Številka 335 Trst v sredo 6. decembra 1905. Tečaj XXX. Edinost €tasltt|pvfVt&MQS tiilm „Cllnit" za Prtiirtki, v ~itn*mti trn mod t Iihajs VMU «U. -mm Tud ob nedeljah in praznikih ob 5. aru ob ponedeljkih ob ari siolzm). Posamične Morilk« ae prodajajo po f sovi. (6 stotmk) v mnogih to:atarmb v Trstu in okolici. Ljobijani, Gorici, v >lji. a rani o. Man boro. Celovcu. Idriji, Št. Petra, Beiani, Vmbrežini. Nomnnintn itd. 'Hrlase in naročbe rorejema oprava Usta „Edinost", ailea Oioririo ©aiattl it. 18. — Uradae «re m «4 3. pep*.** T. zvečer. — Cene oflasom 16 rt na vrsw> peut; poslanim, oh srvnice. javne zahvale in domafi ocian po pogodba. ^^^-^ccsc TELEFON Itev. 1167. sa vsa leto 34 K, pofleta^LS^ 3 mesece 6 E. — Na-saroćbs brsa do poslane naročnine se uprava ne ozira V4 dopisi naj se požiljajo na uredništvo lista.TNefmakovaiia flamm se aa sprejemaj« i» rekopifl s« ae vrača)*. Saročaino, oglase in reklamacije je poiiljati aa upravo lira UREDNIŠTVO: al. Olerale Oalattl 18. (Narodni ladaiatali in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastu k ksnsorcij lista „KdinosT*. — Natisnila tiaksrna konsorci a lista „Minirtr v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti it. iS. Pelta o-hranil alfiai rsisi it 841.662. spirMon Gom in jnoslo?ansto vprašanje. Šalice vaje *e ca § 19. zakona o teku žslim, da priobčita sledeči popravek v pri bodnu številki Višega cenjenega lista. N da bi bil >Sole« kedaj priobče-val ui je dopise, ksr jaz nisem nikdar pisal temu listu. Kolikor znam, je »Sjle« prijavil nekoliko dop sov o meni in naši rodbini, ka-tsnb dopisov izvor mi je nepoinan in v kater, h je resnica in Der«saki tako pomešana, ca vidi, da so dopisniki nekaj vedeli, nekaj t-a kombinovali. Da sem j a e imel vpliva na one dopise, bi bili gotovo bres cnst. Kazun on.h dopi«ov je »Sole« objavil dva .prevoda : enega iz amerikanskih novi«, drugega iz nemških. Prvi Be men« ne t:če, drugi je prevcd nekega članka, ki sam -ga bil objavil v vojn škem listu »Dancei's Ar-| * M | - Zeitung«. Po vsej priliki je ta člaoek povod Vašemu napadu na me. Ali človek bi tn: grdili R * m reka kake r neprijatelja starib naoijc-nalnih dinatt j in so trdili, da on dala samo ▼ interesu Prueke za »Grosapreuseeni. Isto-tako govorita vi sedaj o mani. A jaz prevzemam na-se vso odgovornost za avoj Sla nek v »Danzers Armee-Zeitung«, ker ssm prepričan, da vsaki pameten Slovan mora uvideti, da iz mojega članka govori čist) ro-doljabje. V prvi svoji mladosti sem mielil, da knjaz Nikola ujedini vse Slovane. Z sto sem se boril v prvi vrati sa interese (' t n o g o r e. Videči pa, da mala Čraogora ni dovolj jaka sa ta cil>, sem pričakoval vse od Srbije. Zato sem začel delati zanjo. Videči slednjič, da ničevnost in nesposobnost •srbskih takozvanh »državnikov« isključujete vsako bodočnost, umel sem, da je samo ena pot, da se ustvari ujedinjenje vseh Jugoslovanov: pomoč Avatrije (!!! Ured.) Evo Vam, zakaj: vsejugoslovaaska država bi morala objemati vse deftele, v kater h se govori srbski ali hrvatski jezik, torej ne samo nezavisnih državic, ampak tndi Staro Srbijo in Makedonijo (sedaj ped turško vlado), Branič evo (sedaj pod bolgarsko vlado) in avstro-ogrske dežele: Dalmaci!«, Bosno, Hercegovino, Hrvatsko, Slovenijo, Bačko in Vojvodino! Je-li je kje pametan člov-ek, ki bi mislil, da Avstrija kedaj podari svoje jugoslovanske dežele ali Srbiji, ali Ćrnopori? Ali da bo Turč ja, ali Bolgarska tako velikodušna ?! Potem pa, kaj je neravnsje, nego misel, d a se to ujedinjenje ustvari pod zaščito sameAvstrij «*? ! A to ja možno simo tedaj, »ko ima Avstrija nekake interese, da se ne samo ne odreče sv« j h j jugoslovanskih dežel, marveč da nam še po-{ maga, da dobmo svoje de Žale od Turške in Bolgarske. Jedini ioteres Avstrije bi bil personalna unija med foabsburžko monarhijo in novo ilirsko državo, kakor sem dokazoval v svojem članku, ker potem bi * imela Avstrija pomoč veče države in koriBti za svojo trgovino in ind«strijo. d o č i m bi imeli Jugoslovani korist na-cijonalnega ujedinjenja. Kakor jugoslovanski rodoljub izjavljam, da bi vspre-jel personalno unijo tudi s Špansko ali z Japonsko, ker oseba vladarjeva je samo malenkost, ksr on pr.hsja i u odhaja, na/od pa ostaja. Glavna stvar je ustvarjenje velika ilirske države: za to ne bi jaz smatral nobene cene za [ reveliko. Ponavljam : proti Avstriji ne bomo mogli nikdar nič, s Avstrijo pa — vse, ako le ona hoče! To je moje prepričanje ! In ako Kakov par-tikularist ali malenkosten Človek meni, d a sem jae avstrijsko orožje, naj bo srečen v svoji prostoti. Spiridon Gopčević. Pripomba uredništva. Neko« liko pt t cbaih pripomb od naše strani pride. & kr. ?išia mm t Noremmestn. i. Kakor strela iz jasnega neba nas je nepričakovano sade a veet, katere hiobski ozna- čevalec je bil g. pref. M a a e 1 j v občinski seji. Novomesto (tako ae glaai ta za vso Delen jako tnftna veit) ne dobi prepotrsbnega novega gimnazijskega poslopja! Ima ae le adoptirati (popraviti) staro poslopje, ki je v j svoji notras^i gnjilobi in trohno4>it v kateri! gnjezdi na milijarde zdravju kvarljivih bak-tsrij in bacilov, pravi prototip naše ljube j matere, ali bolj prav rečeno, nafte krute ma- j čebe tam na — Dunaju. »Ei oriente lux« (od vzhoda luč) — z Dunaja pa tudi pogin Slovercem ! Kadar to razkošnega življenja prepojeno goapodo t sns sa Dunaju samega dobrega čaaa posebno srbi nem sta kožs, tedaj ss ta gospoda, podobno tiudomuŠni mački, ki se zlobno igra s miška, ki jej gotovo ne uide :— spominjajo, da imajo pod svojimi i kresnplji vjetega miška ; -S i o vence, s katerim j treba malo poigrajčkatu ?Pa se poigravajo — Bog jim gr«he odpusti — da, prav imenitno se igrajo s to miško! O,, kaj pa, kaj pa! I No, pa kaj