoliške ln drugih cerkva in dokasal, da todi te po gosje stopajo za javnimi !o le ml i vee eo v službi kspitsUstič-nih Interesov. Sinclair je v tej kajigi sbral celo bogastvo podatkov v mojster sko obdelani snovi. Knjigs iam 8f poglavij hi Maja 4*4 atranl. Kdor koU Isssed rojekov člta angleško. nc »a« prezreti U imenitne knji g« • 26- febeuarja m SLUE IZ NASILIIN. Chiskolm. Mina. *~4ksset mese cev jc preUklo, kar ma^ ustanovili v nsšem mestu politično organizacijo z 32 člani in jo imenovali po farmarsko-delavaki stranki Ustanovitelj organizacije jc bil Josepb Ule, ki je prvSel marljivo delovati, da se orgsnizirsmo, v zavesti, da delavska maea je velika, pa brez moči, Če ni organizirana. Ker je država Hiifnčeota ekoraj v celoti organizirana po farmarsko-delsv-ski stranki, smo skusiU tudi mi a tem korskom, da organiziramo podružnieo. Bila je eklieaua prva seja dne 6. aprila 1923. Ule je imel vse potrebne listine, kolikor eo ec tiksle orgsniziranja stranke. Dal jc tudi tiskati okoli 800 letakov, jih razdelil po primernih proeto-rih ter delavcem in jim pojaanje-val, kaj pomeni shod. Na letakih je bilo označeno, da ee bo vršilo zborovanje 0. aprila ob dveh popoldne na Msrket piscu. Pa ker je naie mesto za take etvarl slabo preskrbljeno, ee je nshsjal tisti čas, kot se le danes, nai Markct Plače v prostorni bajti. Naš Ule je bil toliko aam svoj, da ni hotel vprašati mestne admlnietracije za dovoljenje, če ememo imeti zborovanje v oni bajti, misleč si, saj to nsm vsem. Čemu bi potem vprsle- Pala vaa kres vajak brea Z Josephom Uletom sva šla tistega dne uro prej v dotlčno bajto, pa eva preecnečena opazila, da so bila vrata zaprta pri vseh vhodih. Misliti sva pričela, da je gotovo meetna administracija dala zapreti vrata, da s tem zsdrži jhod, Ule je rekel;44 Tu notri mora vendar biti d$lavec; morebiti jc pa on zaklenil vreta, da je lel k obedu. Počakajva, če je tako se b> kmalu vrnil, da nama odpre. Toda delavec eo nI vrnil. Isvedeli smo potem, da je meetna administracija, bolje rečeno rudniška qprava, kupila bsl ssto kijučavniee, da je mogla zapreti vrata in preprečiti ehod. Kazalec na uH se je začel pomikati proti dvema, ljudje so ee zbirali v čedelje večjem številu, a vrata se niso hotela odpreti. Nekaj eo godrnjaH in šli eo domov. Tfcko se je ponavljalo do dveh. smelo lahko rcé^nvd* j* prijeto za tisto meetno kljuko od 60 do 70 organiziranja' lel j n i h ljudi, meneč, da jc to javni proetor in imamo pravico, da se v njem zbiramo. Kakih deeet minut po dveh jc prišlo k meni v skupini 30 do 40 oseb, ki so vprašali, če jc pričelo zborovanje. Pojasnili smo jim, kako se je sgodilo ter da je prišlo tudi veliko ljudi, ki pa so odlli domov. Nal a presvetla administracija nsm je zaprla vrata z namenom, da prepreči shod. A tiata skupina pa je že dobro vedela, zakaj ee ni pričelo zborovanje, kajti oni so bili legijonarji ter posebne vrste fašisti in med njimi nekaj tako-zvsnih "komunistov'\ s eno beee-do rečeno, sami segrizenci, ki so ae menda beli, ds bi se mi orgsni zirali brez njih. Rekli eo, da dobimo drugo dvorano, pa se organiziramo vseeno, čeprav je proetor zaprt. Nekateri so bili mnenja, de j c bolje, če gremo tja, kjer je bil zbor sklican in d* sicer vlomimo. Ugovsrjsli smo, da tega ne smemo storiti, ker je proti zakonu. Potem eo hitro dobili drugo dvorano, po imen& Mooee Hali. ftlo naa je notri 35, ismed keterih so bili tudi trije iz eoeednjega mesta Hibbin-ga, namreč voditelji kluba fsr-marsko-delsvake stranke v Hib-bingu, ds nsm pomagajo organizirati klub. V kratkem govoru so pojasnili, ksj pomeni taka organizacija. Imeli ao tudi glavno boee-do, kajti dopovedal! eo nem, kako je treba voditi organizacijo ln drugo. Zadovoljni, da sc organiziramo, smo biU tudi sato, da se plača po 25 centov pristopnine od vaa k e ga in potem pa po 25c mesečno. Pričelo je vpieovsnje in v pital o n nas je vseh 32. Pričele jc nomi-nacija, in imenovana sta bila za predecdnika Slovenec Josepli Vo-donik in Joecph Sorbi, Američan, ki jc bil tadi izvoljen. Izvoljeni so bili ksadidatje»sa predsednike le gljonar, sa podpredsednika komunist, sa tajnika sopet legijonar, ss blagajnika pa socialist. V nsd-zornem odbora pa ao bili neke vrelo fsšiati. Drugege večera eo ee odborniki eešli, de isdelsjo usta va. pa jim je lic kot, blagajnik pojasnjeval, ds le jnuimo ustavo, ki eo jo izdelali glavni voditelji stranke v Mianeepolisu. katera moramo priznati. • če hočemo biti pravilno organizirani, da dobimo etike s celo državo, Ua imamo pravico poalali delegata, kadar sc vrši narodna konvencija. P» tako ¡as prigovarjanje je jnlo ^„r redili fco svojo ustavo in T-akat Pričeli so s nghseijo, poveča ocgsulzneijtt.. Tudi ja^U, do Je trgatizaaijt | koli. 25 «asov. p« It^j«. očividno dobili uksz, da^j' bijejo organisacijo *ak<» J morejo. Ko |o Članatva »m jc-pričelo zapuščati orgaui tu ko je.prišel december lJJ bi se morale vršiti volitve no» odbora, jih ni bilo. Ule j« ^ blagajni $68, a ko ao o tem m 11, ao hitro sklicali aejo in skl da na seji izvolijo novefa bL nika ter odstranijo socialisti ko se je zgodilo. Ule ni bilo Učni aeji nič informiran, oni izvolili nov odbor kar telefoi Prejšnji blagajnik je bil le ot š«en, ne j denar izroči novemu I, gejniku, kekor je tudi etoril in, ganizacija je bila končana. Tu vidite, delavci, kako se porniki starega siatema hudo', jijo napredne organizacije: fe" le morejo uničiti v kali, jo utn Tako bo pač šlo toliko fut kler se delevei tega ne bodo dll in se zoperetevili proti uk rszdirslcem. — Bivti Član. Terra Haute, Ind—Nam M le |>arkrat pristrigli plačo, da i ne moremo pohvaliti z zailulk dočim delamo ie preeej. Imeli i stsvko zadnje poletje, ki p« j, la izgubljena. To zimo ao ie krst uktsvili obrat po nekit friavžih. Prvi so bili seveda ksrji med odslovljenimi. T« tovarni vlada prava pasja pok ščina, kakor oni hočejo, tako Da bi še kdsj tsko složno nasto kakor smo zadnjič, sedaj ni misliti : drug drugemu ne zst Na društvenem polju 6tojii dobro. Naše društvo jc imelo lico dne S. februarja v spomin i desetletnico obstsnka. Kako padls, ne vem, ker še niso vili računa. Lepa hvsla gre udeležencem. Minuto poletje i tudi organizirali social klub, a stavka nam je rsabila ti klub. Člsni so Se rszgubiii sa kraje. Upsm in spelirsm, da bomo sopet reorganizirali, je namreč precej takih, ki se jemo k naprednim, ' * J Takih, nt bi kupovali odpti ni tukaj. Par pa jih jc, ki še jo v cerkev, ki so ps duševne retc, da če bi bilS v resnlei kje kskia» besa, ne bi hotel s njimi. Skuoi Chicagu ujeda kakor starega k* n ja, ker sc S. N< P. J. tako hitre razvija. Saj o tem bi ne vedefc ker njegovih listov tuksj si, pd pa nam včasih kak brst pojasni f Prosveti o svetih olikancih ni Dvsindvajseti cesti. J os. Ivi* tich jim je v št. 35 Prosvete pok», no odgovoril na njih nspid na I» nina, voditelja ruske revoluciji. Da, naši slovenski črnubarji» pač zmožni takih napadov. Kdor Sloveneev tu nI čital tistegs, k hko dobi pri msni, čc želi — fc» ročcvalec. . I MJED MIOBAKTI JE HAJVI® AKOLBŽ1V. Sa njimi po Kemoi in na tietjm mestu so Ztalijaai. New York. — Naeelniški bin poroČe, de med - novodošlimi m seljeniki v preteklih šestih mt» cihje bilo nsjveČ Anglelerii Ircev, in eicer 149,507. Za tesuj« prišlo 97,562 Nemcev is 4?».7TT Itnlijenov. IZ PRIMORJA. Z Ooriškaga. — Italijansko ars-| It v o "Za narodno kulturo u» čiteljišče "Sdpio SUtspcr' si nsdels nslogo razširjstt ktdjJJI na Goriškem. Otvorils sU tciaji za latinlčino, itsUjsnščino, slor* ščino in rsznc druge modt»rsne steroot toh jejee jc 10 miljonov lat. v rokah laka- rtlev". Wdon, 25. febr. — Herbert ^uhh, |ii*raWev in bir|| ■oftutraki predsednik, **«¿V svoja« govor« T^H de so liberalci Ooroljn* « prvim ' UWiti niso zrušili T«, »«ti i-oplevIM j^0 kakor eo neketerf ^ake;.it MecDoaald poUfoma kovtša. ^ PreaeUtev Wrangelo-vega štab** - Kmetijska Sni-ha is Slovenijo. — Sladkor naštdriavL TV ','} *r¡ - f Zadnje dni pretešosega tedne ee ni agodilo a Narodni skupščini niš posebnega. Eadnja je bila na dnevnem rod» proračunska raa prava, proti kateri ete poecbno ostro nastopila od demokratov Veljkovtt in od klerikelcev Pu-šenjek in eta finančnege ministra pošteno ekritlairala. Pa tndi min. Peleš je ta dan odgovoril na inter, peleoljo »oelanea Divaca redi rudniške kataatrofe v Alekaincu. Izgovarjel ae je, da radi kompe tenčnega spora z ministrstvom ae šume in rade — ni mogel intervo niratl. Pašič in NinčW ete ae vrnUa "zdrave" ia Rima, kjer je Prfl¿ podpieal sporazum. Moža ata mnenje, da aporaanme sploh ne bo potreba predložiti ekupščln in de bo aedostovel eamo kraljev podpis, ker bo etoril tudi laški krelj. Proti bivšemu pravosodnemu ministru Markoviču eo vloiili zemljoradnlkl obtožbo radi prodaje sledkornc tovernc na Čnka-ricl, radi kfere kaznilnice v Top-čideru; radi afere koncesije to veni špirita v Clrkvenioi in No vem Vrbaeo; radi natevltve eek-vestra ned imetjem Avgustinske banke ix BudopeŠtc naaprotl skle pom prietojne komisije; redi efe re a delitvijo semlje v njegovem volilnem okroljn mrličem in drugih na njih iase, ki jo pe niso do bili itd. Obtofbo bodo podpisel vel opozicijonelni klubi In ga predložili Nerodni ekupščini Pred kratkem eo porošeli lUtl da ae šteb Wrengelovc arasade preseli v Francijo in de imejo še tozadevno dovoljenje. Prav je to da grad" t je. komor jih erce vleče, eamo ml smo skromnege mnenja, da četo etver morala plačati naša drševe, ker niškej ne verjame mo, da bi to píatele francoske dr še ve, ki tsdi reda komu drugemu naprti obvesftocti. No, morebiti bo pa v tem slačeju drageče. Wren-geloveem pa erešno poti PorošeJI smo še, da ee je klcri-kalecm sehtalo, de bi doblU v evo-je roke najveljo goepodersko io-»ti t učijo Kmetijsko drnftbo se 81o-venljo. Kor ki šlo drngeše, eo delali neto, da ee sjon odbor rorpo eti in poeta vi drievnega komisarja. To jim je uspelo ia viada je e drle je ugodila — za kako