Leto LXVm., št. 25
Januar]:
Cena Din f>
SLOVENSKI
iznaja vsaa dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — lnseraa do 30 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din £50. od 100 do 300 vrat a Din S.-, voćji lnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 35.-. Rokopisi se ne vračajo.
UBEDNTATVO EN CPRAVNMTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica Atev. 6
Telefon: 3122. 3123. 3124, 8125 ln 3126
Podružnica: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st 26. — CELJE: cel iako uredništvo: Strosamayerjeva ulica 1. telefon st 66. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101.
Račun pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.35L
anšlus"?
sedanje Avstrije:
Samostojnost ali ,
Objektivna slika o dejanskem položaju v Avstriji — Postavljena pred izbiro cerkvene države z vsiljeno samostojnostjo ali združitev s hitlerjevsko Nemčijo je velika večina za „anschluss" — Pruski škorenj ljubši od fašistične pete
London, 30. januarja, r. V okviru diplo-
majtak h razgovorov, ki ee vrše med Parizom in Londonom, predstavlja avstrijsko vprašanje ulavni problem, glede katerega si morajo, pnti zlasti velesile na jasno. Srednje -evropski varnostni pakt. ki ga predlaga Francija in ki naj predvsem zajamči samostojnost m neodvisnost Avstrije, se suče v slavnem okrog avstrijskega vprašanja- Anglež kažejo za to vprašanje v zadnjem Času veliko zanimanje, zlasti ker se Francija zavzema za to. da bi tudi Anglija prevzel« akt vno jamstvo nad Avstrijo. Angleži, ki na Avstriji niso neposredno zainteresirani, g! 'lajo precej drugače na avstrijsko vpra-Sanv. kakor ostale držnve- V Času, ko je pmblp-m neodv^9no«*t; Avstrije posebno v osprediu. je zato zbndilo velTko pozornost poročilo, ki cra je oblavila v >Dailv Ma;lu« ?opr-%-ra anTlft5Venra finančnega ministra eo-sna 9nnwden. ki je nedavno nrepoto^ala v#o Av*triio. dn se pouči o prilikah v Avstriji-Vrtel, ki rh je dobila gospa Snowden. se doi-<»i r?)7l:kuieio <vl on°cra položaja, ki ga priVazn'eio avstrijska ofeioma poročila v inorem^V^m tisku. Gospa Snowden pravi mM dmgim:
Tvn fsem se leta 1919 mudila v Avwtrij1. je kazal« ta dpž^la <>1;ko lakote in obupa. el'Vo pirnm«»5tva ;n nolftifciH* razcepljenosti. TsVrat »e b:la pre**^« večina « vetrf iskeea prr»b;valiva tb n^'k'bteitev Avstn'f«* k Nem-5iii. na t"d: noborniki u/=t«fnovitve posebne k°tn|'^Vp države ob Dunavu, ki bi ji pr:no^i^ hid* p?v.? -=•*•--> so imeb' precei pri-5+p£cv p,],- na ^ tud' t»1d. ki so hoteli o^ran:t: cp-t-n<Wnvn<W Av»«tr*'. ž«» iz stere-2p n?»«-vrn*«tra d« Phism«». Kakšen na je nolo'ai d?nes. V^V^nn ip danes razpoloženi-** avsstT-,"''c1rP,-ro nrpVi'va l^^va. VaVS-n^ \a zl**H mneni** 5;rr\l-iy, 'f^v orTpdp tn^?k^ noudar-ij^n« vcam^e^pin*^«^'* Avatriie? Da bi #*ro-Sntrlji v*»p to na lim m^''^- b^«*-? nradn^^a ~ ~ o - : ->   f-p   brf»z  PTifKsit^n^l^^^a noP'*o-
r?^iR   Bom   n tp*r*nfaw* la vsa sam«* rt^Tt^'m Vtis. ki sem ga dobila, ie na fcr-Hrn tplp;
T«Vp r>p^^v^«»no««t1. VaVor te Minffi^Mi« v no"«-»o^|^ <»T»orarnmTb med Pariw»ra !n P'mom. ^e^anta Avatrtls no*e AH konce™ vr\rif*pv n' m^r*** 'Tipi?« ^e^ta n**eb'-v1c+^« cor^<=><-q * M* nI bHa *«arr»oo<Tločba Ijqi»ru1nv,    p^pn    •'—na *    S'l'tvnlh    CfMSV, z8
tfptp-p borfla   AnrIHa  na  strani za-
vpm'Vov   v   sTptAvn'   vo'ti'* Veo^v'^noat k* b< se za<am<*f1a  proti želji in volti ve-?'i»p «v»tr»<eVpiiTi  n^ph'v«1ctva. b' bila pač ba« na«n^otno od prave in resnične neod-v*«no«ti   pre«^cta vihala   ne   bi pomirt^nle neeo sta1r»o rznpm^^^en^p *#*Sele. Oo^pn^ar sko  AvefrUn   snlrvh  ne  more biti neodvia na:  za to a-ovori že politika  miloščin, ki j!b  te  Avstrija  neprestano    dobivala od on*b.  ki   nat  sedat   za^amčito  n^no nao<1 xd«!n.f>«:t   Pravilno bi bilo postavjleno samo vpra«an5e- ATf      bo m"»'«  Av«tr?1a oJ*uva ti svo^o peodv'eno«t od Vemč\te. ne da bi s tem nrl^la docela pod vpliv ln kontrolo rta I! le?
Koga-rkoli vpražate danes v Avstriji, vam bo. če ni bas najvišji uradnik ali policaj v bližini, odgovoril vedno ln povsod: Odkar je na krmilu sedanji režim, se ni prav nič izboljšalo Edini mož, ki sem ga srečala v vsej Avstriji, ki si je zadovoljno mel roke ln izjavil, da gre polagoma na bolje. Je bil — direktor neke tvornice orožja in municije .