zdaj ? Ali naj kipimo v jezi, ali i naj točimo solse, alt naj držimo roke na v* akrrž in ponižno, kakor ijs že taka navada i — ali naj počakamo, ko se tem gospodom a Dunaja, ki se rede ob naših žuljih, vzljubi in nam res adoptirajo to razdrapano, zani-kerno, okužaao starino? ! Gospod župan pl. Sladoevid naj mi do-' voli, da si izposodim njegov kito iz mestne seje in zakličem vsej Dolenjski : »Mornarji na krov I« Vso jezo, vse solze, vse jadiko vanje po časopisih pustite na strani in vsi, kar Vas je pragih rodoljubov, hajdi sa resno delo!! Primite in držits vraga tam, kjer se da prijeti! In prijeti se da prav lahko. Poča-1 kajte, ds povem Vam, kje in kako! Tiček se je sam vjel v lastne sanjke. Evo Vam dokaza ! Meseca aprila (čs se ne motim) ja pisal okrajni š >Uki svet mestnemu županstvu rav.no glede tega poslopja. Človeku kar lasje po konci ttoje, ko čuje, kako strašno opisuje vse bibe in oaptiks ravno tega poslopja. In sicar je začel in zaključil spodaj pri tleh, pri deški ljudški šoli. Gospod okrajni Šolski svet — da ne rabim druzega imena — ve dobro, kam pes taco moli. Za vzdrževanje te šole namreč, če sem prav poučen, je treba občini šteti svoje krvave bece in iuljave krcn ce. Zato je seveda tudi poslopje pri tleh tako strašansko slabo. Vee je gjjilo, vbo je tro-hojivo, hodniki preozki, vrata taka, da b: Martin Krpan, če bi bil še živ, lahko pri-jahal a svojo ikci« skozi njih razpokline, sobe tesne, stranišča škandalozna, izkratka: vse je škandalozno, vse skupaj ni viedno pipe tobaka. Tako, ali vsaj ne dosti drugače, je opisal okrajni š>Iski svet — torej šoleka vlada sama — ti poslopje prsd 6 meseci. Ali 1 udje božji, strmite, kaj čudo ae godi! Seda', čez 6 mesecev, pa je naenkrat ravno isto poslopje postalo kakor le sama skatljica s cukerčki, kakor je ni lepše, ni boljše do biti po vsfj blaženi Avstriji! Kar, kaker navlas5 za gimnazijo pripravljena. Samo malo eemtertja pomalati jo je treba, par figuric še zraven in — škatlja bo gotova 1 Da, bogme, škatlja je že davno gotova. »Dar heutige Stand der Finanzen lusst den ervrunsehten Neubau nioht zu.s (To se pravi po »kranj-ako« : finančni minister je zmetal ves naš slovenski denar za svoje ljube prijateljske in I sedaj je — »plonk«.) Ta je pa spet dobra! A'i pustimo prazne dovtipe. S tem spričevalom, ki je je vlada Bima dala za izključno nerabnost tega poslopja, sem pokazal grm, kjer vam je zajec gotov. Torej |rimite ga in držite ga ! Iz hvaležnosti, da Vam je vlada sama dala to orožje, poljubita jej ponižno roko, pa jej ob jednem pomolite njen košček papirja ped nos, da vidi, kje, kedaj in kako si je Bama sebi podpisala b axažo. In če ta Slovencem tako prijazna vladna mati .ne leži v našem Novemmestu že v ago • niji, tedaj stegne svojo koščeno roko po tem košček u svojega lastnega nssmrtnega izdelka. In držeča ga med prsti, se bo s pestjo trkala na svoja grešna pr^a in molila (Č3 za»): Mea culpa______ To bo kaj ganljiv prizor, ljudje božjč, ali nikar ee mu ne udajte ! Pomislite, da to niso mačkine solze — in Viša bi bile, če bi se usmilili tega potuhnjenega bolnika. Naredite tako, kakor drugi ob sličnih prilikah in recite : daj nazaj, kar je d šega, vi dobite nazaj, kar je vašega, Novometsto pa avojo gimnazijo. Na vse zadnje pa se povejte tej materi, kako temeljito zanemarjajo njeni ministri naše slovenske prošnje. Povejte jej, da je naš poslanec zastonj iskal našo prošnjo glede te gimnazije pri dveh ministrih. Enega, so boleli zobje, druzega je trgalo, ali oba skuoaj nista, vedela kje je Novomesto, m najmanje pa, da tam sploh stoji pcelopje predpotopne dobe, ki po nemarnem nesi icne: državna gimnazija. Povejte jej daljf», da se je po dolgem iskanju dotični čkt vendar le našel, ko je prišel dotični gospod, ki ga je prebavlj&l na dopustu, z dopusta nazaj v pisarno finančnega ministra. Poslanic je hotel seveda imeti rešeno t? stvar še v tem stoletju! In kdo bi akte študiral ? Najkrajše se še izhaja, čd ee p še, da je denarja zmanjkalo. Finančni minister je tega seveda zelo vesel; on podpisuje dobro vedoS, da je papir potrpežljiv in tako gre k »učenemu min stru«, ki tudi od same učenesti rad podpiše, česar — ne ve! Potem jej povejte imena vs^ n tistih in-trigantov, katerim ni novom« šKa gimnazija niti toliko pri srcu, kakor Kandijaacem sUvni njihovi — prašičji somnji. No, potem moramo povedati še mi, da — še niBmo gotovi ! Avstrijska državna zbornica. Dunaj 5. Nadaljevala se je debata o vladni izjavi. Posl. Breiter je svaril vlado, naj se ne pusti ostrašiti od ngsprctoikov splošne volilne pravice. — Poal. Menger je izjavil, da pripoznaTa prednosti splošne PODLISTEK. Prokletstvo. iiccniiti roman Avffveta Aeaoe. — Madaljsva ta dovrfU X. K. T o ml 6. - Pravet M. O—O. —=— XXXVII. Na kasno jesen leta jezdil je ko- ajen k na či.em vrancu ob reki Cetini preti meetu Omieu, a za n :m dva zvesta služabnika. Po obleai m orožju se je moglo videti, da ae gospodar in ae služabnika niso sinovi primorskega kraja, to ,e Dalmatinci, ampak B.Anjaki ix dotjnjih stran . Gospodar je bil prava gora cd človeka, telo mu ja bilo ailno rat vi to, nogi kakor dva etebra, pleča nenavadno ćiroka, a roki kater da ata skovani iz železa. Na krstkem vratu je aedela velika pod ol gas ta glava, s katere ao se apu-effali dolgi črni lasje. Izpod visokega čela ee je izvijal orlov nos, iz pod debelih obrvi eta žarili mali črni očesi, a dolge črne brke. dika polnemu junaškemu obrazu, so padale na velike srebrne gumbe. Na tem obrazu je bilo videti trdno voljo, smelost, junaštvo, a temna prit in goete gube na ebrezu so pričale, da je preko te junaške glave vihrala maogokatera burja. Ali veliko znakov junaštva mogel ai čitati v zbodljivih zenicah teh oči in iz nasmeha debelih