149. številka* Ljubljana, v torek 3. julija- XXVII. leto, 1894 i*nk dan ave^er, isimli nedelje in prazni*, l ter volja po po»tt prejeman za »vitro-ogerske dežele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld, 4o kr. — Za Ljubljano brez poCiljanja na dom sa vu leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden tneseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racnna se po 10 kr na mesec, po 80 kr. ta Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor pofitnina znaša. Ta oznanila plačuje «e od Cetiristopne petit-vrste po « kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat alt večkrat tiska Dopisi naj se izvole fraokirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednifitvo in upravniitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upruvni*tvunajse blagovolijo pošiljati naročnine' reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne rt vari. Ttan v Ljubljani. , IL V glavnem jedru ostanejo sklepi Ljubljanskega mestnega sveta nespremenjeni in baron H in, da bi potolaZil .razburjeno* nemško mnenje po daljnji Avstriji, preklical je rečij, ki same na sebi nimajo tolikega pomena. Kakor hitro imamo slovensko glavno napise, je opravičeno pričakovati, da Be v teku jednega leta ali morda Se prej tudi hišne tablice prekrste jedna za drugo. To pride samo od sebe, tega tudi ordonanca gospoda pl. Heina preprečila oe bode! Ali vilic temu, da ostane najvažneji sklop v veljavi, in vzlic temu, da se ukaz gospoda deželnega predsednika nikakor ne odlikuje s tisto trdostjo, da ne rečemo osornostjo, s kojo se odlikujejo sorodni dopisi cesarskega namestnika v Pragi — imela bode Ljubljanska občina vestno in resno preudariti, ali se ji je udati gospoda deželnega predsednika zahtevi ali te pa poslužiti vseh pravnih pripomočkov, koji so ji dani proti ukazu z dne* 27. junija t. I.? Po našem mnenji je občina Ljubljanska v obrambo svojih pravic zavezana, da se posluh vseh postavnih pripomočkov proti najnovejši zaukszbi našega deželnega predsednika. Ni dvojbe, da pristaja občini cestna in prometna policija v mestu Ljubljanskem. Pojmi na tem polju pa so se od tedaj, ko je namestnik Thun b pomočjo policije in z vladnim pritiskom postavil se pred Praške Nemce, tako zmedli, da grozi nastati kaos, kakor ga do sedaj v nikaki civilizovani drŽavi Se nismo doživeli I Će bo Slo tako naprej, potem se bode lahko vsak meščanček Šalil z mestne občine, kakor se je to Že v Pragi zgodilo in kakor se bode to zgodilo tudi v Ljubljani, če bode ostalo pri uačelu, koje zastopa baron Hein v svojem najnovejšem dekretu. To načelo opira se na zakon z dno 29. marca 1861), St. 67 drž. zak., torej na zakon, ki se peča z ljudskim štetjem. Kratko rečeno, naš gospod deželni predsednik je mnenja, da je občina jedino le opravičena gledati na to, da pribije vsak hišnik na svoje poslopje tablico, kjer se nahaja Številka dotičnoga poslopja. Nikakor pa ni občina opravičena, da bi smela posamezne hiSnike siliti, da naj na omenjen h tablicah tudi kak napis napravijo 1 To mnenje pa je napačno, vhaj tukaj v Ljubljani. Gospod pl. Hein daje lastnikom hiš popolno svobodo, da napravijo po svoji volji napiB, kakor se jim /ljubi, ali pa, da pribijajo tablice z golimi številkami. Ker ni dvojbe, da bode v Ljubljani, ko bodo jedeukrat vpeljani čisto slovenski javni nspisi, ogromna večina hišnikov privolila, da se Bmejo na hišah pribiti tablice s .''istimi slovenskimi nspisi, imeli bodemo obilo hiš s hišnimi številkami in s slovenskimi napisi. Ker bode dalje občiua v skrajni sili se istotako poprijela baron Heinovega načela, bodemo imeli tudi hiše s tablicami brez vsacega napisa. Dalje je neobhodno potrebno, kar gospod deželni predsednik sam naglasa, da se imena nekaterim ulicam spremene. Po teh ulicah imeli bodemo zopet hišne tablice z dvojezičnimi napisi, ki bodo pri vsem tem še napačni ter bodo le promet slepili. Kouečnu tudi ni izključeno, da si bode, uglobivši se v dukret gospoda barona Heina, ta ali oni nemški fanatik mislil, čemu naj :mam na svoji hiši napis „PreŠiruov trg", .Erjavčeve ulice* itd. Postavil se bode torej na stališče, d* bo mu napisi na hišnih tablicah v prosto voljo daui, ter bode na svojo tabl <• ■» pustil zapisati „Giitbeplatz", „Sthmevkalgasse" itd. Občina ne bode mogla kaj tacega zabraniti, ker bi baron Hein dotični sklep zopet razveljavil. ** To pa bode prava zmešnjava nad zmešnjavo, in Bila se bi morala delati zakonu z dne 29. marca 1869, ko bi Be občini pri tacih razmerah ne podelila pravica v imislu § 8. tega zakona, da sme določiti v dosego jednakosti, kaki napisi so naprav-Ijati na hišnih tablicah. Ta pravica se Ljubljanski občini ne more in ne sme odreči in v prvi vrsti zategadelj ne, ker se je že takrat, ko so se nove hišne tablice prvič vpeljale, sprejela navada, da to bh napravile z napisi. Ta navada je v interesu prometa le hvale vredna in v istini bi bilo žalostno, če bi občina ne imela toliko moči, prisiliti hišnike, da so ji pokorni, in doBeči, da Be po celem meatu vpeljejo jednake hišne tabl;ce. To je najmanjša moč, kojo mora