ceno je pa drugo vprašanje — in aaaveljavile od svojega kosrioarja sklican občni zbor, to pa Šele dva dni pred čaeom, ko bi ee imel Vršiti, tako da eo bili delegetl prepozno obveščeni o odgoditvl Prišlo je Velcd tega blizu 200 protiklerikalnih delegatov m m protestirali, saj drugega niao mogli storiti. S tem činom vlade pa jc pahnjena velike Goepodercke institucija v brezdelje, ker dvomimo, da bi tudi vladni komiaar delal kupčijo kot jih jc preje drašbln odbor, ker tem jc združen vclikenoki risiko, Družba dele v velikim eperatom Naj navedemo nekej številk ie l 922. Ko je naročila nad 200 va-sonov umetnih gnojil, devet ve gonov eemeu, dve veg. kmet. atro-ev, stotrinajet vagonov krmil, pctdeeet vagonov modre gellee, tri vagone avepla itd. To so veli ie številke aa naše raemere. In ee-dej, ko se bliša pomlad, pa je dml* e pohnjena veled intrig v brezdelje pod golo pretveao, da ao ae vršile nerodnosti. ^Raaumcmo, da kierikelecm si všefi samo to, ker ne prišli na krmilo v druftkl, seto eo eaktevali, da naj ee pravi preurede in nvede aa volitve nemesto nedpolovlčno večine proporc. Pa vse sc enkrat neha, tako bo tudi tukaj. Pridelek eledkorja v naši drla-vi v letn 1932 znaš« 8850 vagonov poraba pa anaša okroglo 6000 vagonov na leto, nvoailo pa emo ga tem. leta okrog 8700 vagonov za kar jc bilo treba šteti 211 mi-jonov dinarjev. Čuditi ae mor* mo, da pri nae v agrarni državi pridelamo tako malo eladkorja in ;a moramo toliko uveaitl S Časom bomo še uvideli, da lahko vee a dener oetane doma. Imamo S tovarn, ki bi ee dale povedati v ta namen. Zasejenega imamo eedaj približno 24,000 ha, došim je ki-v letu 1830 le IS,000 ka. Na 1 ia pridelamo okrog 150 q sladkorne peee, ker je ekoro polovico menj kakor vjlrugih napred uejših deželah. Velika ljnbeaen neko ftenake Pred nekej dnevi je umrl v Vel. Kikindi šelezniški uradnik Sila-gy. Smrt je vdovo tako pretreele, de je venomer tvdlla, da ao ga II-vega pokopali. Nekega večera je odšle na pokopališke in pričela rokami odkopavati grob. Naenkrat pa ae je dvignile In stekle domov, kjer ee je obeeila. Ijodjl vedonema, dokler nI pretakal rok, dk si prepriča, oko ne pride aam » ln se obtoii. Po {trvle^enem roku ji bil.ovadeni pozvan pred iukvi-U žirijo in povedell ao mu, de Imejo poetopanje treh vrst ia odkritje resnico: Obtožbo, ovadbo in poiz-vedovenje. Prve pot ni bila priljubljena, th če se je *kflo hntoi poalužui h poti, so mu jo odsvetovell, češ, da oveduha ugrošejo velike nevarno*!. Ha zložili ao mu, de nej pove vee sv. oficiju, ker mu je znanega, sem naj pa lepo ostsne skrit v ozadju, pravdnik sv. ofl-clje bo še vložil obtožbo. Prugu pot, to je pot oveduštve, jc bile nejbolj enostavne. Oveduha nI nihče poenal, ker njegovega Imena nleo nlkder povedell obto-Žencu. JTeko postopanje je po-veročelo, da so ljudje ovadili ljudi kot krlvovercc, na ketore so bili jezni, ker so se najlolje na te Sloftiski Narodu S. aprila Podaril Jedistk tabee«. tV. aije ISO? TT d»šest IIUmU. GLAVNI STANi aCOT-M SO. LAWN D ALS AVS.. CHICAGO, ILLINOIS-lavršovalni odbori .. .d. t, H„, •oeevliélj rOSOTNI ooskki pečin maščevali nad njimi. Kdor ZAPAONO OKJtOUIi Imel eovrelnlka, ga je ev. ofl-olju neananil kot brcabolnika ali kfivoveree. Kdor jo prišel v kremplje inkviaiclji, se jih nI o-prostil slepe. Neketeri eo ovAdlli marsikaterega prijatelja ali*'so-rodnika, ker eo se bali kasni, ki so čekale tiste, keteri eo Ščitili krlvovercc. Ovedbo eo lepo sepl-seli na papir, nakar je moral o-vaduh priseči, da je reenična. Kadar ae je piaala ovadba, ata bila navzoča inkviaitor in njegov tajnik. Ako ao obtošenca smetreli krivim, tedej ee poalall ponj In ga aaprli v dominikanski klošter v Škofovo ječo. Ako ee je Inkvisitorju sdelo, de so postale ovadbe preveŠ redke, tedej je Inkviaitor uvedel poiive-dovenje, da iaaledl krivoveree in bresbolnike in raakolnike. Pri tem eo poiavedovall o osebsh, katere je imel inkviaitor na piki. In če je tak osumljen človek kdej v naglici isgovoril nepremišljeno bc>-sedo, ee je agodilo, da je bil kme lu v pesteh sv. oflelja. fošeneo FrJ**! vUJZii!'™: SivJ®^ S*ir. iCkL1, 91 Meadmavtlle, Pe« Jeka GeHak 41« W. Ha? Si.. |QU(||g| OD S Ml • OSREDNJE OKROSJBi Slas Navek m^Mmlk. 84S7-SO So. Uwadale Av« vzhoono okrosjki j^^cešiš, »m aoa. Mm, ■■■¡■i Mika SogeL 8488 Nadsomi odbori * '' Preak Zada. pradtedalk, SOM W. Mih ll., ekleeaa. 