ustnic vel i io modrost in hitrino. Potnik je moral biti, •odeč po dragoceni obleki, velik gospod. Na aebi je imel aurko iz temnekiatega rudečega sukni, obe u to na prsih od srebrnih gumbov. Okolo stasa ae mu je vil arebrn pas, goelo obložfn a rude čim dragim k&BM-njem. S paaa mu je vieela iiroka sablja, srebrom okovana, in nož, obložen dragocenostmi. Ob sedlu je skaksl na eni strani potlačen busdovan, a na drugi čutarica, odeta v fiao pleteno kožo. Potem mu je padal po ramenih plašč iz medvedove kože, spredaj zapet z verižico, a na glavi mu je stal po strani kalpak. Lepi vznedeni vranec kakor da se je veselil bremena — svojega gospodarja. Ponosno je dvigal glavo, griva mu je letela veselo sem in tja. a noge eo se gibčno premetavale po kamenitem potu. In tudi junaku kakor da je bilo srce veselo. To si videl po vedrem obrazu, po igranju živih ofii, ki sr> gledale na ftiroko, a tudi po tem, da je junak od časa do časa sukal brke, ksr je bilo pri njem v znak zadovoljstva. Tako vaaj eta šepetala oboroženi slugi, ki ata v primernem presledku sledila svojemu gospodarju. Po snaku na dragi odeji konja, in na ščitih drtb orožnikov, po ieltsni roki, ki jej držala krivo sabljo, mogel si vedeti, da je ta junnk gospod Hrvoja, vojvoda doljnjih strani B sne. Vojvoda ja preživel nskaj čssa as dvoru svojega gospodsrjs i a kralja Tvrdka v SutjeBki, kjer so se vojvode in vlastelini v polnem zboru in pred licem svetle krone posvetovali, kako da ss poaosna Bosna upre besnemu navalu Turkov, ki so ee začeli podobno krvavim oblakom kazati na obzorju, in kako da bi udarili s krepko roko na sever, to je na cincsrskega kralja 3i&mana, ki ga niso zapuščali le Hrvatje, ampak tudi velik del Madjarov, in celo *udi vlaški trgovci po dalmatinskih mestih, iz-vzemši Zader, ki se ni dal ne e lepo, ne z grdo odvrniti od Luksenburgovca. Sedaj se je bil gospod Hrvoja tudi po lastni volji in po zapovedi kralja dvignil k morju, da obi-šče prijatelja si, bana oetinskega in namest nika hrvatskega Ivaniš* Horvati. Ž a se je bila četica, jezdeča niz brdo, prilično pnb i-žala trdnim dvorom bana Iva&išs, ko se je goapod Hrvoja obrnil do slug ter jima klical glasno : — Ej Dragoš, ej Milan, naj se ve, ds prihajajo pošteni ljudje. (Pride š*.) volilu« pravice, i«rto5asno treba pe uravnati razmerje narodnosti medsebojno in do države. Posl. Herzmanskv je dejal, da treba ob uvedbi splošne vc ilae pravice varovati agrarnc-politično poeeetno stanje. Posl. Pitacco in tovariši so vložili interpelacijo ne voditelja pravosodne^m ministarstva glede gradnje j u etične palače v Trsu; nadalje interpelacijo na voditelja trgovinskega ministarstva glede neprilik v skladišči i) v tržaški laki ter glede uvedbe provieoričnih odreoeb. Posl. Bennati io tovariši so inter-pelirali skupno minieterćtvo, glede uračnnja* n a elužabae dobe dijurnistov v pokojnino državnih uradnikov. Pitaceo in tovariši glede z.ostavljenja mtrnerjev neke italijaneke ja-dreniee od strani prebivalstva na Visu. Posl. Dasejnski je vzpoltijal pomisleke, ki so bili izrečeni v gespodski zboreici in včeraj od (osi. Dz edcsiyckega proti splošni voliloi pravici ter nevarnost revoiucijonar ntge gibanj?, za katero ni po zadnjem pogumnem govorniku, mimsterskem predsed niku, nobenega povoda več. Gjvornik je apei:ral na vse v zbora ci zastopane narode, naj ne prepuste zopet poljskega naroda samovolji poljske žlahte. Ni misliti, da pade hlapčevstvo za poljski narod v Rusiji, dočim ostane poljski i are d v Galiciji brez pravic. Posl. grof Sn*irgkh je poktz«l na spremembo vladnega mišljenja v vprašanju volilne pravice, na katero ofiivdno vpliva vsa vi sta vnanjih me men rov ter na resne pomisleke proti neposredni uvedbi enake vo.ilne pravice, izlasti vspričo nerešenega rirodatstnega vprašanja, ki utegne eventuelno delovati usedno na jedinost in obstoj skupne monarhije. Govornik je izjavil, da bo nje gova stranka v danem trenetku vprašarje volili« pravica brez predsodka pretresava!*. Pcsi. Zazvorka (češki agrarec) je izjavil, da je njegova stranka že vprejela razširjenje volilne pravice v svoj program. — Poel. Ofner se _e izjavil za splošno in enako volilno pravico in proti podaljšanju stalnega bivanja tn volilne dolžnosti. — Posl. Plaček je izjavil, da je češki narod zelo zadovoljen, da piodira splošna vo iina pravics, vendar se te sme radi tega poiati pod okrilje vlade. Nfcto je bila razprava prekinjena. — Poel. Cboc je protestiral proti temu, da ss je proračunski provizorij izročil proračunskemu odseku t«r je cčiul predsedstvu zavratnost. Predsednik je odvrnil, da je predsedstvo p >*tf palo popolcona po pravilni k n. (Ugovori in mej-klici pn čeških radikalcih). Predsednik je izjavil, da je bila predloga glede prov zorične uravnave trgovinsk:h odnošajev z Talijo brez prvega č taoja ieročena carinskemu odseku. Prihodnja seja jutri. Dr. Adler in boj za splošno In enako volilno pravico. II. Z czirom na govor dr.a Adlerja v debati o Gautscbevi izjavi konstatuje pražka »Politik* dejstvo, da je bil dr. Ailer so-se^tavilej vse nemškega linškega pre-grama, Čegar ka d nalna točka je — nemški diživai jezik. Potem pi oživlja tc-!e rami-aiecezc t : B lo je dne 20 septembra 1899., melo pred soc jalno demokrat isaem strankarskim shodom v Brnu, ko je dr. Adler na nekem delavskem shodu v okraju Favoiit*n na Duaaju z»ajal tako-le: Vodstvo strank predlaga braskemu ahodu resolucijo, v k a-teri se statuira nemški jezik ktkor posredovalni jezik zakona. Ćtško vodstvo fct-anke apa predlaga amendement (popravek), po katerem naj ( parlament dulofii posredovalni jeeik. Dr. j Adler je izjavil, da se m rejo Nemci izjaviti zadovoljne « ttm predlogom, ker vedo, d a v Avstriji že ponaravi more biti le nemški jezik posredovalni jezik. Tako je govoril dr. Ad.er tedaj. Na shoou v Brnu samem pa je skupna eksekutiva predlagala reeolucijo, v kateri je bilo rečeno : Mi ne dajano nobenemu jeaikn privilegije, pač pa jpripoznavamo da je nemški ob če val ni jezik med avstrijskimi narodnostmi dejstvo. Preti temn podstavku se se peste v i U j neslovenski socijalni demokratje, ki so izjavili: »V državi so vsi ježki popolnoma enakopravni. Izključaii je po tem vse nerodne p red pravice, torej tudi vsaki državni jeeik. Na to je vsprejel brnski kongre? sklep, !