občina imeti in da se ji ta moč ohrani, ima se pritožiti do ministra in potem do upravnega sodišča. Upamo, da se bode tako tudi zgodilo! O drugem prihodnjič. Belokranjska železnica. V poslanski zbornici je posl. gosp. prof. Fr. Suklje dne 21. maja govoril: Cenjeni gospodje! Kdor o tej uri govori, se mora kratko izraz;ti. Storil bom tako in se ne bom lotil kontroverze glede železnice čez Ture in železnice čez Karavanke, o kateri stvari se je danes že obširno razpravljalo. Povem samo, da stojimo vsi poslanci iz Kranjske glede Železnice Cei Ture na istem stališču, katero je označil moj predgovornik (dr. FerjančiČ). Tudi o celem komplekBu drugih železniških vprašanj, pri katerih Brno na Kranjskem interesovani, ne bodem govoril , omejil se bodem na jedno samo vprašanje in skušal dokazati, da je potrebna zgradba takozvane belokranjske lokalne železnice. Pri tem riskirani, da se mi reče: Kaka železnica je to — ime Bela Krajina je za nas aterra incogmta!" To je povBetn opravičeno, dasi moram z mirno sigurnostjo reči, da je ta takozvana Bela Krajina, to je pokrajina mej Gorjanci in mej Kolpo, v etno-grafičnem oziru, kakor glede naravne lepote jedna najčudovitejših in najinteresantuejšib pokrajin na našem jugu. Reči smem, da je ta bogato obdelana pokrajina spoBobna za razvoi, dasi moram priznati, da je sedaj gospodarski zelo zauemarjena, da še vladnim zastopnikom ne zamerim, da ne poznajo tega i no-1, a. V kaki situvaciji pa je ta naša Bela Krajina? Gorjanci lučijo sodna okraja metliški in črnomaljski — in la okraja sta Bela Krajina — od kranjske železniške proge, viauki in strmi prehodi pa delajo tovorni promet k dolenjski železnici skoro nemogočim. Danes ae za prevažanje meterskega stota iz Metlike ali Črnomlja k najbiižji postaji dolenjske železnice bodrsi pri Kočev|i ali pri Novem MeBtu plača jeden goldiLar. Ta tovornina kaže dovolj gospodarski propad te pokrajine. In vender smem reči, da na celem Kranjskem ni boljšega in rodovitnejšega Bveta, kakor je avet ob Kolpi. Prav v tem delu dežele je podnehje izvrstno, zlaBti prikladno za vinarstvo in sadiarstvo, tu je mnogo lesa, ne samo smrečjega in bukovega, uego tudi hrastovega. Ali pr.delke porabiti, je spraviti v denar, to je pri sedanji zvezi nemogoče. Umevno je, da bc tod tudi obrtnoBt ne LISTEK. F e n i č k a. A -Vtf' Povest. Ruski spisa: G. P. Danilevakij. Poslovenil J. J. Kogej. * 1. (Dalje.) Zdravnik jo je dobil v vročinski bolezni; zapodil je od nje vse babe, katere so jej bolezen zagovarjale in že od jutra šepetale nad njo kot nad pokojnico; uporabil je vsa sredstva, z umetnostjo in srečo je zabranil bolezen in naznanil, da je rešena; hkratu je pa raztrobil po vsej okolici in po mestu o njeni divni krasoti in o tem, kako je sredi družine popolnem brez pomoči. Njegove besede niso bile bob v steno. Začeli so govoriti o hčerki Basorskega. A najbolj je govoril o njej seveda zdravnik. — Kaj, tega ne verjamete ... to je pravi biser, biser! — je govoril: — pomislite, v najhujši revščini, v beraštvu; kaj bi Bi pa mislili? Krasotica je to, prava krasotica, kakoršnih nema svet! Za njeno zdravljenje nisem hotel niti kopejke! No, pa kaj bi še vse dal za njo! Gospe so vzdihovale in jadikovale ter pripovedovale po dvajsetkrat drugače vsem, katere so kje dobile, o „biseru", najdenem v blatu njib „si romašnega okraja", in iznova so se ?ačele pečati, kakor gospe na deželi sploh, z mislijo, ki tako dobro de njihovemu samoljubju, da bi „vzele (a biser iz blata". Mladi zdravnik, kateri je imel za krasoto brke in orlov nos ter v ljudskih skrivnih pogovorih ime S*ška, pridobil je pri tem v občem mnenji za sto procentov! .Kako! iti v mrazu in snegu toliko vre t daleč v samoto, na pristavo, ozdraviti, lehko ae reče, na čudovit način, pa še ničesar zahtevati! to je pač nedoeežao; to je angelj-dobrodelnik, kateri le časih prihaja na svet in redko-kdaj pokriva s svojimi pe-rotneami ponižnost m nesebičnost. II. Bil je večer. Fenička si je precej opomogla, a še bleda in slabotna je lefcala v blous>, katero je kaj ukusno selila z lastnimi rokami, v svojej sobici na posteljici, zagrneni s starim prozornim zastorom. Luč je gorela na robu v.Boke peči in razsvetljevala ogel postelje, vzglavje, skrinjo, pokrito z malo preprogo, in Feničkine reči na mizi in na oknu: puščice s pomado in dišavami, glavnike, škarje, delavni predalček, proizvode Žukovskega in Muravjeva in neke oblačilne malenkosti, spomine iz šolskih čukov, katerim stu še prizanesla mati in oče. Fenička je na pol ležala, zamotavši noge v odetev in naslouivši se na stran vzgiavja. Pomaknila je nazaj trakove bele, lepe čepice na glavi, spustila trudno roko in gledala na vrata. In ta bo se odprla. Vstopil je zdravnik. — Kje Bte pa bili, Jakov AntonoviČ? — Pri vašem očetu; vprašal Bem ga vse in prepričal ga. — O čem pa ? — Ob oni zadevi. Čemu je pa to podobno! Ali ste za to ustvarjeni, da bi bosi hodili in se prehladili? V naglici bi to zopet lehko storili; a kaj bi sledilo iz tega! Stopite v kako službo, saj z vaš;m znanjem še kam pridete, pa bodete mirni in