Položaj je v vsej Srednji Evropi teža»k. v Avstriji pa Je po zaslugi politike prišlo tako  daleč,  da  prebivalstvo, ki  na svojo »neodvisnost« ni bilo nikdar ponosno, veo no bolj u videva, da tako ne  more ostat' već   »neodvisno«,  kakor je  sedaj. Rimsk' sporazumi, ki sta jih 6klenila gg Schusch nigg in Mussolini, so bili na Dunaju sprejeti z dokaj deijenimi občutki   Zelo dvomim, da  le en sam  minister sedanje avstrijske vlade vidi v trajni ločitvi Avstrije od Nemčije rešitev za Avstn. o. Major Fev Ima svojo privatno vojsko, okrog 7000 mož   Njegovo  zadržan ie ie več kot anm ljivo  Toda kaj more storiti vlada, če prične on svojo posebno akcijo? Tudi socialisti še niso pozabili na 12. februar in so vladi bolj sovražni kot Maj poprej Z vlad nib   avtomobilov  so    odstranili stopnice Vsi mislijo na  Mareeille   V Scbuschnlggo vem   avtomobilu   je   razen  teea strojnica To gotovo ne dokazuje, da sedanja vlada reprezentira   voljo  avstrijskega prebivalstva
prp. voentevaic   avstrijskeea nolo
taja so svojeftasno cenili, da je 40 odstotkov avstrijskega prebivalstva za »anšlus« To število se je poCs« . a stalno večalo Is vrst onih. ki  J1m *e priključitev k Hitlerjevi  Nemčiji  še vseeno  ljubša, kakor na
n°va   ni np* Vp-i*f m*-*"•**" v«
Razkol v vladnem taboru
Dunaj. 30 lanuarja r Ze nekaj časa je znano, da so nastali v okviru vlade veliki spori med hetmwehrovskim in klerikalnim krilom Heirnwehrovci % veliko Ihibosum-nostio snrem! »a io kl eri V »Hmffs vte*s :»vnega življenj* in že srka«   časa teta
zahtevajo izpremembo notranjega političnega kurza, boječ se, da bodo sicer sami Lzpodrinjeni. Pozornost je zbudila nedavna izjava glavnega voditelja Heimvvehra, podkancelarja kneza Starhemberga, ki je na nekem zborovanju Heimwehra odkrito izjavil, da bo Heimwebr raje šla v opozicijo in skupno z narodnimi socialisti počakala, da pride njena ura. V vladnih krogih je ta nastop podkancelarja izzval razumljivo razburjenje. V teku zadnjih dni se v vladnem taboru vrše dolgotrajne razprave, da bi se nastali spori likvidirali. Izgleda pa, da to ne bo uspelo ter da bo-
do vlado prehiteli dogodki sami. Razdor med beimwehrovskim in klerikalnim krilom odseva tudi v širših krogih. V Linzu je snoči prišlo do krvavega spopada med heimwehrovci in klerikalnim krilom patriotske fronte. Morala je interevenlrati celo policija z orožjem. Izvršenih je bilo več aretacij. Na Dunaju so ti dogodki zbudili silno pozornost ter vsa javnost z napetostjo pričakuje nadaljnjega razvoja V zvezi z ojačeno akcijo narodnih socialistov se pojavila bojazen, da bi v Avstriji zopet moglo priti do neljubih dogodkov.
Popoln prelom med Francijo in Poljsko
Goringov politični lov Je zapečatil usodo poljsko-fran-coskega prijateljstva — Poljska docela v germanskih
vodah
Varšava, 30. januarja, r. >Reprezen-tativni lov«, na katerega je predsednik poljske vlade povabil pruskega ministrskega predsednika ter nemškega poslanika v Varšavi poleg vodilnih poljskih državnikov in odločujočih vojaških krogov, bo končan šele jutri Gfiring se bo z lova vrnil naravnost v Berlin, da poroča Hitlerju o »uspehu tega lova«. Prvotno je bilo nameravano, da krene Go-ring z lova nazaj v Varšavo in tam opravi oficielne posete. Ker pa so se udeležili lova vsi reprezentativni varšavski krogi, je postalo to potovanje brezpredmetno.
Danes ni več nobena ta in ost. da po-
snema Poljska madžarske manire in prireja »politične love«. Kakor je postal običaj med Madžarsko in Avstrijo, da se druga druge vabita »na love«, tako so se sedaj tudi Nemci in Poljaki sestali na političnem lovu. V poljskih političnih krogih, ki so glede cilja in namena tega »lova* zaenkrat še doeeia na nejasnem, vlada prepričanje, da je bil ta lov politične velevažnosti. Kaj so razpravljali in kaj so sklenili, se bo izvedelo šele v par dneh. Vsekakor pa je gotovo, da je prišel Goring na lov v posebni politični misiji
Iz neibanj m domnevanj v varšavskih nolfrirmfh m điplomataldh feroef*
se da posneti, da je Imel Goring nalogo, doseči enotno stališče Nemčije ln Poljake v pogledu vzhodnega in srednjeevropskega pakta, to je, z odklonitvijo sodelovanja preprečiti francoske načrte, ki bi zasigurali za dogledno dobo let mir in varnost ter preprečili vsako vojno avanturo. Nemci so vedno bolj prepričani, da gre za obkro že varno politiko proti Nemčiji, Id preživlja hode čase Izolacije. Zato so pripravljeni dati Poljski vse mogoče koncesije za njeno zvestobo in zavezništvo. Izgleda, da Poljski zaenkrat ta politika bolj konvenira kakor prijateljstvo In zavezništvo Francije. Za časa Barthouja se je Poljska zelo odtujila od Francije, užaljena zaradi posto pa n ja pariške vlade, ki Poljske o svojih načrtih ni obveščata, marveč jo stavila vselej pred !zvršen* de»stva. Na vprašanju vzhodnega pakta pa se je Poljska postavila po robu. Nemčija je Izkoristila to priliko in navezala Poljsko na sebe. V Varšavi so prepričani, da je bila na tem političnem lovu definitivno zapečatena usoda poljsko-francoskega prijatelistva ter da pomeni ta korak prelom med Varšavo In Parizom. Poljski listi so še vedno zelo rezervirani ln ne poročajo ničesar o bjalovškem lovu.