■ katerim se določanje posredovalnega jezika • prepušča državnemu pcrlament j. Ta reminiseenca nam pravi, da bi bilo pred 5 leti kmalu prišlo na kongresu socijalne demokracije do tega, da bi bili pri-posneli nemški jezik kakor obče valni ali posredovalni jezik. A to bi bil v resnici če tudi pol drngim imenom — prav tisti državni jezik, ki ga je dr. Adler sedaj, v svojem govoru v parlamentu proklel kakor instrument, s katerim so mučili in proganjali avstrijske narode m jih gnali v obup — torej kakor vzrok silnemu narodnemu sovražtvu in ssdsnjim nesrečnim bojem med narodi. Sedaj poživlja sicer dr. Adler Nemce, naj se sramujejo tega, da se je njihov jezik zlorabljal kakor sredetvo za tL če nje narodov, ali govor njegov v Favoriten nam ne dopušča nikacega drueega zaključka, nego da je bil on as m še pred 5 leti zb to, da bi njegova lastna, sccijalno demokratična stranka posta vila avstrijskim narodom Gesslerjev klobuk državnega jezik«, ki jih je silil v najhuji odpor. Mi bi sicer radi verjeli, da je dr. Adler prišel do boljega spoznanja, da je resničen »konvertit«, ali na tem nas zopet ovira — njegov zadnji govor v parlamentu dne 30. novembra 1905. Z zadovoljnostjo, ki naB je presenetile, je sedal po tem, kar je Gautsch nudil. Naravnost csupnila pa nas je njegova izjava, »da principijelno vstraja na stališču povsem jednakih volilnih okrajev po ljudskem štetju, ali ker ve, da se to ne da doseči, je pripravljen vsprejeti, kar se tu pametnega sklene«. Mi poživljamo vse one Slovence, sccija-liste in nesocijalUte, ki so v Trstu manife-štovali za splošno in enako volilno pravico, roko na sics in naj nam povedo : so li eni pričakovali, da se prvi sosijalno demokratični govornik v parlamentu neposredno po 28. novembru postavi na tako — mehkotno stališče ? ! Menimo da ne! A ko smo čitali njegovo nadaljno izjavo, da je pripravljen vsprejeti po baronu Giutsobu avizirane veče volilne okraje na vzhodu in manje na zapadu : tedaj nas je zazeblo v dušo. Jeli proletar«c na vehodu države manje vreden, nego na zapadu, da se hoče njegovemu glasu dopustiti manjo mero pohtčnega efekta ? ! Mi in tudi socijalna demokrec ja eno vedno zahtevali : splošno, enako, direktno in tajno voliTn*> pravico! Kar namerja Gauttch n kar vsprejem je dr. Adler bi bila sicer splošna ali ne enaka volilna pravica. Kajti princip erakosti bo reB varovan še le potem ko bo enakost zagotovljena v zakonu toliko posamičnim osebam, kol.kor skupinam oseb — slojem in narodom. Glas poeamičnika izgublja na veija7i, če združeni glasovi skupine v kateri živi, nimajo t stega efikta, kakor združeni glasovi druge . . . skoro bi rekli : privilegirane skupine. In Gautsch nameruje ravno to: na zapadu Žive Nemci, zato naj bodo manj i volilni okraji, da bo že manje število Ijndi volilo enega poslanca, nego na vshodu države, kjer — nI Nemcev ! ! In dr. Adler se je uklonil tsj nameri Gautscbevi ! Se je-li res bati na Češkem nemirov ? ! Z Dunaja nam prihaja danei alarmiru-jtča vest, da prihajajo tjakaj senzacijonelna porofila u vojaških pripravah za uduŠ9nje eventualnih baje pripravljajoči se nemirov po raznih krajih Č:ške. Vojaška oblast da je odredila mobilizacijo 12 bstalijoaov pešcev in dveh polkov kavaleiije, ki morajo biti pripravljeni aa odhod iz Dunajekega Novega mesta, oziroma Velsa, Linoa, Olomuca in Krakova. Nam se zdi — odkrito bodi povedano — ta vest zelo sumljiva. Ne da bi isključali nje verojetaost. Ali nam vzbuja ta vest neke elulnje. Če je kaj resn ce na njej, zdi se nem da ss te priprave ne vrše redi sedaj že obstoječe nevarnost , marveč se vidi nam verjetneje, da ee hoče vlada pod to pretvezo, pripraviti aa prihodnje eventuelne degoike. In sicer na dogodke, ki bi utegnili navstati vsled razburjenja v češkem naroda, ko bo parlament sk'epal o Gautscbevi volilni reformi. Vlada morda ve žs danes, da t\ kar namerje a volilno reformo, razburka javno mnenje eeiko notri v globine. In na ta alnčaj ee hoče vlada morda pripraviti ie aedej. To so nekako naše slutnje, ki jih nekakoj p odkreplja tudi veet, da ee je vodje Nemcev na Češkem, dr. Eppinger, poklonil namestniku češkemu in da je pozornost tega po* slednjega obračal na — »škode ki jih trpita trgovina na industrija vs'ed ekscesov«. Čudno, kadar ekscedirajo Nemci in pobijajo češke šipe in češke glave, tsdaj ne opaža dr. Eppinger škode, ki jo trpita trgovina in industri a vsled ekressov ! ! Vladne odredbe za Češko ? Z Dunaja poročajo od 5. t. m,: V parlamentu je danes zavladalo veliko razburjenje, ker ao došle zelo vznemirljive vojaške vesti. 4. pešpolk, 4. bosanski polk, 14. lovski polk in železničarski polk so dob li po vel. e, naj se pripravijo na odkod. 