doma vzamete v službo kako deklo. Kako tehten vzrok je za to: da bi pomivala skale, molzla krave iu kuhata kosilo! A za to je potreba kake Matrene, petnajst pudov ") težke, ne pa vas . . . *) Pud tehta 16.88 kg. more razviti. Od Črnomlja do Kolpe, t.) je daljava 15 ali 16 kilometrov, stojite na premogu. Koj poleg je izvrstna plodovita zemlja. Kolpa in nje pritoki dajejo dovolj vodnih sil, prebivalstvo Bamo je izredno spretno in marljivo, tako da bi bilo misliti, da bo dani vsi pogoji, da bi bo razvila obrt-nost, ali komunikacijsku mizera uduši vsako obrtno podjetje, &e predno se je ustanovilo. V tej pokrajini je bila Se v sedemdesetih letih moderno urejena livarna, last viteza Friedeu v Gradcu. Jedino okolnost, da vsled drage tovornine ni bila mogoča konkurenca z bolje situviranimi, ob železnicah ležečimi tovarnami, je prouzročila, da se je delovanje opustilo, in iz istega uzroka se je tudi ustavilo delo v premogokopu v Črnomlju. Žal, da se vrši gospodarsko propadanje Bele Krajine b strahovito hitrostjo. Vinarstvo, pri katerem je doalej imelo prebi valutvo de nukaj zaslužka, je žalibog trtna uš večinoma uničila. Nadomestilo se ni, ker so prodajališča vsled slabih zvez preveč uddaljena, posledici pa je, da so ljudje iz teh okrajev jeli bežati iz dežele. V zadnjih desetih letih n« izseljevanje v Ameriko, kamor hodijo ljudje iskat zaslužka, postalo tako, da bi bila morala to uprava opaziti že iz Btatisti-škib izkazov o zadnjem ljudskem številjeoju. Tovariš Pfeifer i*- zadnjič povedal resnico, rekši, da Be je število prebivalstva v črnomaljskem okraju v desetih letih ns polovico zmanjšalo. Ljudsko številjenje leta 1880 je tu izkazalo v okroglem številu 30.000 jrebivalcev, številjenje leta 1890 pa le še 27.000 in to jedino vsled izuelje-vanja v Ameriko. To pa je na škodo tudi doma ostalim zemljiškim posestnikom. O zemljiški renti pri sedanjih komunikacijskih razmerah še govoriti ni. Ker pa hodijo ravno najkrepkejši ljudje v Ameriko, bo se d*.iiiVBke mezde izredno povišale, vsled česar je pravilno in racijonelno obdelovanje sveta postalo v muog'h slučajih nemogoče. Gospodarstvo je tako zanemarieuo, kakor, na srečo, malo kje drngod v Avstriji. K večjemu, da bi se kaj takega našlo še v Dalmaciji. Prebivalstvo čuti to nezasluženo zanemarjenje in iz ust mirnih ijudij morete slišati: Samo po tem, da vidimo orožmke in davčne eksekutorje, spoznamo, da spadamo k Avstriji. To je tudi v političnem oziru nevarno. Ne verjamem, da bi bilo želeti, na) postane tako velika pokrajina gospodarski odvisna od onstraoBke državne polovice. Ves import v Belo Krajino prihaja dandanes iz Bosedne hrvatske pokrajine, in skoro ves eksport, kar ga sploh še imamo, gre na Karluvec. Tudi to so razmere, ki niso primerne interesom tostranske državne polovice. Pri takih razmerah je umevno, da se je rodila misel, naj bi se gradila železnica v dolino Kolpe. Projekt ni torej nov, star je že celih 30 let. Seveda se je vedno mislilo na normainotiroo glavno železnico. Že koncem šestdesetih let se je ta železnica postavila v tisti železniški program, kateri je bil oče sedanjega finančnega ministra Btarejši pl. Plener predložil parlamentu ZvrŠila se je tudi tehniško-vojaška revizija proge, a prišel je krah 1. 1870 in projekt je bil pogubljen. A še I. 1875 je korenit — Hotela Bem osebno skrbeti za stare roditelje t Zdravnik se je zasmejal. Fenička se je obrnila na zglavji in vzdihuila. — Jakov AntoiioviČl — Kaj? — Ste bili že davno v rnestu? — Včera. — Kako je tam? zelo veselo? — Seveda, prazuiki bo, plešejo, vozijo se na izlete, pojedine pripravljajo, zaljubujejo se . . . — Pa vi ste zaljubljeni? — Jaz? Fenička mu je namignila z glavo, nasmehnila 86 in začela z vzglavja bistro gledati »a-nj. Zdravnik si je popravil zlate naočnike, plašno ozrl se po sobi in naslonivši se k postelji na pol zašepetal: — Jaz vas ljubim že davno, ljubim goreče . . . A ti, Ft-nička, me ljubiš? Jevfimija Ivanovna se je hotela pri tem nepričakovanem priznanji obrniti k steni; a zdravnik jo je prav spretno zagrabil za roko. Kakor je bilo videti, je bil v tem dobro izvežban. — Povejte mi . . . Povej mi, ali me ljubiš? In zopet je popravil svoje zlate naočnike. (Dalje prih.) poznavalec avstrijskih železniških razmer, "VVUilers-totfi-UrbaiB, o tej progi tako le pisal: .Podaljšanje železnice Beljak-Ljubljana do Ogulina, oziroma do Karlovca ni samo potrebno za Kranjsko, katere lokalni promet bi se dal izdatno povzdigniti, nego je tudi del tiste proge, ki ima dalmatinske železnice zvezati z avstrijskim omrežjem." (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 3. julija JJetoffaciji. Uradni list Duiajsai in Budimpeštanski sta priobčila cesarjevi lastnoročni pismi, ki sklicujeta delegaciji na dan 14. septembra. Kakor znano, se ju mislilo, sklicati delegaciji za mesec julij, da bi se tako dobilo nekaj več časa za zborovanje drž zbora in dež. zborov. Ogerske cerkveuopolitične ho-matije oziroma napadi Madjarov na ministra K<*tno-kyja so napotili vlado, da je opustila prvotno bvojo namero in sklicala delegaciji