Pariz, 30. januarja g. Goringovo potovanje v Varšavo je očividno v Parizu uničilo zadnje nade na zopetno obnovo francosko-poljskega prijatelistva. »Quo-tidien« pravi, da je gotovo, da so vsi poskusi, ki naj se izvedejo sedaj za obnovitev francosko-pol jske^ra prijateljstva, brez dvoma prepozni. Kriva z? vse to je poeodba štirih in polivka alijansa je izpubMena. Rimske pogodbe podirajo
Ti»rbrv*T»p rr*»re PVunciie.
Francija zahteva jamstva
Brez zadovoljivih jamstev, pri katerih mora sodelovati tudi Anglija, ne more biti govora o kakem popuščanju
napram Nemčiji
Pariz, 30. januarja, r. Francoska vlada je imela včeraj popoldne sejo pod predsedstvom predsednika republike Le-bruna. Na seji sta podala Flandin in Lava! podrobno poročilo o dosedanjih diplomatskih razgovorih v zvezi z londonskim pose tom. Ministrski svet je njuno poročilo odobril in pristal na predlagane smernice za pogajanja v Londonu.
Podrobni sklepi ministrskega sveta se čuvajo zaenkrat še v tajnosti. Kljub temu pa se doznava, da francoska vlada ni v celoti sprejela najnovejših, omiljenih predlogov Anglije. V vladnih krogih izrecno poudarjajo, da smatra Francija zvezo razoroži t venega vprašanja s pogod'.ami o medsebojni pomoči in ne-vmešavanju za nerazdružljivo. Razen tega pripominjajo, da francosko-ang'e-ška konferenca v Londonu ne more prinesti končnoveljavne odločitve o nerešenih vprašanjih. Da bi razpoložljivi čas dobro izkoristili, je bilo potrebno točno določiti predmet nameravanih pogajanj, kakor tudi razčistiti nasprotja, ki so se pokazala v dosedanjih razgovorih.
Med Francijo in Anglijo obstoja načelno soglasje samo v dveh točkah, namreč da se mora preprečiti tekmovanje v oboroževanju in da se mora Nemčija pridružiti evropskemu sodelovanju. Francija zahteva tri jamstva:
L Povratek Nemčije v Društvo narodov z Istočasnim pristopom k regionalnim pogodbam, Id se tičejo vseh evropskih držav.
2. Ugotovitev oborožitvene razlike med vo mirni silami Nemčije In Francije. Id bi bila pod kontrolo. Ta razlika se mora Izražati v primernem upoštevan tu dejstva, da Ima Nemčija večje število prebivalstva, jačjo tehnično možnost za oboroževanje m da je uvedla vojaško vzgojo svoje mladine.
& Aktivno sodelovanje. Anglije, Id naj se zagotovi s točnimi obveznostmi bi zadostnimi materialnimi sredstvi m Id naj ima za cilj ohranitev bodočega oborožitvenega statusa.
Praga. 29. ianuarja d. Kakor zatrjujejo v političnih krogih, postavlja
Mala ari ran ta za sodelovanje pri rimskih dogovorih naslednje pogoje:
L Restavracija Habsburžanov se ne sme smatrati kot notranja zadeva nobene države.
2. Tudi vprašanje narodnih manjšin se ne sme smatrati kot notranja zadeva držav, ki bi podpisale pogodbo.
S. Na področju pogodbenih držav se mora ukiniti vsaka javna propaganda za revizijo mirovnih pogodb.
4. Posebne pravice, Id jih uživajo državljani katerekoli izmed pogodbenih držav na področju druge pogodbene države, se naj razveljavijo ter prizna medsebojna enakopravnost državljanov vseh
pogodbenih držav na področjih drugih.
K tem pogojem so se pridružile baje tudi države Balkanske zveze.
Nemci vedno bolj agresivni
Berlin, 30. januarja, g. Med tem ko so nemški listi spremljali prizadevanje francoskega zunanjega ministra Lavala še pred nekaj tedni dokaj dobrohotno, se je zdaj njihovo pisanje popolnoma iz-premeni! o. Odkar je Laval potoval v Rim in zaključil rimske pogodbe, ga nemški tisk označuje za zastopnika »zlega duha«, iz katerega se je rodila tudi Barthoujeva politika paktovanja. Pred Rimom so v Berlinu upali, da se bo Laval popolnoma odmaknil od Barthoujeve politike, sedaj pa so nad njim hudo razočarani. Po plebiscitu v Posaarju se je ostri ton nemškega tiska nasproti Franciji bistveno ojačil in sedaj pred potovanjem Lavala v Anglijo svarijo listi Anglijo skoraj proseče, naj nikar ne izpolni francoskih želja.