5. dragonski polk [v Dunajskem Novemmestu je tudi dobil ukae, naj Be pripravi na odhod na Češko (Pri tem polku so večinoma Slovenci.) Trije eskadroni tega polka so bili že b posebnim vlakom odposlani v Prago. Vlada je odredila obširne varnostne odredbe radi tega, ker so nemški poslanci šiiilij vznemirjajoče vesti o dogodkih na Češkem. Viada se baje boji, da na Češkem, izlaeti v Prfgi izbruhnejo veliki narodni in protižidovski izgredi. Kakor porečij o ie Prage, vlada na Češkem povsod mir, zato je vladna odredba o pošiljatvi novih vojaških sil na Češko po polnoma neumljiva. Iz O.oniuca javljajo, da so 13. in 56. polk ie Krakova in 18. polk iz Olomuca dobili ukaz na cdhod v Prago. Povtljeval jim bo generalmajor Ružinski pl. Rudno. Glase m veati ie Solnograda so tamkaj nastanjeni ceisrski lovci dobili povelje, naj se pripravijo na odhod. Govori se, da jih odpošljejo v Prjgo ali pa na Ogrsko. Iz Lnca javljajo, da je polk nadvojvoda Rainer dobil ukar, naj bo pripravljen za odhod. Kam ga odpošljejo ni znano, najbrž v Bidimpešto. Drobne politične vestL Jugoslovanska himna. Predlog hrvatskega pisatelja Babic i-Gjalskega. da sa napife in kompcnatei:t€ in 4 torpedovk za vieoko morje. Tljei v Ljabljani. Meseca novembra t. !. je došlo v Ljubljano 3468 tujcev — sa 119 manj kakor v istsm mesecu m no lega leta. *r. Miklavž. Ulica sv. Katariae, ki je j navaieo eaa maaje rabljenih ulic in torej man; obljudena, manj živahna, je bila s noči ož v«!#. Bližajoči se jej, od katera si bodi ztra&i, s že od daleo slišal vpitje, žvižganje, trobeatanje, ropotanje, zvoačljanje in bobnenj. Vse to se je pa slivalo v en sam neopisiv * im, v kater »m je |prevlad3val vedno m cd razaih n različnih glssiv ponavljan vsklik : Sannicolo ! Sannicold ! Bil je eomenj sv. Miklavži. Ogromna £o'«?a ljudi se je valila od enega do drueega k:nca ulice sv. Katarine. Ob straneh ulice eo b e razložene mize sejmarjev, a po sredi u c j - z* mizami sejmarjev po trotoarju so se dr3,eiii ljudje. Mej tsmi elegantne gospe s fttune* mi kri lami in ieaice iz ravnih slojev, £ »sp i m< ntraiji austro-ugarskoj. Isv&n Austro-Ugirske, g ije godj bilo, goliinja predplata iznosi -0 franaka u zlatu. Novci i pisma šalju ?e viastniku i glavnom uredniku »Tr-f^aosc slivo. Proletarci eo se v Rimu zvali Ijud^, k i mso imeli drngega, nego otroke. To »o bi i meatjani izpod 5. razred), to je a imetkom p d 1500 asa. V početku so bili ■evcb >dni okege devka, a p< meje, pc-čenii od konzula Marije, ss je iz njihov b vret sestavljale rimska vojeke. To je stari pomen besede a proletere. Sedaj enači aloj vseh delavcev, k; prodajajo svojo delavsko silo ia nimajo avojega proizvodnega orodja. Žena ubila pijanega moža. Iz Seegedina poročajo : V vasi Kis Iratrs je prišel delavec Jurij Mihali pijan domov ter je grdo ravnal e svojo ženo. Ta je zgrabila sekiro, vrgla pijanega m.ž t na tla ter mu odsekala glavo. Truplo je potem razsekala a nožsm. Vpijoči otroci so sosede obveetili o groznem dejsnju. Morilka je bila izročena pravic;. Brzojavne vesti. Grški kralj. DUNAJ 5. Grški kralj Jurj je danea popeludne doapel semkaj. Pesvetevanje prt Košata. BUDIMPEŠTA 5. (Ogr. biro.) »Pester LV vJ« poroča : Vspričo političnega položaje, ki sili na odločilno delovanje, so voditelji ogrskih parlamentarcev spoznali potrebo, da je treba pričeti delati. Prvi korak je storjen s tem, da ao ee danea pred pol udne podali v stanovanje Knsutovo grof Julij Andrasey. grt f Albert Apponji in gref Ladislaj Luka cs, da se. posvetujejo o položaju. O razgovoru nieo bile doslej priobčene nobene podrobnott;, vendar je v političnih krogih anan program, ki ga je islasti zastopal bivši fiaenSni minister Lukacs. Isti je zagovarjal koncentracijo nagodbenih strank, ki razpolagajo v parlamentu s večino, ter želi, da bi kabiaet, sestavljen iz nagodbenih strank a podporo neodvisne stranke izvedel d;želo iz sedanje krise ter pripravil tla aa stalno vlado. Verojetno je, da bo o izidu razprav, vršivših se predpoludne, — ako so iste dovedle do kakega rezultata — sklepal že popom dne vodilni odbor združene opozic je. Fejervary pojde zopet na Dunaj. BUDIMPEŠTA 5. Budimpeštanski br-zojavai biro poroča: Ministarski predsednik baron F«iervary se v kratkem poda na Dunaj. To potovanje pa ni v zveri s štrajkom črkostavcev, kakor so to napačno objavili tukajšnji listi, marveč je potrebno is poetičnega položaja in je bilo že določeno na avdijenci v minolem tednu. BUDIMPEŠTA 5. (Ogr. biro.) Ministarski predsednik baron Fejervary je daaes ob 5. uri popoludne odpotoval na Dunaj ter bo najbrž jutri vsprejet od cesarja v avdijenci. Demonstracije t Budimpešti. DUNAJ 5. »Zsit« poroča iz Budimpešte, da je bilo v minoli noči povodom demonstracij oddanih 500 strelov e revolverjem. Eaa o?eba je bila baje ubita, mnogo pa ra njeni n. BUDIMPEŠTA 5. (Ogrsk biro) Danes ob 6 in pol uri zvečar se je pred uredništvom lieta »Nepszava« zbralo približao 2000 demonstrantov. En del se je podal na Hu-nvadijev trg, drugi del pi pred uredništvo lista »Budapest«. Poslednji del je zadrževalo 30 polic b!k>v na konjih. Ie vrst demonstran tov 6e je trikrat ustrelilo v zrak iz revolverjev, nakar je policija napada množo in jo racgnala. Pri tem so bile tri osebe poškodovane. D moaatraatje so sa na to zopet zbrali pred uredništvi »Nsp§avac in »Budapest«. Pred i arodaim kazine m in pred uredništvi koaliciji prijaznih listov so postavljene policijske Btraže. Štrajk stavcev. BUDIMPEŠTA 5. Raeun že včeraj imenovanih časnikov, niso radi političnega štrajka črkostavcev izišli : »Budapesti Ujsagc, »Pesti Naploc in »Budapa-aer Tegblatt«. BUDIMPEŠTA 5. S.ušatelji tehnike fo sklenili ponuditi svojo s'užboonim listom, pri katerih je izbruhnil štrajk črkostavcev, tsr braniti dotična uredništva pred nnpsd:. Poplava Save. OSJEK 5. (Ogrski biro.) Poplava Save j a provziočila ogromno škodo. V Gunji je p:>vodenj zahtevala človeških žrtev ; včeraj s * ntsli trupla štirih oeeb in £ zibelke a mrtvimi dojenčki. V poplavljenih krajih vlada velika bede. V leda namerava priskočiti na pomoč e veČimi svotami. Inštalacija rektorja loškega vseattlišča ▼ Pragi. PRAGA 5. Danea popoludne se je vršila sloveena inštalacija rektorja češkega vseučilišča, profesorja bogoelovj* dva. Yie-švala. V anli ae je