818- Fraab s—r.k. MIT PrMNr Ave« Cbniisi & WUllam SlMev, 0464 8*. Clalv §U Clrr.UU.OkU. Zdruiitvoni odbori Fvaak Aleš, 8IM Se. Cveofevd Ave« CkUaae, IIL Jelk« Ovea. Mil W. Mih Si., Ckl.a«*. tU. Jee. 8Irak. «404 Or»«a Ci.. aevelaaZma. VRHOVNI ZDRAVNIK i Dr. F. i. Resa, ««M Sl.Clalr Av.. Clevelead. D. a «I. eJkarelh*, M ddaje o flot -------»SIM PredseSal Ako je ob| prlanal, da ae Sv. iskvbleljs. Peter Pajzljcvi liati. Cenjeni tovariš urednik t Kader je pepel imenovel du hovna ali katerege avojlh odpo-sleneev inkvizitorjem, tedaj je pepel obvestil kralja o imenovanju. Poevctne oblasti ao prejele nelog, da pomagajo iavohet! In polovlti krlvovercc in jih kaznovati. Revno teko eo morale skrbeti za kritje potnih trolkov ln-kvizitorja in njegovega oprem-atva. Daljo po morale paslti; >a čuvati, da se nI nihče norftevel iz inkvizitorje in njvgovega sprem atva. Ko je inkviaitor prilomastll v meeto, v katerem je hotel vršiti evojo sldkbo, jo obvestil magietret ob svojem prihodu in obenem ga jc povabil, da pride k njemn ob določeni uri in sprejme njegove ukase. Ako je magietret9) prišel k njemu, je moral prieeči, da bo spolnjovel vse postave proti kri-vovereem in da bo dal potrehns sredstva ea odkritje ln polovlje udeja raakolnlltvu, krivo verstvu ali brezbošništvu in je eveČeno prisegel, da ae vsem raskolnlškim, krivoverskim in bresbošnim pomo tam odpove, je bil eopet sprejet v nerošje odinozveličevne oerkve in prejel je milostno keaen. Ce je tajil, tedaj je bilo proti njemn u-vodeno lnkviaitorako poetopanje. Povedali mn nleo, česar, j« obto len, temveš ao f e pustili, de sem razmišlja, kakšnega hudodelstvo jo obtožen. Neto so raaposlall na vernike v njegovi okolici ln dsle-II okrožnlcc, da veruikl izjavijo, ako je bilo proti obtožencu le kdaj uvedeno poetopanje aaradl krivoveratve, raakolnlštva ell brezbolnlštve. Inkviaitor je obenem zahteval, da eo mu larofie sod nijakl akti. Kajti šlovslu, ki je obtošen drugič krivoveratve In je bil |c enkrat kaznovap, ao Isro čiir poevetnl goaposklTde ge kaznuje. Obtolllnl matcrljel eo lsro Čili 'kalifikadorom', to je odboru teobgov, ki eo Imeli dornetl, eko je mnenje obtolence kiTvcvereko, rezkolnlško eli brezbožno. Njih odlok jc moral biti zelo netenčea kajti povodetl eo morali, eko jc zekvivll krlvoverstVo, ali če ee osmo sumi, de je krlvovercc, eko je trd grelnik itd. "Kelifikedori so bili navadno menihi, keterlh znenie je bilo selo omejeno, njih mišljenje je pa bilo Še bolj omejeno po verskih predsodkih. Ko eo "kelifikedori" izrekli svoje mnenje, so obtošenca od-gneli v tejno ječo inkvizicije. Je če inkvizitorjev eo ee delile v jev ni prišel, tedej je bil izobčen it cerkve in suspendiran. Revno taka kazen je bila izrečena proti vsem, ki eo ga podpirali sli se strinjali s njim. Ako ee magietret ni obotevljel In delal nepriiik inkvisitorju, tedej je inkviaitor d« ločil praznik, da ja šel s ljudetvom v cerkev. Tam je pričel pridlgeti in je Ijndatru aebičeval, da je hjegova dolžnost ovaditi rec krivoveree. Po pridigi je bilo rez-glešeae, da bodo krivoveratve krivi ljudje prejeli le mejhoo po koro, oko ae aemi prijavijo. Kdor •m*« a. DENARNE ¿te rsfws œ ¿ttmAJnrttx Vi Freak VSR SADEVS V ZVSZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSU e BlaSaioUN« S. N. P. Jh 9997'99 So. UwedeU Ave., v**9mhh m vil vri eesig aes*| ep^eesa^ooeae Vâl jajlsl U JfMgi iti|i Ma r^? a? ^ ^ "Tr fi V IffV 1 Se. tawdele Aven Cklaege* 111. eoaajrašSjejo j« aaerej. i Jahati nje krivovercev. Ako magistrat srednjo ln tejne Obtožencem v prvih dveh ješah jc bilo dovo-Ijeno^ de so Jih obiskavall znan ei in prijatelii. Kdof je prišel v tajno ješo, ni smol a drugim ob-ievatl kot e sodniki, eko nleo eod-■ikl dovolili, da ge emejo obleka ti prijatelji, ananel ali sorodniki, Marelkdo je izginil v tajni ječi, ae da bi mogli njegovi eorodaiki zaaj kej etoritl. Kve/jem eo lahko nekega dne prieoetvovell izvršitvi obsodbe in so gledali, keU eo njih eorodaika llvega na are* čan aašin eešgali. PovMt starega rudarji. (Pilo Anton Reohar.) Potnegel je tudi aam lalošitl talki piano, a pri tem je mol padel na tla ln talki pleno na nje* ge. Bruhnila mu je kri pri ustlk ven in ekoal nosi takoj je bil mrtev. Njegove lena je prltla a avo-Jlmi otroci v našo naselbino, ker ee je počutila med nami vaeeno bolj dome. Taka je bile usoda tirana. Poglejmo še, kako ae je agodilo a tistim krivičnim sodnikom, ki, ni hotel prianeti našemu roja» ku pravice. Drušba ga je vaela v službo v pisarno, kjer jo Imel ra-šuneti neše aeslulke. Pa nenadoma amo aposneli, da amo goljufani na aaslušku ln na plačilni dan emo se šli pritošlt, da niamo pošteno itplečeni. Novi rečuuer nes je Šele grobo nahrulil, rekoči Ali boste vi mene učili računati. Ce hi po vešem, pe pojdite med hudiče. Pokezel je vreta. A to še nI bilo dovolj, da jo nae uboge delavce goljufal v prid kompenljt, Začel jo goljufali tudi eebi v prid. Prodejel jo premog fermerjem in drugim podjetjem, pri Čemur pe js vršil nepoštenosti, da je mogoče komej polovico lakupljene-ga densrja poslal družbi, druga polovica pa je izdrknila tojemu v lep. Pe ieko ni šlo dolgo. Ko je nekoč «edel pri plaelnl mizi, ete etopiia v piaarno ineetna polioeje, ln ne de bi ge kej vprešele, eta mu cepovedale veleti. Nataknila ste,mu zepeetnici na obe roki in ge peljala tik mimo ljudi, ki ao delali pri ¿lššenju premoga. Delavci so kar strmeli nad ueprifia-koveuim dogodkom, ki pe Jo bil šisto po njihovi leljl. Vsi so nem-reč leleli biti prosti tirenstra in goljufanje krivičnega pieerja. Zvedeli sme