Katastrofalno neurje
v Turčiji in Bolgariji
ie tretji dan trajajo neprestani nalivi — Mnogi kraji so že pod vodo — Železniški promet med Turčijo in
Evropo prekinjen
Sofija, 30. januarja, g. V Turčiji se trgajo oblaki in naliv se vrsti m nalivom. Nastale so velike poplave. Najhujšo škodo povzročajo poplave na turško-bolgarski meji. Mesto Odrin je skoraj popolnoma pod vodo. Elektrarna je tako poškodovana, da je mesto popolnoma v temi. Mnogo hiš je poškodovanih in se je deloma tudi porušilo. Prebivalci so začeli prazniti pos,on.fa v ogroženih delih mesta ln se selijo v višje lesečr okraje. Železniški promet med Bolgari jo ln Turčijo je prekinjen. Potniki Ori jent-eksprees so prispeli v Odrte s 27 urno zamudo. Neposredna zveza med Turčijo In Evropo bo nafbHKe ie del' časa prekmiena. Tudi Iz Grčije poročajo o poplavah.
Soflfa, 30 ianuarja. r. Slmi nalivi trajaJn v fnžnf Bohrarlff že tretji dan
Vse reke so prestopile bregove in poplavile velike komplekse. Na Marici so porušeni skoro vsi mostovi Železniški promet je na mnogih progah ustavljen, ker so proge tako Izpod jedene, da so se sesedll nasipi. Nad 10.000 ljudi je moralo že zapustiti svoje domove In iskati zavetja na višje ležečih krajih. Vlada je odredila nujno pomoč in odposlala v ogrožene pokra »He večle vojaške oddelke, da pomagajo prebivalstvu pri reševanju ogroženega Imetja. Dvajset občin *« docela popis vi lenih. V sera Držnlce. ki šteje okroe 2000 duš. je prišla voda tako naglo, da so se ljudje jedva rešili «*-ehe hI* In na w***v«mie le zelo težavno, ker je voda zelo dei^oča-Po zadkih veff+eh le k**w«*mfa zahtevala tudi *e več" ffovesvti, frtev. Več tisoč glav Živine Je utonilo.
Francosko-abe&inski incident
Rim, 30. januarja, d. Glede na ▼« da je Francija povzela diplomatsko akcijo pri vladi v Addis A bebi in da je francoski poslanik v Abesiniji zahteval ob tej priliki, naj ab^sinska vlada da zadoščenje in izplača odškodnino Franciji zaradi inci denta, ki se je nedavno pripetil pri jezeru Abi na ozemlju francoske Somalije, trdijo tukajšnji listi, da francoska diplomacija nikakor ni take energična, kakor se je pričakovalo. Francoska vlada ne u&merave zahtevati, naj abe*jnska vlada podvzam<F vojaške ukrepe proti plemenu Asai Maras. čegar oborožena tolpa je upadla na ozem Ije francoske Somalije in pri jezeru Abi francoskega upravnika Bernarda, IS koloni talnih vojakov ter 135 Somalijcev iz plemena Izas.
Po trditvi >Messagera< francoska vlada noče zahtevati vojaške intervencije od strani abesinake vlade, ker se po pravici boji, da bi v primeru kakršnihkoli ukrepov abesinskih čet proti plemenu Aaai Ma-ras mogle izvršiti njegove nove vpade v francosko Somalijo.
Pogajanja za izrečitev Posaarja
Bi m, 80. januarja, č. Odbor Društva narodov za Posaarje bi se moral danes sestati v Neaplju. Udeležiti bi se ga morali tudi zastopniki francoske in nemške vlade ter vladne komisije v Posaarju. Ker pa francosko-nemška pogajanja, ki se vodijo pri baselski banki za mednarodna plačila o posaarskih finančnih vprašanjih in predvsem o transierju francoskih frankov, ki so v obtoku med posaarskim prebivalstvom. Še ni zaključen, je bila neapelska konferenca odsodena za nekaj dni. Predsednik posaarskega odbora italijanski delegat Aloiii upa, da se bo odbor sastaJ 4. februarja. Na neapelski konferenci bodo določili pogoje, pod katerimi bo treba izdati odredbe, potrebne za izročitev upravnih poslov v Posaarju nemškim oblastem.
Ustavna reforma v Indiji
London, 3ti januarja, č. Danes je zopet zaćeia zasedati angleška spodnja zbornica Vlada Je pripravila celo vrsto važnih zakonskih načrtov, med teaterimi ie treba v prvi vrst: omeniti tako zvanj In-dia-bill, s katerim bo dobila Indija reformirano ustavo Drugi zakonski načrti se nanašajo predvsem na stanovanjsko vprašanje ln na brezposelnost Prometni minister Hoaere BeUsh Je celo predlagal zbornici svojo petletko, program gradnje velikib cest in drugih javnih del po vsel državi.
Incident v angleškem parlamentu
London, 30. januarja, AA. Na snočnu, seji spodnje zbornice je bil incident- ki močno nasprotuje običajem angleškega parlamentarizma. Član spodnje zbornice, poslanec neodvisne delavske stranke Buck-banaji, je namreč napadel odsotnega predsednika vlade Macdonalda. V svojem govoru j3 rabil nenavadno ostre izraze in očitaJ med drugim Macdooaldu. da boce s svojo politiko Izstradati angleški narod, Napad tega poslanca na odsotnega ministra, ki se ni mr>gej braniti, so spremljali poslanci vseh stiank z nezadovoljstvom. To se je Se stopnjevalo, ko je govorniku ploskalo kakih 9 oseb na galeriji, ki so se tamkaj zbrale po dogo/oru. Izgrednike na galsnji so takoj odstranili.
Aretacija bivšega katalonskega ministra
Pariz, 30. januarja AA. Francoske oblasti so aretirale bivšega katalonskega ministra Joae Dantaaa Španska vlada zahteva njegovo Izročitev.