na dan 14. septembra. Vsled tega se soide cislitvanski drž. zbor šele sredi meaeca oktobra. Hrvatski sabor. Dne 18. t. m. bo snide hrvatski sabor na kratko zasedanje, ki bode trajalo do prvih dnij meseca avgusta. Vlada ima posebne uagibe, da Bkliče sabor o tem čaau, ko ne zboruje noben parlament. Predložiti mu misli več zakonskih načrtov: tako načrt o uredbi uradniških plač m predlog, naj se za napravo med c uske fakultete na Zagrebškem vseučilišču nabranemu fjududoda 300 000 gld. tako, da bo znašal pol imhjona gld., ali vse to ni povod, da se je sabor seda' sklical Uzrok je, da se vrše v kratkem volitve v Zagrebški občinski svet, v katerem ima vladna stranka tako majhno večmo. Zato hoče vlada prememu iiiestoi statut, da si zagotovi večino in ker je za tako premembo treba posebnega zakoou, zato je »klicala sabor. % nalije države. Pogreb tarnata V nedeljo so pokopali Francozi umorjenega Bvojega predsednika. Izkazali so mu vse Časti, ki gredo načelniku te slavne države, pokazali pa tudi, kako so ga ljubili in častili. Že v soboto zvečer so ne ljudje jeli zbirati po ulicah, koder je imel priti sprevod, v uedeljo zjutraj pa so bile že tako natlačene, da ni bilo moči ganiti se. Toliko ljudi) še ui bilo nikdar v Parizu, kakor pri tem pogrebu. Ob 1 jb. uri zjutraj razpostavili bo se vojaki, po 10. uri pa se je jel sprevod pomikati proti cerkvi Notre Dame, zajedno pa so zagrmeli topovi. Na Čelu sprevoda je juhal general Sauasier, potem so se vrstili vojaki in nositelji vencev. Krsta ie bila zavita v francosko troboinico. Za krsto so šli pokojuikovi trije sinovi, potem C*simir-Pener, predsednik senata in poslanske zbornice, poslaniki, ministri in nedogledoa vrsta dostojanstvenikov ter zastopnikov raznih kor-poracij. — Pri cerkvi Notre Dame stal je general Saussier, Pariški zapovednik, kraj njega generalni štab, pri portalu pa je čakal kardinal Richard z duhovščino. Ko so nesli krsto v cerkev, zadoneli so vsi Pariški zvonovi, vojaštvo je prezentiralo, generalni štab pa je vojaški pozdravil krsto. Bil je to preginljiv moment. Cerkveno opravilo je trajalo dve uri. Predno je nadškof pokojnika blagoslovil, je ogovoril navzočoike, iziekši željo, naj bi se po vzgledu C.irnota vsi sinovi francoske domovine zjedinili v patr jotizmu in v veri. Po 3. uri popoludne prispel je vlak v Pantbeon. Tu je najprej govoril ministerski predsednik Dupuy, rekši mej dragim: Csrnot je umrl za Francijo in za republiko, ugonobljen od sekte, katero bodo združeni narodi uničili. Umrl je kakor vojak. Že je videl pred soboj trenotek, ko bode mogel v miru živeti, sakaj na novo ni mislil kandi dovati za predsedstvo. Ime) je uajuzvišenejši nazor o dolžnostih predsednika republike. Znal je doma in na tujem pridobiti Franciji simpatije. Sedaj bode počival poleg organizatorja zmage, zgodovina pa bode o njem pripovedovala, da je hotel združiti vse Francoze v republiki modrosti, tolerantnosti, napredka in svobode. Spomin nanj ne bo na Francoskem nikdar nehal". Ko so še govorili predsednik senata Chal-lemel Lacour, podpredsednik poslanske zbornice de Mahy in general Audre, se je krsta dela v rakev. S tem je bil pogreb končan. — Mej sprevodom se ie primerilo mnogo nesreč. Več Ijudij je umrlo vsled solnčarice, mnogo drugih je bilo v gneči več ali manj ranjenih. Mlad mož je padel z nekega stebra na železno ograjo in obvisel na njej s trebuhom. Umrl je na mesti, tako tudi neka dama, kateri je priletela steklenica na glavo. Zojter anarhiste. Ideja, naj bi se ves civilizovani svet združil na boj zoper anarhiste, ni padla na nerodovitna tla. Razpravlja se prav resno in lahko se reče, da se je časopisje evropsko izreklo zanjo soglasno. Tudi vlade jej ne nasprotujejo in celo Anglija hoče storiti kar more, ne da bi se odpravila nje asilna pravica. Način, kako utesniti anarhistično gibanje, se seveda še ni nalel. Ako se sploh kaj doseže, omejilo se bo to na mejnarodno nadzorovanje anarhistov. Olpomogio se s tem ne bo dosti. Posamne države so to tudi sprevidele in Belgija hoče z izjemnimi naredbami udušiti anarhizem. Na jesen že predloži vlada doLtčni načrt sakona parlamentu m ni dvoma, da ga ta vsprejme, saj je Belgija in sicer prav Bruselj sedaj središče anarhistov. Belgijska policija sodi, da je v Bruselju vsaj petsto anarh atov. Tudi v Italiji hoče vlada z izjemnimi naredbami pobijati anarhizem in da bo tudi Francija kaj podobnega ukrenila, je sedaj, po umoru Garanta, gotovo pričakovati. llotnatije v Aziji* Tam v dalnji Aziji s« pripravlja vihar, bati se je, da pride mej Kino in Japonsko do vojne in b cer radi države Koreja. Kineski cesar ja suceren Koreje, na katero gledajo Japonci že dolgo let s poželjivimi pogledi. Pred kratkim je bila v Koreji nastala revolucija, pri kateri so bili neki japonski, v Koreji bivajoči trgovci umorjeni in oropani. Japonska je to priliko porabila in odposlala vojsko 6000 mož v Korejo a oč.tnim namenom, da se polasti te bogate države. To ui prvi pot, da si skušam Japonci osvojiti Korejo. 