pozneje, da ja bil obsojen na tri leta k težkemu delu. Kot jetnik je inore! totči kamenje po eeiteh. I* pomislimo, kem ioljufije in krivišaoet pri ved«te loveka. Vststl jc morsl od pisalne mize, pustiti prijetno delo in iti nklenjen k nspornomu delu na cesto. Tri leta mučnege Je t niš-kege dela, to je huda kazen, ali oni, ki nem je kradel težko pridušene eente in postopal tako krivično, paš ni saaluill niš boljše-i ga. — Dolgo let ni bilo niš veš ell-šoti o njem, 1« vreeib je kdo re- eikaterl dolar, gá, ko se je pripog nekaj pobiral ti Ogledovala »gibal pobiral ter nosil k tlom ln > v pisar, ki nae je prikrajšal u mar- v ^ ^amt|ljc e<.itj » Nekoč sem hodi! s svojim sosedom po Oreenshurgu. Ogledove-le sva lepe islolbe po velikik ok-nib, ker sva bila namenjeae kupiti nekej ¡»otrebščio. Ker eem sagl'del rezeepenege fekiae, ke- kje je moj eoprog Jole Vrblčen, ki je odpotovel dne 2. decembre, 1038, nekam proti W. Vlrglnijl V Cumberlend, Ud., je zbolel, tem je povedel prijetclju, de gre domov v Verono, Pe., ker pa nleem od nJega dobile nobenege porollla, eem bila zelo v skrbeh ln eem šle v Cumberlend, Itd., in ree nešla eem Um njegov kovček na poete JI, o nJem pa nihče n! vedel nlfaeer. Uljndno proelm rojeke, le je komu kej zneno e njem, ali le ga je kdo videl, nej ml to aemu* dome eporoči, eko bo on sem ta oglea fltal, nej ee ml tekoj javi Oori je njegove ellka. Ivenke Vrblšenka, 230 Arah Street, Ve« rona, Pa. (Adv.) bo kaznoven najatrožje po poete vi. H Ako eo v tem čaeu došle inkvisitorju ovadbe, jih je dal lepo vknjižiti, ni pa naetopil proti o- poete vile drievnega komisarja v •) Magietret prikaja ie i ' »•> ae ía poatetii v novejšem lasu kolegij SMStne uprsve. Na Frsneo *>• prineipe liberekM st ■ J' rekel AsquHh. oeebi vladnega e**teike Frone^krm pomeai i. t - la ascetoe Zupaeke. ki jo imel nalogo vodi- ga urednike ker jim .loži za eeae ti zešesno dralbioe poete ln skli- čeaje kolegije meetae uprave karati obferf zbor aa 00. jea. 1824 kor beseda mualclpijeliiete. Ks Ko ae je prlkUlevel las oWncge Angleške. In v Ameriki pomeai zbore, pa eo e« zopet eefeli tre* i policijskega «Jj mirovnega , in eo v Beogradu pri vladi intri- ka. V etarem Jtimo je Imela girali, da al vee v redu. Vlada Jim Ida drag In obüreti pome«. stovoljno prične krivim obdolle nege alošlaa. Neto je moral pričeli, da bo na vee v prošenje tolao in Vestno odgoverjel, akorevao škodujejo njemu. Če je siromak mielit, da ee je reši! iokvlsiterskih klešč, «e prizna nekaj aa krivdo, kar sicer ni krivde, ompok ae lahke le eeeetra za krivdo, tedej ee je hudo zmotil, eko je prišel go vori ti. Kolikor bolj jo govoril, to-lika veš eo bouii izvedeti od aje ga. Vprašanja, ki eo me jih aa-števili, eo bila tako prekenjene. da nI mogel «leči naslovljeni pesti. — Te posd revija Tvoj prlje-telj — Potar Pajaelj kor »mo imenovali lake vrste tja-d! v start domovini. Rekel eem eo-eedu. nej greve melo bližje onege vogels, ker tleti rticepaace, kt stoji tem, se mi uti nekem znen, ds ae vem, kje sem ga le morel j videti, samo ue v taki uniformi. Stopila sva bližje, kar me je dreg-ail mej »«sed i "Vidiš ge no. zlo-dja, to je tender noš nekdanji NAvae eaais ...... S' a t »i i*/ < ' "Odžcnl ga, ti pravim! Če ne, gorje tebi .. .", Je krikml podčastnik nu stražnika, ki se Je neks-ko zamislil. "Miiršl" ga je prijel za grudi. "Nikamor!" ss je iztrgsl. "Čsmu imaš puško, bsbst" je zaničljlvo kriknil podčastnik "Marši" je zavrtel puško In nastavil bajonet ue ujetnikov« grudi ... . • tem hipu se je zožil polukrog ujetnikov, ki so bili obstopili vse tri. in stisnili pest. — Ujetniku Je zsstelp snpa in bledies mu jestlsnlls obraz. Dvujc se je teplo, grizlb in trgalo v njem; strah iu sramota, če bi ae umaknil pred bajonetom. iz te hipna borbe p« je planil zahripll krik: "lis! Zskolji, na. zabodi, če te Je voljel" R«zpel je jopič, ds so odleteli slsbi gumbi in razgalil grudi, ki ao bile Železnomirne, le srditi Utrip srca je poigraval na rjsvi koži. Ujetnikom so soplapolsle oči iu nohtovi so ao jim zadrli v fUsnjeiie dlsni; tiho.in mirno kričeči njihovi po-gledi so se vsessli v svetlo konico, ki jc trepetala pred nisgaljcnimi grudmi. Ali konica ne ni za-drlei nemirno je trepetala in sc ni odločila. Ujetnik jo zabeanel: "Če ne ti, pa jazi Ne bojim ae jaz noža ..." Z desnico je zgrabil za «OŽ, da gs ssdcre v grudi, ali v istem hipu je potegnil strsžnlk puško k sebi in miri bajonet iz ujetnikove dlsni; pricurljsla je ponižna rdeča kri. "Habe . , . Nočeš! Zavlhtl vendar to cunja-ste meso preko glave, ni mi mar ranj! Na, zaderi i • še bolj je razgalil grudi. _ HtraJniku so s« stisnile obrvi in brki so se mu K rešili; s temnim pogledom je vprašal podčastni-, ki jo s utripajočimi očmi in stisnjenih usten ari «jetnike. Nato je kriknil:"Ženi ga, ti pravim! SI posabil disciplino!" 1. 