Ruski nakup) v Angliji
London, 30. januarja. AA Pogajanja mod Rusijo tt Anglijo o velikih naročilih sovjetske vlade v Veliki Britaniji so končana. Sovjetska vlada je naroČila za pol milijona funtov sterlingov blaga, pred vsem gre za Železniftki material ln železniške tirnice V zadnjih 12 mesecih Je Rusrja naročila pri angleških tvornlcah za mili ion funtov blacra.
Vremenski pregled
Dunaiska opoldanska vremneska napoved za danes: Dres bistvenih tzprememb •edar^p*-« vremena
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE. Curlh, 30. Januarja   Beograd 7.02. Par.z 20.18. London 16 155   Nevvork  111 —. Ml lan 16 38  VadrM 4? W  Am.teMam 209 06 BerMu   1*4       rvnns}  87 80   Praga   12.91" Varšava   88 5.  Bu*are#ta SM
Stran 2.
>SLOVEWSKI 11 A SO D«, dne 30. januarja 1935
Stev 25
.v -io       DANES.' Ne zamudite prilike!
MARTA   EGCERTH   in   HAN8 SoHNKER
v veleoperetl
KNEGINJA ČARDAŠA
KLJTNI KINO MATICA Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer
Ljubljana kot prometno središče
Zanimivo predavanje podžupana prof. Evgena Jarca v
Ljubljanskem klubu
Naše gospodarstvo
v preteklem letu
▼ luči statističnih podatkov OUZDa v Ljubljani
Ljubljana, 30. januarja.
V Ljubljanskem klubu v Kazini je imel sinoči podžupan g. prof. Evgen Jarc izredno zanimivo predavanje o Ljubljani kot prometnem središču. Predavatelj je na prav živahen način po uvodnem pozdravu predsednika dr. Win-discherja opisal prometne prilike že v stari Emoni, ko so tu gospodarili Rimljani. Takrat so vodile v Ljubljano in iz nje na vse strani iz Ljubljane trdne in skrbno negovane ceste. Prešel je nato na srednji vek, ko so prenašali blago s konji in mulami in so vpadi Turkov ter drugih sovražnikov onemogočali vsak živahnejši promet. V tistih časih sta imela samo dva Ljubljančana kočijo, bila sta vicedom in pa škof.
Za časa Karla VI., ki je vladal 30 let, je nastopil v prometnih razmerah velik preokret na boljše. Za časa njegovega vladanja se je obnovila cesta Dunaj-Trst, to je stara rimska cesta. Popravljena je bila tudi cesta čez Ljubelj. Baročna Ljubljana jo doživela silen razmah in povsod je bilo opažati veliko blagostanje. Cvetela je zlasti trgovina in Ljubljano so imenovali »sto-vežo mesto«. Bila je tedaj velika doba Ljubljane, ki o njej na dolgo in široko piše tudi Valvasor. Ljubljana je pozneje spet zapadla v mrtvilo, dvignila pa se je znova v dobi Napoleona. Posebej za Ljubljano je tedaj veljala Vodnikova beseda: ^... ruda kupčija tebe rede.« Celinska zapora, ki jo je odredil Napoleon v borbi proti Angležem, je posebno služila ili irskim deželam. Ves tedanji promet v središče Evrope je moral skozi Ljubljano. Od takrat imamo tudi naziv :.parizar« za težke tovorne vozove s širokimi platišči. V Ljubljani so se tedaj zbirali trgovci in kupčevalci raznih narodov. Takrat smo dobili v Ljubljani Trgovsko zbornico in trgovsko sodišče. Zlasti imenitne kupčije so delale takrat tudi velike obcestne gostilne, v katerin je bilo vedno živahno življenje. V tistem času je nastala tudi redna pošta. Poštni vozovi so dosegli Pariz v 30 dneh, z italijanskimi deželami pa je imela Ljubljana redno 3 k rat no poštno zvezo na mesec. Iz 1. 1740. datira tudi poštna znamka.
Posebej je prikazal predavatelj tedanji živahni promet na Ljubljanici in vobće naše brodarstvo. Na Vrhniki je bilo tedaj 60 brodarjev, na Igu in tam okrog po 30, veliko pa tudi v Trnovem. Tovorniki pa so bili v tistih Časih tudi na Savi. V pristanišču v Trnovem so noč in dan nakladali blago ter se je brodarstvo obdržalo še dolgo potem, ko so stekle železnice.
Iz opisa zgodovinskih prilik je predavatelj prešel na sodobna vprašanja, označujoč Ljubljano kot vrata Jugoslavije. Petero cest, kolikor je prstov na roki, prihaja od severa in severozapada in zahoda v Ljubljano, odkoder se razhajajo v notranjost države in proti Sušaku. Ceste pridobivajo spričo motornih vozil zopet čedalje bolj na važnosti in bo treba vsekakor slediti v pogledu zboljšanja in tudi gradnje novih cest zgledu drugih držav. Najbolj važna za Ljubljano je cestna zveza s Sušakom in pride tu v po štev le cesta čez Ribnico in Kočevje. Ta cesta bi bila dolga samo 149 km in je za 23 km krajša, kakor cesta skozi Julijsko Krajino. Korektura te ceste ta stala le kakih 10 milijonov in je važnost te ceste poudaril tudi že sedanji minister dr. Kožulj, ki je Šibeni-čan. Kot važne prometne zveze prihajajo v poštev Se: zasavska cesta čez Litijo, Zagorje na Radeče in dalje do Zagreba; dalje cesta Kamnik, Cernivcc, Rak, Luče, to je znana luška cesta. Cesto bo treba zgraditi v dolžini nekaj nad 18 km in bi stala čez 6 milijonov. Baš zdaj se popravlja tudi cesta Ljubijana-Sostro-Trebeljevo-Smartiio-Sopota-Rade-ce. Izdelan je že načrt za cesto: Dob-Moravče-Drtisčica-Medija-Zagorje. Potrebna je tudi planinska cesta Rudno polje-Mrzli Studenec Najvažnejša pa je, kakor rečeno luška cesta, po kateri bi dobila Ljubljana najkrajšo zvezo z Logarsko dolino. Nujno so potrebne tudi male korekture cest, n, pr. klanec v Mednem nad Žustersičevo gostilno z mostom vred.