2e I. 1882. in I. 1884. so to skusili storiti, pa vedno zadeli oh odpor Kineske. Leta 1884. je prišlo mej Kineško in Japonsko do porazumljeuja. Sklenila se jo pogodba, glaHoin katere ne sme nobena teh dveh držav samovol|no intervenirati v Koreji, ampak druga drugo povabiti na sodelovanje. Japonska vlada je ta pogoj izpolnila, a Kineska je sodelovanje odklonila, češ, da nima uzroka intervenirati, ker plačuje Koreja danj povsem praviloma. Japonci so na to na svojo pest postopali, kar je napotilo kineško vlado, da ie poslala 10 batalijonov vojakov in večje brodovje v Korejo, „varovat kineške pravice". Japonska je pozvala korej-skega kralja, naj se ji podvrže, vsled česar ho sklepa, da je vojna neizogibna. Za Evropo so te hrnatije zategadeli važne, ker tudi Rusija že veliko let na to dela, da si prisvoji Korejo, ki meji ob rusko provincijo Viadivatok. Pogled na zemljevid pouči vsakogar, da bi Rusija zadobila mogočno pozicijo v vzhodni Aziji, če bi si pridobila Korejo. To bi bil smrtni udarec angleški jirevladi v Velikem oceanu. AngMka b< se gotovo z vso silo zoperstavila, ako bi Rusija stegnila roko po Koreji in v tem tiči veliki pomen kineško-iaponskega spora. Domače stvari* — (Ljudski shod.) „Slovensko društvo" Mariborsko priredi prvi letošnji ljudski shod v nedeljo dne 8. t. m. popoludne ob 3. uri v Mozirji. Dnevni red: 1. Celjska gimnazija. 2. Javni napisi. 3 Davčne predloge v državnem zboru. 4. Narodnogospodarske in obrtne zadeve. — (Javne preskušnje gojencev „Glas-bene M at i c e • ) ob koncu letošnjega šolskega leta se bodo vršile v sredo, četrtek, petek in so* boto (4., 5, 6. in 7. julija) vsak dan popoludne o d Vi 0 a 6 dalje v društvenih prostorih (Gospodske ulice, knežji dvorec, II. nadstropje) in sicer v tem redu: V sredo 4 julija: iz glasbene teorije, harmonije in solo-petja z učenci koncertnega vodje g. Hubada, iz solo-petja in klavirja z učenci šolskega vodje g. Gerbića. — V Četrtek 5. julija: iz klavirja z učenci g. Hoftmeistra. — V petek 6. julija: iz klavirja z učenci g. Hubada in iz vijo-line z učenci g. Jeraja. — V soboto 7. julija: iz klavirja z učenci g. Jeraja. — Vstop je vsakemu dovoljen, v prvi vrsti starišem gojencev, seveda kolikor bode dopuščal prostor. — V soboto po pre-skušnji se sklene šolsko leto. Obširna in podrobna tiskana „ iz vest ja" o vsem društvenem delovanji se bodo dobivala po 10 kr. — (Slavčeva desetletnica in pevski sestanek.) Vzpored slavnostnega koncerta moškega zbora slov. del. pevskega društva »Slavec* v soboto dnć 7. julija t. I. v deželnem gledališči. Pri koncertu sodeluje iz prijaznosti operni pevec gosp. Josip Nolli, častni član gosp. I. Meden, gosp. A. Puci h ar, A. Verovšek. Glasovir gosp. K. Hoffmeister. Godba popolnega orkestra slav. c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 37. Vzpored; 1. Smetana: Ouvertura iz opere „Prodana nevesta", 2. Prolog, govori A. Verovšek. 3 A. Nedvčd: „Pev-Čeva molitev", moški zbor. 4 a) Gerbić: „Svojemu čolniču*. b) A. Nedvčd: „Pred durmi", poje gosp. Jos. Nolli, spremljuje gosp. K. Hoffmeister. 5. A. Nedvčd: .Popotnik", moški zbor s tesorsamospevom gosp. Medena. 6. Verdi: Recitativ ia arija iz opera .Moč osode", poje gosp. Jos. Nolli, spremljuje gosp. K. Hoffmeister. 7. Dr. B. Ipavic: »Kdo je mar41, veliki zbor za tenor, bariton, bas in čveterospev ter s sprem I je van jem orkestra. Začetek ob polu 9. uri zvečer, blagajnica se odpre ob polu 8. url zvečer. Vstopnina v lože 80 kr. za osebo. Parter: I.—III. vrste 1 gld., IV.—VIII. 80 kr., IX.-XI. 70 kr. Stojišča 40 kr., za dijake 20 kr. Balkon: I. vrata 60 kr., II—III. vrsta 50 kr. Galerija: I. vrsta 40 kr., II. vrsta 30 kr., galerijska stojišča 30 kr. Vstopnice se dobivajo v trafiki g. Češ ark a v lenburgovih ulicah in na dan koncerta zvečer pri blagajuici. — (Potrjen zakon.) Cesar je potrdil načrt zakona glede" uruvnave voda v Ribniški in Kočevski dolini, kakor ga je sklenil deželni zbor kranjski. Zgradbe bode vodil gozdni komisar g. Vilj. Putick pod nadzorstvom gozdnega svetnika C. Riederja. Zoeaek 6000 gld. iz drž. melioracijskega fonda je že vstavljeo v potrjen proračun za I. 1894. _ (Za pravnike) Ker v okrožji Graškega višjega deželnega sodišča Že dlje časa ni bilo moči popoluiti vseh avskultaotskih mest, je pravosodno ministerstvo dovolilo, da smejo absolvirani pravniki vstopiti v soduo prakso še predno so prebili tretjo teoretično drž preskušojo ali pridobili doktorat. Ta uredba se je bila pred kakimi osmimi leli odpravilH, a ker nedostaje pravnikov, se je zopet uveljavila Za pravnike, ki se hočejo posvetiti sodui karijeri, je to kaj ugodno, ker se jim odslej ta čas tudi ošteva me) službena leta. ' — (Občni zbor.) Sentpeterska moška in ženska podružnica sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani bodeta imeli jutri (4. julija) zvečer ob osmih občni zbor v Hafnerjevi pivarm na sv. Petra cesti. K temu zboru, ki bude imel navadni vzpored, vabita člane načelništvi. — (Sv. maša na Rožniku) bode, kakor smo Že poročali, na sv. Cirila :u Metoda čast za Šentiakobsko-Tmovsko žensko podružnico v četrtek dne 5. julija ob 6. uri zjutraj, katere se bode, kar je vroča želja, Ljubljansko verno občinstvo v mnogobrojnom številu udeležilo. Petje oskrbelo bode pevsko društvo „L ubliauaV — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista so poslali: G. Luka Košmelj v Železnikih, zastopnik banke „Slaviie", 4 krone. — G. Ivan Neznan na Du-naji 2 0 kron. — G Mihael Jezovšek, c. kr. notar na Vranskem, 16 kron, nabrane mej rodoljubi Vranskega okraja v spomin godu sv. Cirila in Metoda. — „Šulfereinski" v Gradci 2 kroni kot Cirilo-Metodijski dar. — Skupaj 4 2 kron. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani so poslali uredništvu našega lista: Rodoljub v Pulji 2 0 kron. — Gosp. Matej Bavdek na Dunaji 2 kroni. — Gosp Luka Košmelj v Železnikih, zastopnik banke „Slavije" 4 krone. — Gosp. Ivan Neznan na Dunaji 4 0 kron. — Skupaj 6 6 kron. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Slov. ferijalno društvo „Sava") dobi nove trakove z zlatim monogramom. Kdor izmej članov želi dobiti uov trak, naj to javi osrednjemu upravništvu, ki se nahaja od 15 julija dalje v Ljubljani. -—(Ljubljanski vodovod.) Oddaja vode je vedno večja, ker se vedno uvaža voda v ■ove in v ostale stare hiše, tako da je le malo hiš, v katere še ni voda upeljana. Te dni pričela se je inštalacija tudi v c. kr. glavni tobačni tovarni, katera bode veliko vode potrebovala. To bode največja inštalacija, kar ae jih je doaedaj naredilo v Ljubljani, ker bode vsega skupaj 80 iztočnih pip. Delo bilo je razpisano in bile so poleg domačih tvrdk tudi tvrdke z Dunaja in Gradca h konkurenci povabljene. Mej vsemi ponudbami, ki so došle z Dunaja, Gradca in Ljubljane, vzprejeta je bila ponudba domačega instalaterja g. Srečkota N o 11 i - j a, kot najbolj ugodna. Veseli nas, da tudi v tej stroki naši domači obrtniki tako vrlo napredujejo, da so kos ne samo tukajšnjim nego tudi vnanjim večjim tvrdkam konkurenca vzdržavati. Naj bi se povsod v prvi vrsti domače firme podpirale, po geslu: Svoji k svojim! — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca junija 1894 vložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 522 strank 179.800 gld. 21 kr, 437 strank pa vzdignilo 113.663 gld. 92 kr. V drugem četrtletju (april, maj in junij) vložilo se je 304 prošenj za posojila na zemljišča in se je dovolilo posojil v skupnem znesku 834.253 gld. 52 kr. — (Nova firma.) Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani je izbrisalo firmo „Micbael Kastner v Ljubljani" iz zapisnika posamičnih firm in je vpisalo firmo »Jakobi ne Kastner« kot lastnico. — (Ponoćni izgredi) v nekaterih gostilnah Ljubljanskih so prav pogosti. Zlasti neka gostilna na Turjaškem trgu, oziroma na Bregu se od- 1 kuje s tem, da s? po polunoči v isti tako rogovili, da sosednim prebivalcem ni mogoče le malo zaspati. V noči od 1. na 2. julija ob 1 uri bil je zopet grozen prepir in vpitje v tej gostilni in gostje bo se začeli pretepati iu so nazadnje vsa okna pri gostilni razbili in si na ta način jezo ohladili Tu bi se moralo pač kaj storiti. Vsaka reč le nekaj časa traja in morda bode tudi potrpljenju slavnega magistrata kdaj konec. — (Ubegli prisiljenci) Iz Ljubljanske prisilne delavnice je ubežal 181etni čevljar Avgust Ve ho v c iz Velike Loke v litijskem okraji, sple-zsvfti preko zida na dvorišči. Od oddelka prisiljencev, ki delajo v Jesenicah, sta pobegnila prisiljenca Fran Kaltenbruuner in Jožef Fuchs. — (Na včerajšnji semeni) se je prignalo 1279 konj ia volov, 476 krav, 103 teleta, skupaj 1858 glav. Kupčija je bila sploh prav Živahna ; najbolj so se pa prodajali voli, ker je bilo veliko zunanjega kupca iz Moravč prišlo vole kupovat. — / Zdravstveno stanje.) V Borovniški občini je v n -katerih vaseh ponehala škarlatica. V Borovnici pa je priraslo 22 bolnikov. Od početka epidemije je zbolelo 121 otrok, izmej katerih jih je umrlo 20. Šola je še vedno zaprta. — (Razne nesreče.) Iz Selške doline se nam piše: V nedeljo 1. julija popoludne pogorelo je pri posestniku „Barnčku" v Bukovšci. Zažgali bo menda z Žvepienkami igrajoči se otroci. Ker je bilo poslopje s slamo krito in deloma leseno, se je ogenj tako hitro razširil, da ni bilo mogoče kaj rešiti. Hiša in gosjiodarska poslopja bo popolnoma pogorela. V veliki nevarnosti so bila bližnja poslopja, kakor cerkev sv. Klemena in župnišče. Posestnik je bil le za primeroma malo svoto zavarovan. — I-tti dan zvečer ob 10. uri je nastala nevihta. Treščilo je v mežnarijo pri sv. Mohorji. Strela je ubila 30 let starega sina Matevža ter poslopje užgala. Prebivalci so si komaj nago življenje rešili, vse imetje je ostalo v ognji. Tudi od strele ubitega sina niso mogli iz hiše spraviti, ter je vsled tega truplo skoraj popolnoma zgorelo. Posestniku je tudi nekoliko denarja zgorelo. — (V obrambo planinskih dežel.) Nič bolje nego pri nas na Gorenjskem se ne godi kmetovalcem v Besednih planinskih deželah. Na nekem nemškem ahodu na Koroškem je nedavno povzdignil svoj glas štajerski državni poslanec pl. F o r c h e r. Poudarjal je bedno stanje prebivalcev onih krajev, kjer je nekdaj cvetela mala železna obrtnija. Poljedelstvo je v