1"Pojdi, če je uksz!" se je /drsmll »trsŽnik in Strnjenih zob odrival ujetnika, ki se je z bosimi noge mi upiral v cesto In držsl stražnikovo roko sa Rcstjc, da jo strgs s rame "Pojdi, fsnt! Imej pa met, aaj veš kaj jo diaelplina . . je »kozi zobe govoril stražnik iu strsšno gledel; vendsr se je v tem njegovem od muke iu jeze rssdejanem obrazu skrivala trepetajoča, v beano krinko našemljena prošnja vojaka — očeta peterih otrok ¿'O, vem jsz, ksj je disciplina. AH," dvignil Je svojo pest, ki je od nje kapala kri, proti pod častnik i: "... nisem js* t\ojs lena. nisem ja i poeuttna vlačuga! Me rsiutnei?" Na |M»dČastniko%em obraiu je tatgrsl Ironičen nasm« hljsj. r "K, kaj bi m-! Kar I«po pojdi\a pred komai»-da nt s t s m izve» nedelj« . . , Le »topi, le!" »s je odrival «trstnik ua vao moč, ga zaobrnil In uprl SVojo dlnn v njegov hrbet. L, VJetniku »o umanjkalc alle; kakor je Ml prej besen, ae je sedaj \ Jano pokoril iu se skorsj opotekal po renti sklonil je glavo in vzriihnil Ne na desee ae jr obrnil. In rt>ignl! okrvavljeno pe«t: "Vlecm ja* t>"j« lena, nii^m jaz peecstna vla Tiho in boječe so se zspirsle okna, ulica as js pogreznila v kričeč molk in ujetnikom ao se razklenile pesti. In v ta molk je udarjal šepevi korak starca, ki ga ni zadržalo na mestu, marveč je korakal sempatja in se zibal, ker mu je bila leva noga prekratka; z obema rokama je nopravljal očala, polagal roke zS hrbet in mrmral v sivo brli-do. Kajjomialiir . * W . II. t' ^ ' ■ -.r "i-- - • , 04 Hunili ao ga skozi vrata v temno celico, Id jc vonjala po plesni, zaloputnili in zaobrnili ključ. Stal jc sredi polmraka reven, bos in strgan; v očeh ga je Še ščemela prss! jej na aolnčna luč na ulici, do nI razločil sten, admo njihova vlaga in vonj po plesni mu Je udarjal v lice in ga Ščcgettl * v nosu. Krepko Je mežikal, da bi udušil bleščečo luč v očeh in jih privadil polmraku. Pijane omotica ge je zazibala, da se je zgrabil za glavo, in se opotekel; razprostrl je roke in s konci prstov zadol v polzko steno, da jc umaknil roko in se zgrozil, kakor da je zatipal hladni in vližni obraz mrliča. Oči so se privajale polmraka, ki ao ae iž njega. luščile mračne, nizke stene; po tleh se jc vlekla* bleda Hsa, ki sc jc spuščsla od odprtine v steni. ".O, aaj je okno I" je veselo vzkliknil in ao hip na to gromko zasmejal. "O, saj je le linica!" In skoro šepete je je ponovil; "Saj je le linica. i A' Nehote je stopil k steni, stegnil roko in dosegel linieo s prsti: "O, visoko je, ali vendar le..." Ogledoval si je stene in strop: vse so bile neme in ledenogrozne. Napenjal ja oči, de ga je skelelo, in odprtih ust je vdihaval strupeni srak; ko-in ua glavi ae mu je stiskale in gubančlla, mokri. I da ata po tej poti šla v vilo Bibu hlad sten se gs je ovil in stresel. "O, tu jt pa ¡lova basiatova tovariše, flavtist inrsz!" Nspravil jc brzo tri korake in a« vrnil: "Brrrr . . , Tu pa ni dobro . . ." Stal je sredi celiee prekrižanih rok In strmel v tla. Nenadoma ga je prešinil sedrževan in kratek smeh: "Torej Uko . . . O, tudi dobro, je že prav f' , ■ . . 1 Vijelo gs je, da bi sedel, ker so se mu kolens zibala in ao gs pekle oči. Ozrl ae Je: atola ni bilo, tudi postelje ne. "de slame ni v kotu! Tudi prav, o . . ga jc zgrabilo v grlu, da je izpljunil. Men-oral je is kota v kot upognjen in tih. se J« sem ssaatrel se početteae-[ke ge, ker jc sebe in svoje suaanjost str a«! eenil zelo visoko. — A še ni vile, e človek, keko naj ei rezjeaaise ta čuden pojev. Zakaj Je prišle ped mostf Kaj Je in jot. Dokler se Je on bavii s Umi vprašanji, je prišla krasotics k zevesti. .J • « c-'"" — Ne ubijajte me! — je zete petale. — Sem k nežna Bibulova. Rotim veal Dali vam hode mnogo denarja! Ravneher eem od-eepljale v vedi trnek in tačaa ao mi tatovi ukradli vso novo obleko, č«vlje ia vse! ^r / ] — Gospodične l je odvrnil Smičkov s prosečim glasom. — Tudi meni so ukradli oblieko. In zraven so mi odnesli št kolofonijo e hlačami vred! *» - / «% - Vsi igrslci na basih so nsvsd-no neznsjdljivi; Smičkov pe je bil revne nasprotje tege<* r — Gospodična! — je rekel čez nekaj čaaa. — Kakor vidim vaa ženira pogled name. Pa bodite prepričani, meni je enako kakor vem nemogoče sepustitl ta kraj. Prišlo m! je na misel: bi vam ne bilo všeč, da se vležete v škatljo mojegs basa in vas zadelam s , pokrovom! To me skrije prsd vs- mi . . . Izgovorivši vse to, je Smičkov vzel iz škstlje bas. V trenutku se mu zdelo, da s tem onečssti umetnost, tods to je trajalo samo minuto. Kraaotica je legla v škatlo in on je zategnil jermena in se je redovsl, da ge%je narava obdarila s takim umom. — Sedaj, gospodična« vi mene ne vidite — je odvrniL "Ležite lepo in bodite popolnoma brez skrbi. Ko naatane noč, vas odnesem na vaš dom. Po bas ps pridem pozneje. Ko se je zmračilo je Smičkov naložil nase škstlo s krssotico in se napotil proti vili Bibulova. Na-prgvil je načrt: Spočetka gre do prve hiše, kjer si preskrbi obleko in ss potem nspoti dalje . . . "Ni slabega brez dobrega . . . — si je mislil on, mešajoč prah z bosimi nogami in kriveč se pod težo. Za