Pri nas se je vobee na cestah silno malo delalo. Celo sosedna Avstrija je neprimerno več žrtvovala za ceste tako zaradi strateških kakor tudi iz tujsko-prometnih ozirov. Če ne popravimo že v kratkem ceste Kočevje-Sušak nimamo prave zveze z Jadranom in nastaja nevarnost, da se bodo avtomobilisti še bolj ogibali Jugoslavije in uporabljali druge ceste, da dospejo do morja. Tako se zna zgoditi v večini primerov, da bodo ostajali kar v Italiji in trosili samo tam.
Kar se tiče ljubljanskih cest in ulic znaša cestno omrežje: 140 km občinskih, 9.25 km državnih in 13.5 km banovinskih cest. V zadnjih 7 letih se je v mestu storilo za ceste prav veliko. Imeli smo srećo, da se je povečini delalo iz
kaldrminskega fonda. Zanemarjene so v Ljubljani banovinske in državne ceste, ki so nujno potrebne popravila. Zlasti
bi se moralo tlakovati Celovško cesto do Št. Vida in pa Tržaško cesto.
Zelo važno za Ljubljano je avtobusno omrežje. V Ljubljani imamo 6 avtobusnih stojišč, kar znači za nas vendarle prevelik »luksus% Te vrste promet pa pomeni vsekakor za nas važen gospodarski faktor. Odkar se je razvil pri nas avtobusni promet pa smo ga od sile zanemarjali, odnosno mu celo zavijali vrat. Če pomislimo, da prevozijo avtobusi iz in v Ljubljano letno nad 600.000 potnikov, kar pomeni skoro tretjino prometa potnikov, ki jih pripelje ali odpelje železnica, pač moramo računati tudi z avtobusnimi podjetniki, ki pa smo jim metali doslej pod noge polena. Nujno je tu vprašanje centralnega avtobusnega kolodvora, ki naj bi se uredil v Cigaletovi ulici, odnosno na kralja Petra trgu.
Na kratko se je dotaknil govornik tudi ljubljanske cestne železnice. Leta 1932. se je prevozilo s tramvajem 6 in pol milijona potnikov, v poznejših letih
Minister dr. Auer
o našem sportu
Ljubljana, dne 30. januarja.
Snoči so radiopostaje Beograd, Zagreb in Ljubljana prenašale interviev/ športnega novinarja z ministrom za telesno vzgojo naroda g. dr. Ljudevitom Auer-jem o smučarskem sportu in drugih važnih problemih ostalih športnih panog, Interview je bil izredno zanimiv in ga prinašamo v glavnih obrisih.
Gospod minister je zlasti poudaril velik pomen našega smučarskega sporta za ves naš narod, za njegovo telesno vzgojo kakor tudi za narodno obrambo. Tekme na Pokljuki so pokazale velikanski napredek naših smučarjev. Tudi je bila organizacija tekem brezhibna ter gre vsa čast požrtvovalnim funkcijonar-jem kakor tudi tekmovalcem, ki so storili več, kakor se je od njih pričakovalo. Višek tekmovanja je bila tekma v smuku. G. minister je nato govoril o prevelikih taksah na športne prireditve, ki ovirajo razmah sporta, pričakuje pa, da bo finančni minister ukrenil vse potrebno, da se bodo znižale. Kar se tiče popusta na železnici, ga bo obravnaval in rešil posebni zakon o sportu, ki je v projektu. Ta zakon bo izdelan s sodelovanjem vseh športnih organizacij in športnih Jelavcev. Glede zgradbe stadiona v Beogradu je rekel gospod minister, da ga mora prestolnica vsekakor dobiti in da jc mesto, kjer bo stal, že odrejeno. Gospod dr. Auer je na glasil, da morajo vsi jugosloven ski športniki zastaviti vse svoje telesne in moralne vrline v blagor naroda in države. Na srednjih šolah bo treba temeljito spremeniti način telesne vzgoje in dati več ur gimnastike, ki naj jo goje učenci po možnosti čim več na prostem. Končno se je*gospod minister dotaknil tudi vprašanja, kako naj radio služi sportu. Ne razumem, je dejal, zakaj nekatere športne organizacije odklanjajo prenos njihovih prireditev po radiu. Radio je najmočnejše propagandno sredstvo in športne organizacije bi ga morale v lastnem interesu čim bolj izkoristiti.
Trboveljski gasilci so zborovali
Trbovlje. 29. januarja.
V nedeljo popoldne sta imeli obe trboveljski gasilski četi občni zbor. Zborovanje gasilske ćete Trbovlje« trg je otvoril in vodil predsednik g. V u ček, ki je najprej počastil spo* min kralja mučenika in nazdravil mla* demu kralju Petru II., potem je pa sporočil gasilcem veselo vest. da je prevzel pokroviteljstvo nad jugoslo* venskim gasilstvom kraljevič Tomi* slav. Četa je lani marljivo delovala, saj se je povečala vrcdno>t njenega materijala za 60.000 Din. Čez tri leta proslavi četa 30 letnico obstoja z več* jo svečanostjo.