jako slabem stanu, živinoreji pa se od teza jo najlepši planinski pašniki, ki se spreminjajo v lovišča. Z jako zavrgljivimi sredstvi spravljajo milijonarji kmeta ob planinska posestva, kakor n. pr. premogarski židovski kaes Guttmann na Gorenjem Štajerskem. Če bode to šlo tako dalje ia ne bode vlada posegla vmes, postala bode v ne-dolgem času iz Koroške in Štajerske avstrijska Škotska. Blažene dežele propadle bodo v lovišča za kneie, grofe in premožojake, sedaj še samostojni kmetski posestniki pa si bodo iskali zaslužek in životarili kot gospode lovski gonjači. To pa se ne sme zgoditi, naše lepe planinske delele ne sme zadeti usoda uboge Škotske. Narediti se mora iz njih Švica, ker imajo vse pogoje za to. Nedostaje jedino le dobre volje merodajnih vodilnih krogov. — (Plavalne vaje) imajo v raznih krajih na Koroškem in Štajerskem te dni konjiški polki čez reki Dravo in Krko in ob Ozojskem jezeru. — (Veselica pevskega društva „Slava* pri Sv. M. Magdaleni S p.) v tržaški okolici, prva, ki jo je priredilo novoustanovljeno mlado društvo, se je prav dobro izvršila. Novi pevski zbor utegne s časom postati odličnim v tržaški okolici, ker ima mej saboj prav dobre moči. — (Intronizacija novega Zagrebškega nadškofa prevzv. dra. Juraja Posilovića) se bode slovesno vršila v nedeljo dne 8. t. m. Prišla bodeta biskup Strossmaver in nadškof dr. Stadler ia Sarajeva. Dalje utegneta priti mej drugimi tudi Ljubljanski knezoškof in Mariborski škoi k slavnosti. — (Strossmavrova zahvala.) Na brzojav, ki se je odposlal od banketa pri pokladanji temeljnega kamena dr. Ante Starčevićevega doma v Zagrebu biskupu Strossmavru, je odgovoril dični mecen nastopno g- Folnegoviču: Hvala liepa ne ljubavi i časti. Bog nas sve blagoslovio! — Bog blagoslovio Hrvatsku i svakom ju slobodom i slavom nadarlo. Strossmaver, biskup. — (Izgubljene in naidene stvari.) Izgubila Re je dne 29. juo'ja t. 1. na južnem kolodvoru denarnica z vsebino 10 gld in zapestnica, — Našla s" je dne 29 junija t. t. zlata broža. —-Včeraj izgubila ae ie denarnica .-, 400 crl. vsebine. — Dotičniki naj se oglase* pri tukajšnji mestni policiji. Slovenci ln Slovenke 1 ne zabite dražbe sv. Cirila ln Metoda 1 ^ ---4 Razne vesti. * (Kolera v Belgiji.) V Lege (Luttich) v Belgiji se pomnožujejo slučaji kolere. Poroča se, da je zbolelo 8 oseb, 1 pa jo umrla. * (Vžigalice iz papirja.) Neki švedski inžener je izumel novo vrsto vžigalic iz papirja. Zavite so v kovinski škatijici in se vnamejo, ko ae jih potegne vun. Dajo Be baje posebno hitro in po ceni izdelavati. * (Veseli rigorozum.) Pri strogem izpitu iz državnega prava vprašal je nedavno profescr kandidata: „Jeli veste, kdaj je umrl Macbiavelli ?* ,Da," odgovori vprašanee hitro, „1. 1527" .Bolj natančnega datuma menda ne veste?" vpraša profesor nadalje. ,PaČ," odgovori kami dat, „bilo je 22. dne junija". .Izborno," odgovori profesor, „veseli me, gotovo ste se jako temeljito pečali z italiansko zgodovino". „To pač ne,* odgovori smehljaje bodoči doktor, ,a čital sem to danes zjutraj — na skladnem koledarji". Književnost. — Slovanska knjižnica. Snopič 20. prinaša zučetek prelepe povesti .Zaobljuba*, katero je hrvatski HpiBal znani odlični novelist Ferd. Becić, na slovenski jezik pa preložil Pet. Medvešček. Ta povest bo obsegala več snopičev „Slov. knjižnice", kateri želimo kar največ materi j dne podpore, da bi zamogla napredovati tako, kakor je začela. — H a r t iu a u o v hrvatski kondukter za mesec julij je ravnokar izšel. C -na 20 kr. Ta kondukter izhaja desetkrat ua Uto in velja za celo leto 2 gld. — „Vienactt ima v št. 26. to-le vsebino: Radmilović, pripoviest, napisao Ksaver Šandor G|al-ski; — Črtice iz života Ali paše Rizvanbeinvi «ld., skupaj....... Dr. Kerjančio Andrej. Gogola Ivan, Koll- maiin Frauc, PleterSnik Maks in p), Trnkoczv Ubald, a 8 gld., skupaj . Dr. vit. Bleiwuis Karol, Lenćo Josip, Mally Franc, dr. Munda Franc, Iiohr- mauu Viktor, Kutar Simon, SoM Friderik iu dr. Vosnjak Josip, ii 2 gld , skupaj........... I)ayi A ojzij, Benedikt Josip, Detela Oton, Druhsle-r Favl, Dnffe Jan, Ger- bič Franc, Knez Ivan, dr. KuSar Josip, Lah Kvgcn, Martinak Josip, Firc Gustav, Pire Karol, Pleiwei»s Karol, Plefiko Karol, Kotle Janko, Skabtrne Avgust, Velkovrh Josip. NVii'sthaler Franc, dr. Zupane Franc in Žagar Karol, a 1 gld.. skupaj . . Ban Franc, Bartel Anton, BorŠtuer Vin- cenc, Miillner Alfonz, dr. Svetina Ivan, Šuliic Ivan, Tavčar Alojzij iu Trsti- tijuk Anton, a 50 kr., skupaj . . Danio gospoda J. K v Ljubljani . . Iz pn4ice v IjublJHiiaki „( )it.aliiiciu . Skupaj . . . 16687 gld. 34' , kr. Opomba: Vsem rodoljubnim in požrtvovalnim da« rovalkam iu darovalcem, kateri z nami tako lepo vstrajajo, prav prisrčno zahvalo, združeno z uljudno prošnjo, da nam ostanejo zvesti tudi Ae nadalje in da iihui vziasti pridobe za iii<'»<'<-ii«' .trebna v pokritje troSkov za njfga zgradbo. V Ljubljani, dne 3. julija 1894. Odbor „Krajcarske družbe". •20 . — 15 - — 1« » — Tujci: 2. julija. Pri Nlonn: Baukmann, Mairbofer, Horbaczevska, Ilorbaczevski, Sakosta, Glaser, Gr(inwald, Braunoeger a Dunaja. — Selak iz Beljaka. — Alesovec ii Opatije. — Fiscber iz Trsta. Pri Nolleli HandI, Deutsch z Dunaja. — Bllrger, Kaszas iz Gradca. — Novak iz Zagreba. — Tipograf iz Opatije. Pri |nineui kolodvoru i "VVagner, Mlchitach iz Celovca. Pri »VMt rltulcem cestar j a i Alittermiiver iz Lj ubijane. Meteorologično poročilo. i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 2. jnlija 7. zjutraj Sj popoi. 