trud, ki sem ga prevzel o usodi knežne, dobim od Bibulova lepo naptydo." — Gospodična, vam Jc udobno! — je vpr&Mul s ksvslirskim tonom kskor bi ji prosil ss če-tvorko. — Bodite ljubeznjivi In razpolagajte/ z moji žkatli kakor doma! Naenkrat ae je poetrežljivemu Smičkova zazdelo, da gresta pred njimi v tem! dve osebi. Ko se je ogledal natanČnejže, je prišel do prepričanja, da to ni po-|mota: podobi sta bili v resnici, Šli sta naprej in sta nosili v rokah nekake zavoje . . . "Kaj če bi bili to tatovi! — mu je Šipilo v glavo. — Nekaj nesejo! Najbrž bo naša obleka t" Položil je škatlo z zakladom ob poti na tla In stelcoi za postavama. — Stojte! — je zakrival na vse grlo. — Stojte! Držite jih! podobi sta ae obrnili in opazi-vši, da ju nekdo lovi, ata se podali v beg .. . Kncžna je še dolgo zatem slišala hitre korake in krike stojte." Čez nekaj čaaa je bilo vae tiho. "Beg se je zavlekel in ker Smičkova ni bilo dolgo nazaj, bi bilo treba kraaotiel dolgo časa čakati pri poti, Če bi srečen si um; ne nanesel drugače. Zgodilo se je, rapsodijo je Igrat: škupaj v stanovanju ih val^d dolgega čeae señase nauči^od uj^ga igrati na baau LisztAvo rapso- dljo. lifztovo rspsodijo . . .hm! . vi •« norčujete . .. — Ne verjamete, se Js zasmejal Lakcjevič. Takoj vam pokažem, Pojdimo v ork$*t*r. f a FEBRUARJA. stveVfa je bilo človek, kar] Je zagovlrjal. da J,^? IS! 6travsore vjeke je igral, volver merV "7 pa u L - je odvrnil grof. yf kakor btara budilk* i,? ■-X Jamčim va«n; Celo Lisztovo bil pij^ ln » Živela svs se podsla k ▼ orMkVe m. Ženin in gr« sta orkestru. Prišedii do velikega basa sts začrta hitro odvezovati jermena ... in — o strah! No, tnkaj, predno Čitatflj v mislih išče izhod godbenega spora, se povrnimo mi k SmiČkovca . . . Ubogi godbenik, ki tatov ni mogel dognati se Je vrnii. nazaj na mesto, kjer j« pustil škatlo, ni o-pazil dragocene stvari. Premišljujoč celo stvsr, je prehodil nekoii-kokrat, sem in t je po sobi in ker ni našel škatle, Je mislil, da Je zgrešil pot in prišel na napačno stran. ' "To Je strašno! -t» si Je mislil ism pri sebi in si pustil lase in mras ga js stresal. -- Ona se be zadušila v škatli! Jaz, merilec! Do polnoči je 8mičkov hodil po potih in iakal škatle i nazadnje, ko se je do onemoglosti utrudil, ae je podal pod mostiček. "Pa jo poilčem ko se zdani" — je sklenil. Ko se je zdanilo je bil uspeh e-nsk prejšnemu in Smičkov je sklenil, da pod mostičkom počaka noči. "Hočem Jo najti! — je mrm-rsl in si mel cilinder in se grsbll /a lase. — Četudi jo celo leto iščem, najti Jo motkml* In še sedaj pripovedujejo kmetje v tistem kraju, da je po noči okoli mostička videti nekega nagega človeka s velikimi lasmi in cilindrom. Sempstje se tudi sliši h pod mostičks glss velikega basa. UB86. Stari revolver. jžuckov, in klarinetist Razmahaj kin. Spodtsknivši h ob škatljo sts ss obs ssčudeno spogledala in ssmahsla s rokami., — Kontrabas! — je rekel ŽuČ-kov. — Ba, to je bas naiegs Srni-čkova! Kako prids on sem! — Nsjbrž sc mu J« kaj zgodilo — je odvrnil Razmabajkin. — A-U ss Js napil, ali so ga pa oropali ... Na noben nsčin ne smevs V prsih je rszgrajslo srce toliko silnejše, ko-, Pu,tlti tukaj. Vzameva ga s Ke»i.tri\«m gla»u in očeh eo t« __ kfdze . . , sehr Sirirgs, gaženega . . . Ns ovinku »e je za hip u«rl - v ujegnxem «•hrasti Je leialn l>rtdkne< . krpe, ki mu tla« |r od so ar »smejale v vetru. likor mirnejše ao bile atenc in sdelo se mu je, da udsrja v stenah skrivnostne kledivo, ki ga bije po glavi in sencih. Glava, glava me boU . . je zaj< čal, in aklonil in zaprl oči. Komaj Je izgotori! in zaprl oči, je zaznal popolnoma, kako mu šum! v glavi. Sredi tega šuma je zvonilo stotisoč zvončkov, majhnih pa kričavih, s visokim, ostrotenkim svonenjem. ki ga je blažilo neko v skrivni dalji unifsjoee zamolklo brnenje, kskor večerni svon. Potapljata Je v to trgajoče, kričeč« potrkavanj«, ki ja prepojilo vs« poltemo, se oprijemalo stea ln ae Mjedelo vanje tako, da je kričeče posvenjalo od v »e povsod ln se je vm« majelo, d\ igalo ia potapljale. Moke je tesno pritiskal na oči in liee in s« luezsilno vdajal tpj šumnl niusikl; zdelo se mu je. ds omahne sli pa kar sam sspleše po njene« isktn. "Ne! Ne boš me se je edlefil z vso voljo Id Ure|rtu» atopsl po oslic!. "Do koucs! Ne umsnj-ksm nikakor . s i Če ste me prvvereli tem zuasj, tuksj me ne boste? Ne dobite zlatnikov, te vam po\e« . , ,M (Dalje prihodnjič.) seboj. žuškov si je nsloltl škatljo ne hrbet in podale sta ae dalje. — Za vraga je to talko I — je godrnjal vso pot flavt iet. Za vea svet bi ne igral ne tem poganskem godalu . . . Uh! Ko ste prišle godbenike v vilo kneze Bibulova, sta položila škatlo na prostor sa orkester, sama ■ta ne pa podale v točilnico. V tem čeau ao v vili še pričeli prižigati lestence, ženin, dvorni I svetnik Lukejevič, lep in simps-, ličen ursdnik protactnega oddel-ks j« «tsi na «redi dvorane ia držeč roke v šepih. js govoril z , grofom Nkalikovim. Besedovsls, sta