Gasilce je pozdravil žnpan g. Kle* novšek. naglašajoc, da z velikim za* nimanjem spremlja razvoj gasilstva kot človekoljubne ustanove, ki je ved= no pripravljena priskočiti bližnjemu v nesreči na pomoč. V občini bo našlo gasilstvo vedno močno oporo. Sledilo je' čitanje poročil društvenih funkci? jonarjev. Četa šteje 57 rednih, 117 iz* rednih, 3 častne člane in 1 častnega predsednika. Po blagajnikovem poro* čilu sta predlagala revizorja absoluto-rij in je bil predlog soglasno sprejet.
Istočasno se je vršil rudi občni zbor gasilske Čete Trbovlje - rudnik, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Hauptman. Počastil je spomin blago* pokojnega kralja mučenika, nazdravil
pa je promet zaradi splošne krize padel. Občina ima s cestno železnico velike skrbi in je vprašanje, kdaj bo mogoče podaljšati proge do pod Šmarne gore, do Jezice, Sv. Križa itd.
Predavatelj je podal nato obširnejši pregled načrtov novih železniških prog. Obravnaval je Kavčičev načrt o železniški zvezi Sevnica-St, Janž-Črnomelj-Ogulin, Musilov načrt Kočevje-Brod-Mo-ravice, že vzakonjeno Klodič-Horvatovo progo Kočevje-Jadrc-Vrbovsko, 2upne-kov načrt proge nad Čabrom do Delnic in Kusmanovičev načrt Ribnica-Del-aice. Zlasti je pri nas važna motoriza-cija ene ali druge proge. Poglejmo samo na ubogo dolenjsko železnico, če bi tu vpeljali motorne vlake, bd lahko dospeli na Sušak v petih ali šestih urah, ko potrebujemo sicer trinajst in več ur. Poleg tega bi ne bilo treba prav nič pod-sipati proge.
Glede novega ljubljanskega glavnega kolodvora obstojajo tendence, da se ga ali dvigne ali se ga poglobi. To na sedanjem mestu. Izvršenih pa je že več načrtov.
Slednjič je orisal predavatelj še naš zračni promet. Z ljubljanskega letališča je odletelo v letu 1934. 809 potnikov, priletelo pa jih je 783. Letala na progi Ljubljana-Sušak so bila vedno zasedena, dočim je bila zveza Zagreb-Beograd zasedena slabo. Ljubljana ima glede na zračni promet Še lepe izglede, saj je ~e organizator našega Aeroputa inž. Son-dermajer opozarjal na lego Ljubljane, ki veže državo lahko po kratkih progah s peterimi sosednjimi državami. Svetovni letalski promet raste od leta do leta.
Predavatelju, ki je obljubil za bližnjo bodočnost še druga predavanja o Ljubljani kot turističnem središču in izhodišču, se je po zaključku zahvalil predsednik kluba dr. Windischer, ko so ga poprej poslušalci nagradili za trud s toplim aplavzom.
mlademu kralju Petru II., pozdravil zastopnika rudniškega ravnatelja g. Pleskoviča in prešel na dnevni red. Četa šteje 50 rednih, 155 podpornih, 1 ustanovnega in 2 častna člana. Tudi ta četa jc v preteklem poslovnem letu marljivo delovala. Ima lastno knjižni* co, priredila bo tudi letos tombolo in sicer 5. maja. Od te tombole in na* klonjenosti dobrotnikov bo odvisno, ali bo moglo nabaviti nov reševalni avto in s tem ohraniti dosedanji rešc* valni oddelek, ki bi ga bilo sicer treba ukiniti. Predsednik je končno omenil, da se je prijavilo v samaritanski tečaj 28 članov. Tečaj se prične v februarju.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM
Tel. 33-S7        g gjški        Tel. 33-87
V sredo   in   četrtek ob 7. in H nr.
ki:m:naJni veJefilm
INQE
IN niLUONI
Brigite    Helm.     WiHy Aichberger. Paul VVegener   in   Otto Wallburg v glavnih vlogah
V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik.
Alpinistična šola TK Skale
Ljubljana, 30. januarja.
Tudi za tretje predavanje v okviru alpinistične šole TK Skale, ki je bilo snoči v šoli na Ledini, je vladalo izredno veliko zanimanje, saj se je zbralo okrog 120 poslušalcev v tesni učilnici, ki- je v njej prostora samo za 40 ljudi. Predaval je dr. Bogdan Brecelj o prvi pomoči v nezgodah. Predavatelj obvlada tva-rino v vseh podrobnostih in pozna se mu, da se temu ni posvetil samo kot zdravnik, temveč tudi kot izkušen alpinist in smučar. Dr. Brecelj, ki je vodil nešteto reševalnih ekspedicij v naših gorah, je proučeval organizacijo reševalne službe v inozemstvu in zato je bilo njegovo strokovno predavanje še posebno zanimivo. V uvodu je navajal vzroke prerane utrujenosti planinca, ki nastane zaradi krčevite prenapetosti vsega mišičevja, ki se zaradi pomanjkanja primernega počitka ne sprosti. Veliko važnost je treba tudi polagati na dihanje in izdih, ki mora biti v ritmičnem skladu z vsem organizmom.