0.zvečer 740-6 am. 789 1 «n. 738-6 m. 16 4° C 26 6° C 20 0" C si. vzh. al. jvz. si. vzh. jasno jasno jasno 0 00 mm Srednja temperatura 21*0°, za 1*9° nad normalom. BO . — 4 50 25 58 borza dne* 3 julija t. 1. Skupni državni dolg v notah.... Skupni državni dolg v srebra . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4 1 „ .... Ogerska zlata renta 4°/0..... Ogerska kronska renta 4 „.....95 Avstro-ogerske banf.no delnico .... 998 Kreditne delnice.........360 London vista...........125 t 98 gld. 98 , 121 , 97 „ 120 . Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... 05 05 75 85 60 15 50 35 45 28 97'/. 90 92 kr. . 61 12 9 Italijanski bankovci........ 44 C. kr. cekini . . ........ 5 Dne 2 julija t. I. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 26C gld. — gld. — kr Državne srećke iz I. 1864 po 100 gld.. . 197 , 50 , Dunava reg. srećke 5°/0 po 100 gld. . . 126 ( 75 n Zemlj. obe. avstr. 4,/,°/o zla.ti zast. listi 123 „ 75 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 195 , 75 „ Ljubljanske BreČke........ 24 , 30 „ Rudolrbve srečke po 10 gld...... 22 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. , 156 Tramway druftt. velj. 17(1 gld. a. v. . . . 29s „ — Papirnati rnbelj t 50 84*/, C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, želeiaic. Izrod iz voznega reda Trel5a,Tr3n.eg-o. odL 1. j-va.3n.I1o, 1894 Nastopno omenjeni prihajal-11 hi odhajalni eaal osnaženi ao t »rednj<>evrt>t>*krm času. Srednjeevropaki 6a« je krajnema čaaa t I^Jnb-ljani a* 9 minuti naprej. Odhod li Izubijan« (jUž. kol.). Ob 1». uri S min. po noH oaebni vlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Gelove«, Franaenafeate, Ljubno, č»» Selathel v Annee, Igchl, Orann-den, Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli na Jeaera, Inomoat, H rogo n z Curih Oeneva, Varia, Steyr, Line, lliuiojevice, Plaenj, Marijine Tare Kger) Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipaijo, Dunaj via Amatetten! Ob B. uri 7 min. tjutrnf meiani vlak v Novo mesto, Kodevje. Ob 7. uri tO min. tjutrtij oaebni vlak v Trbia, Pontabel, Beljak Celovec, Franaenafeate, Itjubno, Dunaj, oea Selcthal v Auaaee fechl Omunden, Solnograd, l.oml ftaatein, Dunaj via Amatetton. ' ' Ob it. uri 41 min. tlopotutin* meiani vlak v Novo mesto, Kočovje. Ob lt. uri BO min. dopoluttne oaebni vlak v Trbii, Pontahol, Keijak Oeloveo, FTanaenafoste, Tijubno, Selalhal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popoiudn* oaebni vlak v Trbii, Beljak, Colovi.« Franaenafoate, Ljubno, čea Selathal v Solnograd, Tjend-Oaatein, Zeli na Jonom, Inomoat, Bregnio, Ourih, Genevo, Paria, Htojr, Liuo, (lunin, den, Iaohl, Budejevioe, Plaenj, Marijine vare, Hgor, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amatetten. Ob «. »rt SO mtn. evr+er meiani vlak v Novo mesto, Kočevje. Prihod v IajnblJ&no (juž. kol.). Ob S. uri aa min. »jutrui oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Up. aije, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varav, Hlanja, Budejevio, Solnograda, Iiinoa, StevTa, Gmundena, Iaoltla, Aus-aeea, Parisa, Oeneve, Curiha, Bregenaa, Inomoata, Zalit na jeaeru, I nedeljah ln praanikih.) Učenca krepkega, lepega vedenja, veščega slovenskega in nemškega jezika, vb|ire|uie tako| pod ugodnimi pogoji v trgovino z meSanim blagom Tomo To1Ihxx1 v I^uajrtatoi. (727—2) I priporočit po uizki ceni „TNA.l*OI>IN;Y rri!-tl«:^VltISA.** v I^.JTJBJL..TA.NI. I I Dunajske SfeČke o 1 krono. |Predzadnji teden! 5 Olavnih dobitkov po 10.000 kron' Srečko priporoča -J. C. MAYER v Ljubljani. Št. 14 259. (730—1) Od e. kr. z. m. del. okrajnega sodtSča v L ubijan* se s tem naznanja, da se bodo |gr dud O. julija. IM od 8.—12 ure dopolulne in če treba tudi od 3—6. ure p p »ludne prodajale s>> ne prodane patcel«, ki spadato k ženi > 3ću Jo/.cia ltebol|-» v Calorn|lh ««!»DielJiittl. nI. 19 iu ki obsto.e u »Jiv, 1 ritviiikov in puiuikov io da h>' bodo pri tej dražb; tudi pare le pod iklcaoo vrednostjo prodale,— Licilanta se bode vr&ila v OoriiJIli dtameljiiali At. 19. C. kr. z. m. d. okrajno sodišče Ljubljana dne 22. jun. u 1894. JDt. IDolenc. ©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l@l©l©l©l®l®l^^^ ^ ^g^^j^^j^ ilni bratov Koslerjev v Ljubljani priporočil svoja priznano izborna in najbolje uležana piva katera so bila pri mejnarodni razstavi živil na Dunaju 1894. leta ****** odlilcovaiin kakor 3S" uležana, marčna in izvozna piva in o 2S£ piva v steklenicah % z zagotovilom točne in naj soli dneje postrežbe ©l©l©l©l©|®|©|©|©|©|©|©|©l©|©|©|©|©|©l®l©l©l©l©l©l©l© Izdajatelj in odgovorni urednik: JoBip Nolli. LaHtfiiua in tmk „Narodne Tinkarneu. 16