o godbi. — Jas, arof - je govoril Lak« Jerič, — eem hll v Ne apel ju a-i sebee snan a nekim geelečem, ki Je dele! naratnost čudeže, VI a« verjamete! Na velikem basu . . . I as navadnem besu j« on Igral ta- Prekraano ja bilo.' Toda Jeni-ček, ki miali kljub svojim 20 letom kakor filozof, Je vedho dejal svoji ljubici Mariji feylek: "Vet da te ljubim Jas in da ljnbi! ti mene, ta je tako krasno, da niti verjeti ne morem, da ho vedno teko ostalo. Poi4hi*h*»f*#=»pr®-memho, Če ns umrjsm radi preve-like blsženostl." In Je ln si Je pridobil drugo Merijo (Sykora). Ljubila sts se skrivsj, kajti Jeni-Ček ji je svetoval,' naj nikomur ničesar ne pove, ker bi se njuna sreča takoj zrušila:* Nekoč je vprašala Marija 2: "Včasih si ho-dil s Rjžekvo, ali je sedfcj druge-če!" Toda JenIČek, ki misli kljub svojim 20 letom kakor filozof, ji je dejal: "Ne vodi najine sreče v skušnjavo; No 'glej za drugimi ljudmi. Ne vprašuj: Uživaj!" In sta skrivotna uživala. Marija 1 pe je piaala Jcničku: Nič več te ni treba k i^m. Ti si preverljiv človek. Teko kskor ti, me ni Še nihče ogoljufal. Če si pri njej srečen, bodi. Tudi moreš iti z njo na krvave klobase h Klou-zarju. Sram te bodif" ' Jeniček je bil rszburjen tako zelo, da je a treaoČim glasom pre-čital pismo Marije 1 "Ali ti je žal!" ga je vprašale ta. "Vrni se, jaz nočem ovirati Tvoje sreče!" Toda JeniČek nI Šel, ampak je izjavil: "Ne, ae. Saj ti ne veš. keko ljubim obe, Tebe in njo. Nej-hujše je, da aem ljubosumen. Kajti ona hodi že s Alojzijem." f Nekaj dni kasneje pa je prišel Jeniček kljub poslovilnemu pismu k Mariji 1. Bila je tam zbrana večja družba prijateljic, pa tudi A-iojz js bil nsvzoč. In Jcnioek. ki je dišel po žgenju, je potegnil o-gromen revolver in zagrozil, da bo vse poeJreliL pa so gs aretirali in ovadili sodišču. Tsm pa sc Sodniki so vse to vpoiuJl lojz jc Ikjsvü Ua soiiiHcu ¿ tedaj ni a*c bal. In se t>)4r>h se i ji smrti Tako Jc bil Jr„¿fekTj jea samo radi prekriitVe 0J ga petenu na 48 ur. Te odsedel s preiskav alniu, aix'ru Teda vse to Jc bilo v — w Mil snaté praviino p^j ÖU4 anglsškof Narod ' vensko-angleško slovnico' , Je isdala in ima na prodaj -----„„ 8 M ^ RAD BI IZVEDEL, kje se nahaja Frank Fcren^ preti tremi leti jc delal tu ■ Moline, IU., in potem jc odi^l Detroit, Mich. Od 4edsj pa „j reč Čul o njem. Prusim ro3 ako kateri te, kje se iiahajt J naj mi to sporoči, če bo p« ^ oglas čHel, nej Se prij&vi do marca 1924 na naslov: Rl Sotošek, 537—16ih Avc., e lina, III. SLUŽBO DOBI ženaka pod 40 lei stara, z« do če hišne dele na'farmi, službe in plače po dogovoru, te ne neelov: "Služba", P. 0. 204, H«b«r Spring, Ark. (AdrJ RAD BI IZVEDEL sa naalov mojega brata A: Pavlin-a, pred desstitni leti h nahajal v Mehiki ,tam se je« s neko M«hikenko. Rojske sim, sko kateri ve ss njegov dan ji naslov, naj mi to spe ali naj se ny sam prijavi Ju njegov brat in mu imam po zelo važne atvari. Moj naslov Justin Pavlin; 2307 So. St., Chicago, I1L < (Adt RAD BI IZVEDEL za aledeČe štiri rojake: Joe pe, Frank Babič, Jakob Heli nian ln Mike Dovgan. Cenjene i Jake prosim, če kdc ve za nailo teh štirih, naj mi to aaznani, kar bom zelo hvaležen. Ako bod pa aani! ta oglaa ČiMli, želim, ae mi prlglaaijo, ako se ne pri) vljo, bom drugikrat jasno pov v slovenskem in iingleSkem jezik zakaj Jih ilčem. John Bernat, 144 Wsst Ohem Street, Leadvtlle, Golo. (AdrJ IZŠLE SO RAVNOKAR »TU krasne pesmi: Vse Mine, Mili Mila Luniea, Siroto in Ojisks Kn sotiea .Cena za plošče je 15«, ni za piano s besedilom $1.00 koma Naročajo se pri: ADDIftOV M® SIO HOTJSR, 1306 Addisoa Oleveland, Ohio. .; Pišite po nsš popolni cenik. MIZARJI!! « . j* •t" « Išče se psr slovenski miarjif za prevzeti mizarsko obrt (C* penter shop). Dolgoletne Ukuia in dobiČkanosno podjetje v sredi-šču Chlcaga, se oproda pod im ugodnimi pogoji. Izvanredns p«* ložnost zs dobro bodočnost Pi»«J naslovile pod: "Curpentcr Sh P ns upravo4 4 Prosvete''. 2657 B| Lawndale Ave- Chicsgo, 111 ZA KUHANJE PIVA DOMA haamo v zalog« slad. hmelj. - ^ in vaa druge potreh^.nf ta se prepričajte, da Je fj"» kuhani vedno le nejbol}«js nejAi. Dobiti )e tadi sblrto steklenic ln rasnih lonee». Itd. Mi vam doetavhpo earoiil« P« F, iti. točno v see kraje. Groeerijam. sledil¿-rjrr loj »J daj al ne ielesnias damo priaiJJ»^ puet pri večjih earočillh rJrt' (nformaelje na t FRANK OGLAR . •Ml Anv. Cl.»"^ 0 I- Naš zavod, kojega glavni poeel je poüljatev denarja in P"je;n*"[; vlog na obresti, ne bari ae samo a tem poelom. kek<* 01 mnogi mialill«.,,^. . Pri nas Isvrftujemo \se jevno-notareke poele. kakor Affidavit«, pooblaetile, dolžne pleme, pobotnice, kakor tudi druge dokumente ,v M«rem jeziku ieiite. Ze vm Uka dela relunamo temo naše leetn« etroške. Odnosns navodila dajemo vsakemu — BREZPLAČNO. V vseh fori nevedenih zadevah biti hoče za najbolje, ako se poehiftfte poznate FRANK SAKSER STATE BANK. «2 Certlsadt St New York N. T. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKfc