Sporočilo VIII. kongresa ZKS
Oami kongrea ZKS Je med druglm pokazal, kako po-membno Je ozlroma kako Je mogoče ustvarjati de-mokratlčno vzdušje enakopravnega In uspešnega Iskanja najboljšlh potl za ureanlčitev družbenlh na-log, za doaego dogovorjenlh clljev družbenega ra-zvoja, za zadovoljltev In uskladitev našlh potreb In Interesov s prltegovanjem vseh Ijudi, kl želljo Iskre-no delatl In žlvetl v aamoupravnl sociallstlčnl družbl.
Pri teni je kongres posebej naglasil pomen in vlogo Socia-listične zveze in zlasti uresni-čevanje njene ustavne vloge. Kongres je potrdil, da je krepi-tev Socialistične zveze in nje-no dnevno uveljavljanje naj-pomembnejša naloga vseh subjektivnih sil. To pa je mo-goče doseči s tako politično organiziranostjo in delova-njem političnega sistema, ki bo   omogočal   izpostavljanje
neposrednih in nepopačenih interesov, kakršne delovni človek in občan dejansko ima. Tudi naše krajevne skupno-sti moramo narediti take. Vse družbenopolitične in družbe-ne organizacije v njih ter sa-moupravni organi morajo imeti program uresničevanja te najpomembnejše vloge v praksi, ker bo le tako možno nadomestiti dosedanje naj-večkrat forumsko delo, ko na
sestankih navzoče soočamo z vprašanji in problemi, ki niso njihovi in ki zato največkrat nastajajo izven njih. Preseči tako stanje je mogoče le v manjših organizacijskih eno-tah oziroma tako, kot smo se v naši občini dogovorili, v okvi-ru terenskih odborov SZDL in hišnih svetov ter šele potem na zborih stanovalcev, orga-nih krajevnih skupnosti in preko delegatov v občini in mestu.
Izrednega pomena pa je ne-posredno delo z ljudmi. Ce bo-mo šli tudi v krajevni skupno-sti od posameznika do posa-meznika, bomo lahko spozna-li, da je še dosti nerazumeva-nja vloge krajana in njegovih družbenopolitičnih in družbe-nih   organizacij,   delegatskih
samoupravnih organov, da se krajanu še vsi slabo približuje-mo in ga zato tudi največkrat ne aktiviramo, da ne izhajamo iz njegovih konkretnih vpra-šanj, temveč njegove praktič-ne probleme zavijamo v zaple-tene, ga celo pri nadaljnjem dogovarjanju izključujemo in podobno.
Tudi krajevne skupnosti lahko postanejo nesamou-pravne skupnosti, če v njih za-vestne sile nenehno ne ustvar-jajo razpoloženja, ki zagotav-lja tisti življenjski pretok, ki ga v naši družbi opredeljujemo s samoupravljanjem in ki ga večkrat, bolj kot ne, razume-mo kot seštevek pravic, ne pa tudi potrebnih odgovornosti in naporov, ki so jih občani pripravljeni sprejeti, če v re-zultatih vidijo tudi svoje delo.
J. Š.