ebralo veliko število čeških svobodomiselnih dijakov, ki ao ob prihoda aovege rektorjer opeovsli istega in klerikalioem. Nato eo ee demoaetrativao odstranili is aule ter Meedii rampo. Ko eo jo inštalacija svršila so se dijski ob hrupnih demonstracijah podali iz vssučiliščs, dočim so piivrženci rektorja priredili istemu ob njegovem odhodu živahne ovacije. Franeoeki ministri na posvetovanja. PARIZ 5. Na danešajem ministerekem posvetovanju, ki se je vršilo predpoludne, je ministerski predaedaik in finančni minister Rouvier pojašnjeval politiko na finančnem trgu in vladajoče vznemirjenje. Priobčil je tudi dospela poročila o stanju ruskega državnega saklada, izjavivši, da zadoatujejo po-kladi vrednostnih papirjev od strani Rusije, naloženi pri vnanjih bankah, da se sa dve do tri leta izplačujejo kuponi. Ministerski predsednik ja nato pojasnil spor med turško vlado in velevlastmi, in iajavil, ds zasede bioiovje velevlasti šs drugo točko turškega ozemlja, ker ni avstro ogrska vlada zadnjega predloga Turčije odobrila. Tnrtlja se niaja. CARIGRAD 5. Danes po noči je turška vlada baronn Calice, dekanu diptoma-tičaega zbora dostavila noto, ki vsprejme finančno kontrolo, vendar obsega mnogoštevilne modifikacije pravilnika. Posvetoranje pri barona Calice. CARIGRAD 5. Danes ob o. uri popoludne se je pri avstro-ogrskemu pos'aniku baronu Calica vršilo posvetovanje vseh pc-slaaikov o odgovoru turške vlade. Demonstracijsko brodovje. CARIGRAD 5. Oddelek demonstracij skega brodovja je dospel v Kastron na otoku Lemnos. Mir v Turčiji. CARIGRAD 5. Tukaj in v pokrajinah ter v Mitileni vlada popolen mir. Glsde govoric, da so nekatera vojne ladije odplule, oziroma da se delajo priprave, je treba omeniti, da eta danes zjutraj od pluli iz vojnega piutanišča obrežni lad'ji »Ismir« :n »Kostambolc, ki sta bili v zadnjem času nakupljeni za carinski urad proti t hotap stvu, potem pa sta bili uvrščeni v vojno mornarico. Kakor se govori eta rtčsni ladiji namenjeni za Jemen. Utis dogodkov v Rusiji v Carigradu. CARIGRAD 5. Dogodki v Rusiji, izlasti punt v armadi in v vojni mornarici, je v Jildizu provzročil izreden utis. Najbrž ae reakcijonaroi vladni e s em in- policijske odredbe še poostič. Praski deželni zborc BEROLIN 5. Deželni zbor je bil danes otvorjen s prestol ni m govore m,- ki ga je prečitsl ministerski predsednik knez Bilcw. V prestolnem govoru se najprej izjavlja, da je finaccijelni položaj dežele nepristano ugoden, tako da je tudi v tem letu pričakovati povoljnega zaključka. Govor nadaljuje petem, da so velike prodaje v vztoČni* Pruski v zadnjem času provzročils oprav :5en hrup. Urrditsv nemškega posestva v z?ezi s pri merno notranjo kolonizacijo tvori eno najre snejih nalog državne vlade. lato je možno ie doseči, ako se bodo nemški posestniki v veči neri nego dosedaj zavedali svoje na rodne dolžnosti t?r svojo posest verno in vztrajno branili ter jo ohranili nemšfrva. Marokanska konferenca.. MADRID 5. Maročanska konferenca se najbrž sestane v Algecirasu dne jaau-varija 1906. Iz Japonske. | TOKIO 5. (Rs u ter je v biro.) Radi hudega spora med naučnim ministrom in« cesarskim vseučiliščsm je danes osem profe-! sorjev podalo demisjo. Zdi se verojetno, da , se razburjenje, ki je v zvezi s to etvaijo, razširi in da utegne omajati položaj naini-steistva. Aleksander Farras are J oran. PARIZ 5. Blizo Montpellie.ra so orož 1 miki aretovali moža, ki je v lačetfeu dq«l. ; da ss imenuje Morales; ko je bil pa nt~ taačno zaslišan, je iajavil, da se imenuje Aleksander F«rras, ki so ga dolgo časa iskali, in ki je v noči od 31; maja* na ll junija izvršil atentat na. španskega kralja ! Alf jaza. Francoski senat vs preje I zakonski nadrt o ločitvi cerkve od države. PARIZ 5. Senat je veprejel vse člene zakonskega načrta o ločitvi cerkve od Jr-j žave, kakor ga je odobrila zbornica poslane« v. Krlsa v angleškem ministeoetvni LONDON 5. (Reuterjev biro.) . Campbell BssoeraHDD je bil dtJ« vsprajfti od kralja- v nvdjaoci. Vaprejel j« misijo,, da seetavi nuni-1 vo. LOSE ON b. Preden se je CMaafMiellj Baaaezmann podil v Bnkiegham . h., bavdju. aa avdijenco, je imel razgovor t vojvodo Devonširskim. Dogodki na Ruskem. Nov štrnjk železničarjev na Finskem. 11APARANDA 6. »Švedski brz. biro« js prejel ia Torneje nastopno vest : Povodom imenovanja senata je na Finskem izbruhnil nov 'štrajk, ki se najbrž razširi na vso železniško mrežo. Krrafi punt r Sebastopola. LVOV b. Poročilo dospelo iz Odese v PodvoloČisko pravi : Križar »Očakov«, ki je stal 7 milijonov fubljev je razbit. Tudi oklcpnjaSa »Pantefeimon« prej »Potemkin« je 'močno poškodovana. Na tej ladiji je bilo ubitih 400 mornarjev. Transportna ladija »Bergc, na kateri je bilo 300 pudov pi-roksilina, so pogreznili. Admiral Cuknin' je sklenil postaviti prad sodišče vsa puntarje, ki so bili aretovan>. PODVOLOČISKA 5 V odeških časopisih je priobčeno pismo poročnika Sehmida, v katerem pizivlja dijake, naj se organiz -rajr. Me3to Sebas'opol je trpelo le malo. Povndoai uduš'tve punta je bilo ubit h 2000 oseb. TrfoviM Borsna poro«!« 4a* 5. decembra Tržndka beza. SapntAonl K 19 13—19 16 anfle«^» i*-- 5-- io Londor ^ratr* tarm"- K 240 20 - 40 50 Francija K 9&/0—"»5.75 - Italija ^ HO—»5.954 itaalManaki ba-w->voi K — N»na«i» K 117 65--117 SO nem' ki F--—— avstrijska edooip« -»a«* P 95.60 99.95 oipikft kronska renta K 94.85 9515. ItaltianfOra K kreditur akcije * 660— — 662.— državne želecnico E 653.-- 655.— l»omba.di E. 114.— 11Uovrtnvo »frcii* " 744 — 750.— Srečke: Tisa K S31.75-i 35.75 kredit K 496 — do 483.—. Bodez kredit 1880 K 302.— 310.—, Bo-denkredit 1889 K 302.— 310 — Tnrfk« K 146 — Ao 148. - »rh-V- — - jJ-unajska borza ob 2. uri pop. včeraj danes Državni dc p ▼ papirju 100.50 100.50 „ n srebru 100.55 100.55 Avstrijska ji nta v zlatu 117. 5 117.65 kronah 4r°;e 99.70 99.65 Avst. investitijska rčnta V/t\ 90.95 90.95 Ogrtika renta v zlata 4°/° 113.50 113.45 „ „ krODah 4°/, 95.05 95.— „ 3V, 86.— S5.9 J Akcije nacijoaalu« baDke 1634 — 1631.— Kreditne akcije 661.75 6o0.— London, 10 Lstr. 240.20 240.17'', 100 državnih mark 117.K0 — .— 20 mark 23.50 23.50 20 frankov 19.16 19.13 100 ita). lir 95.70 95.70 Oesaiski cekini U-32 11.32 (Dalje na četrti strani) Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov VinHo ŠHerH TRST ^ccr Ulica <\cqued0tt0 štf 13 TR8T Wm~ Filijalka v ulici Miramare št. 13 Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, Bprejema na-ročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na doni. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu. Patenta diran-pslelja MM odlikovan v Florenciji 1905 se zlato ko- rococococccx lajno in nagrado. ^ccccc je edini divan, ki služi ob jednem*. tudi za posteljo sežimnico in podz-glavjem in neobhodno potreben onim družinam, ki imajo malo stanovanje. Plačevanje na obroke. Jtaton jttahnich, ul. Sv. Ivana 10. = ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Trgovina 8 kožuhovino in kapami. odlikovan na rastavi v Trstu • Velika zaloga kožuhovine —. is Spk (fcvJ za civilistc^ii vojahe. Sprejema poprave z največjo točnostjo in skrbnostjo. 0-- 6 hf Tovama pohištva ^L— 1 Aleksander £eti Jfvm j- ulks T«I Siv. 52. 91 [ j ZALOGAi pimm Rosiuno *•^fH) Cms, •• »I M«l lHUh\\9t*—- Spre^emai« SMiNfM Maik iMpMaeteiMk« / Parižka In londonska borxa. Paril. Sklep) — Francoska renta 99.55, itali;n«k« rnta 1 53j -p%n*ki ezterieur 9>, aie1«- otoacMkr b nke Menjjce na London tb . O P« ris. i^kkp.) A mri;«* iitevi« le>«; T f »t»r« i 121.— i.n»*etT-aa lurtka tttv 9075 a • .i -'» v> »#i» • 93 60 otrtks ca r iS »O, Lla^rtbk' —.— ttulk* irtO« 133 75 ^ mftl* ^nti 14 37, te^«-«^ r i.. je—>1 > alefce--»triie Ont1 16 t»8. TrJoi. Loidoi. Sklep' Konroitd r»£ i Lo na De rdi :V srebro 29.* ,, (panika 92 ■ - muttP H 5, utii diiiin 3"-, m« .. h • L; na.k 2*-34. Trdna frtna porodila 5. decembra. • d i nt p i> ( i 4. Pftenir* ta a-jril K lo 76 <1 K lr.7**, rf za april k 14.16 do 14.18, • ves za april oJ K 11 16 do 14 IS ko i ur« i* maj K 13.64 lu K 13 »»6 (,u> odbe iD povpra&e*anie »rednj<», tendenca tre na. vzdriana. Pt odaja 15.003 meterskih stote v. za nekoliko utotii k viije. Draga iiU nespremenjeno — Vrfirp : oldačno. Hitu. (Sklep.) 8an»o« „». • - rage za tak. mmc po 50 kg 47,— frk, ta mare? 47.— Mirno 5iaw-York. (Otv«rjei s.) Kava Bio «• - c. d' btvr. — Stalno, ne« premen ječo, do 5 st. višje. — Prodaja 40(0 rreć Hamburg. (Sklep nop.) Ka/a g0od a^eia«. sa dec 37 1. aa marec za maj M.1*', ta *piemb«r Vi- Mirno Kav« hi« d io»" 38—39. aavadca reema 40—42 n«va j n. 56.50 januvar april 55 75 la maj avgust 5u 75 stalno. — Sh*ro itkc« B-efu 37 75 za jan 3S. -, za jan.-april 33.— za nj a j-avgust : 8.50 mlačno). — eSiauiui eur«>» ►b* uso "nov 20.»/4 — 21.— et lno, »* » men. za jan zl 7za januvat-ajiil 251'., za maiec-junij 25.1,, »mirno) 'urir-t« 57.50 —58. —. Vreme: oblaćao. Oklici vraga!" ££ dejani u po so stot, po pošti io stot. več. Tri i o tiplfi" Burka v 2 deianiih ,, I I IJU (I Uli I • jx> 60 stot., po pošti 10 stot. več ; vdobiva se pri spisatelju in založniku Jaki Štok& v Trstu (Narodni doni l, pri A. Gabršček v Gorici in L. Scbwentner v Ljubljani. Zaloga tu- 11 uozemshii Tin, špirita in likerje? j in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via dell'Acque *tv. 6. aasproti Kaffe Ceitrale). Veiik z.V)r francoskega -ampanjca. penečih dezertnib italiiau-kib in a vstro-o urokih vin Bordeaus, Bur, gu: !er renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum-koriak razna žganja ter posebni prstni tropinovee, *iivovec in brinjevec — Izdelki 1. vrste, došli it dot«" ni h krajev Vsaka caročba se takoj izvrši. Raz poiil a *e po povzetju — Ceniki na zahtevo io franko. — Kazp-odaja odpol litra naprej. GOMSKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v tiorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hlftl. i ___ Hranilne vloge t-prejenujo se t.d vaacega ^e tudi m č an društva in uj obrestujejo po 41/t°/«> ne 8e oib-jtl rtntui davek. Posojila dajejo se «imo članum in sicer na uunj ce pj H in na vknjižbe po 51/«0/® C rad uje veaki dau od -S. do 12.1/« ure pop. razveo nedelj in praznikov. Manje hranilnih vlor leta 1904 K 1,485.007 11 posojil . . . „ „ 1^73.842-34 „ glavnih deležev . „ „ „ 112.720— Poštno-lraD. račun št?. 831.315. Barvanica, pralnica in čistilnica na suho — na parno moč Albin Boegan Trst - ul. Farneto št. n - Trst. Ne da bi se razdrla, se >s"bleka har\ a, pere in na -uho očisti z največjo točnostjo. — Barva, pert in hica se pregrinjala, blago od pohištva, pokrivala itd. — Na par se moči suknjeno blago. Dr. H. vit. Porenta, p rim arij dobrodelnega zavoda v Trstu, spriruje, da je s presenetljivim, sigurnim vspehom proti /.elod-ćnim tež.koOam in črevesnim boleznim uporabljal želodčno tinkturo G. PICCOLIJA. dveraefla zs-lagatelja Njega Svstasti is lekarja v Ljsbljaai _ 1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno — izvršujejo. —— „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (A v stro - amerikanska proga.) - Frarelli C0SULICH. Kova redne, hitra la direktna ainftba za blago ln potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod Sofia Hohenberg odpluje dne dec. t. 1. v Novi York. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniSk« službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccoio št. 2 (jrand hotel „Union" v £jubljani. Jfa* 100 sob. ■ ■ ■ ■ ■ 3(onfort prve vrste. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija! == Zaloga moških oblek KKA\ KALASCH Zimska suknja od K 21-50. R:ng'cn, površniki, jopiči padšiti s ovratnikom od astrakane K 13. ravnotaki pelušasti K 15 od samega astrakana K 27. POSEBNOST: črne obleke z 1 in 2 prsi od K 31—46. Veiik izbor hlač, močnih delavskih hlač po K 4, rmskih srajc, srajce od bombaža, srajc in spodnjih hlač od fuštanja, belih srajc itd. Ulica Arcata štev. g (vogal ulice Sapone) Ulica Arcata štev. g (vogal ulice Sapone) pjpolno konkurenčne cene. Popolnokonkurenčne cene Za bolne na želodcu. Vsukaterem u. ki si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživanje pomankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kukor n pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zasliženje priporoča se dobro domaće zdravilo, katSrega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskuseno. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. To zellftčno vino Je seatavljeno od Iz vratnih, zdravinomočnlh zellSč in dobrim vinom, Jači in oživlja prebavni aiatem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vae nerednoati v krvnih ceveh in Je vspeino za novo napravo zdrave krvi. pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza-vica, napenjanje, slabosti s bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih i bolečinah, na želodcu radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina. Zapiranje človeške potrebe ^ri&r«^ .rct-.Va nje in tudi strmenje krvi v jetr.Vi. vranici in sistemu vratnih živcev (h&emorrhoi-dične bolečine), odstranjuj« -<- zeliščnim vinom hitro in voljno. Zellično vino odpravlja vsako neprebavo. -Idjuje prebav-nemu sistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom čh.vt-a vse ničvredne tvarine. ^ Mršav in pogled človeka, pomanjkanje krvi, ^e^sLi^ slnl>e prt-ba>e, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeg^anjem iti otoinostjo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. ^^^ Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svež D vspodbujo. fl^"" Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, po vs peš uje in izboljšuje tvarjenje krvi, olajšuje razdražene čiiie in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To doka-iijejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zellftčno vino prodaja se v stekleou ah po 1 S — in 4.— v lekarnah v Trstu, Skednju. Miljah, Kopru. Sežani. Tržiču, Konkah, Fiumičelu, Ogleju, Giadežu, Izoli, Piranu. Pazinu, Buzetu, Postojni, Vipavi, AjdovS&ni, (iorici, Gradišču ob Soči, Korminu. Komansu. Lamplungu, Cervinjsnu, t m agu, Kujah. Vižinadi, Montoni, Lovranu, Opatiji Voloskem, " Reki, Bukaru, Sušaku, Cabarju, Ribnici, Vrhniki. Idriji, Kanalu, Čedadu. Vidmu, Mor eljanu, Palmanovi, I^tisani, Portogruaro, Vodnjanu. Pulju Labinju, Cresu ( ernomblju, .Sletiiki. Novemestu, Trebnjem, Litiji, Ljubljani, Kamniku, ^kotjiloki, Kranju, Tolmiu, . arcentu. Štanjelu Codroipo, St. Vidu ob '1 aglia mentu. Pordenone, Motta di Liven/a, Treviao, Lošinju, Arbe, Novi, Cirkvemsa,Ogulin. Vrbovsko, Karlovac. Jaška. Samoior, Brež.ce, Krško, Podčetrtek, Pregrada. Rogatec. Celje. Pliberk. Radovljica. Tržič, Tiviž, Rigolato, Pieve di Cadore, berar lo, Longarone, Iieiluno. Conegliano, Padovi, Chioggia. Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjših krajev Isire, Dalmacije,cele Avstro-Ogrske in sosednjih deiclan. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu o ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v \se kr*je Avslro-Ograke. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. PO PO LE X IX BOGAT IZBOK = oblek, sukenj, ulstrov, površnikov, ranglan. kostumov in kožuhov = po izredno ugodnih cenah = v velikem skladišču ALL' UNIVERSO trg Carlo Goldoni itev. I = Govori se slovenski. Govori se slovenski. Kovaška mehanična delavnica livarna kovin, za rod za nikelnvanje. r>oz'q. čer a nje, posrebmenje, voko' l o ■ n /V n je i ti pocinjenje. VIKTOR FANO = ulica R. Zovenzoni št. 4 r ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRD . Alojz Ciaii & A. Vismtmi naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Trieste t ul. Torreute št. 40 (nasproti gledišču Goldoni). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše — —--novosti. - DROGERIJA"JOSIP ZiflOn nI. Caserma°8 • •00 ■ _ %M o o o o Izbor drog, barv, čopiče v, pokostl parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovcc. Itd. itd. 'VB Podpisana priporoča slav. občinstvu svojo H gostilno ^ ki se nahaja v ul. Giovani Bocaccio. vogal Via Gazzoietti (ul. Ulramar, vis-a-vls jahalifiča Bachscbmit). Toei vino prve vrste iu pivo. ter kuhinja je preskrbljena z jrorkimi iu mrzlimi jedili. Prijioroživši za obilen obisk bilježi spoštovanjem MARIJA vdova COKEL J. V pomnožitev osobja sprajmeva za modni in svileni o del ek dobro izurjenega pomoćni kaveščegra slovenskega, ital. in nemšk. jezika več po dogovoru. Prva goriška modna in manifakturna trgovina Pregrad & Černelič Gorica, Trgovski dom. Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste izzzi prodaja pod jamstvom po tovarniški ceni Zaloga lesa - M i cla vez r. . .: 'ulica Fonderia .■?£. 7 Kđor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočen : Ivana Hoffa ^ Kandol-Ka^o ki ima najmanj totdće v sebi, ju torej nnjlaze prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti inje ob najbolj-j. iem okusu izredno poceni " Pristen samo z imer.oai ^ I v a. n Hoff in z levjo varstveno znamko. ' Zavoji po '/*kg 90 vinarjev » » V» » 50 Dobiva se povsod. Zaloga livozno-marčne (E^port-Marzcn) in vležane (Lager) izzn pive ==: v aodčekih in v hoteljkah, kakor tudi — kvasa = iz tovarne Bratov Reininghau« Steinfeld pri Gradcu. Zaloga Jdattonijevc Qiesshubler vedno sveže kisle vode po smernih oemah pri ANTONU DEJAK junior TRST Vil degli Artisti štev. 10. 4