Prvi del predavanja se je nanašal na razpravo o slabosti, omotici, kapi in prebavnih motnjah in kako preprečiti nadaljnjo škodo, ako se take nevšečnosti pojavijo. Nazorno je predavatelj v besedi in sliki razlagal pravilno ravnanje pri poškodbah, ki imajo za posiedico prelome, rane in izvinke sklepov. Kako in koliko se je v tem pogledu z nepravilnim ravnanjem in nepoučenostjo grešilo v takih primerih, smo videli pri eni izmed težjih nesreč v naših gorah, ko se je pred leti v severni triglavski steni ponesrečil neki visok oso lec iz Zemuna in so mu morali amputirati noge. Zaradi obilice tvarine je moral predavatelj del predavanja opustiti in zato je tudi TK Skala že v naprej določila še dva večera, na katerih bo ponovno predaval dr. Brecelj. Važna navodila, ki jih daje predavatelj, bi moral poznati in obvladati vsak naš planinec in zato smo prepričani, da bo tudi za ostali dve predavanji prav toliko ali pa še več zanimanja. Res škoda je, da TK Skala nima večjih m primernejših prostorov.
_ Ljubljana, 30. januarja.
OUZD v Ljubljani je zbral statistične podatke o našem gospodarstvu v preteklem letu. Povprečno je bilo zavarovanih delavcev in delavec 79.010, v primeri s predlanskim letom 3446 več. Bolnikov je bilo 2140 (plus 333). Povprečna dnevna zavarovana menda je znašala 22.63 (—0.50). Celokupna dnevna zavarovana mezda pa 1,788.382.70 (plus 32.873.70). Če aamačimo leto 1929 kot leto največjega gospodarskega poleta, leto 1930 kot leto začetka svetovne gospodarske krize, leto 1932 kot leto najhujše gospodarske depresije in leto 1933 kot leto gospodarskega zastoja, moramo označiti lansko leto kot leto gospodarskega oživi jenja.
Delovni trg v dravski banovini je preživel v zadnjem desetletju dve krizi. Prvo milejšo krizo je povzročila stvarna stabilizacija dinarja in lahko bi jo nazvali deflacijska kriza. Druga izredno ostra kriza je mednarodnega značaja. Največja letni padec članstva OUZD je znašal ob prvi krizi 1025 zavarovancev, ob drugi krizi pa 14.195.
Poleg zemljiške in kapitalne rente imamo še tretji v socijalnem pogledu najvažnejši produkcijski faktor, delovno rento. Ob prvi krizi so padli zavarovani zaslužki članov OUZD samo za 4 milijone, v drugi pa okroglo za en četrt milijarde. Padec bolniških zavarovanih prispevkov pri 6% tarifu znaša okroglo 15,000.000 vsako leto. Lani je pa celokupna letna zavarovana mezda narasla za 10,000.000.
Naše Gledališče
Drama.
Začetek ob 20. uri. Sreda, 30.: Siroraakovo jagnje. Red Sreda, četrtek.  31.  februarja;  Vihar  v kozarcu. Red B.
Petek 1. februarja: Postržek. Red C.
Premiera v drami. V petek 1. februarja bo premiera Dario Niceodemijeve komedije >Postržekc. V naslovni vlogi debu-tira gdčna Ančka Levarjeva, talentirana začetnica. Komedija je odersko efektno delo in ima lepe, prisrčne momente. Nadalje nastopijo £ja. Nablocka in gdčna Boltar-jeva, ter gg. Kralj, Drenovec, Plut, Danes, Pianeekv. Delo režira g. Emil Kralj. Predstava je za red C.
Opera. Začetek ob 30. uri. Sreda 30. januarja: Mignou. Red A. Četrtek 31.  januarja: Doriea pleše. Premiera. Red Četrtek.
Petek 1. februarja: zaprto.
*
Premiera   opere   >Doriea   plesec. V
četrtek 31. t. m. se poje prvič na našem odru prelepa Odakova opera >Dorica pleše«. V delu ie uporabljenih mnogo prekrasnih medži mu rakih narodnih pesmi. Besedilo je napisal Gjure Vilović. Kar je posebno zanimivo pri tem delu, je to, da so vse v operi nastopajoče osebe v resnici živele. Radi originalnega folklornega ambijenta in medžimurskih plesov, obeta postati opera dogodek dneva. V naslovni vlogi nastopi gdčna ŽupevČeva.
Gost-režiser dr. Kari Hagemann. do cent za gledališko umetnost na berlinski univerzi, režira Straussovo opereto »Neto-pirc, katere Dremiera bo v prvih dneh februarja. Poleg genialne Straussove muzike se odlikuje opereta tudi z originalnim dejanjem: vzrok da ostaja vedno sveža in privlačna, je v dejstvu, da so vse osebe, ki nastopajo v delu 1 j n d j e. ne figure. Zmagovita pot >Netopirja« je torej nagrada za nekaj, kar je vredno, da je nagrajeno: stremljenje po resnici in naravnosti. Komponisti operet in lihretisti sodobnosti streme po vsem mogočen, samo ne po tem. Znameniti dirigent Klemen« Kraus pravi o Straussu: Njegova muzika ustvarja ono atmosfero, iz katere zajemamo najbol?o muzikalnost in je studenec, ki nikoli ne usahne, ter ostane vedno čist.
Iz Kranja
Vsa Gorenjska sivi t pričakovanju najlepšega letošnjega družabnega večera, katerega prirede kranjski gasilci na Svećoi-co dne 2. februarja ob 4. uri popoldne v vseh prostorih >>*arodnega doma« in ki bo v resnici ljudska prireditev v pravem pomenu besede. Zabavi, ki bo zadovoljila vsakega posetnika, je namenjen koncert ter ples v veliki dvorani in spodaj. S prireditvijo je pa združen že priznani Vili. vinski sejem, ki bo obilno založen z ishrano vinsko kapljico iz kleti najuglednejših veietrgovcev in vinogradnikov. Zlasti bo to redka prilika za gostilničarje. Tndi dobrih in izbranih jedil ne bo manjkalo. — Poleg vina bo tudi pokušnja rainovrstnih likerjev. Kegljavci bodo prišli na svoj račun pri kegljanju na dobitke. Keglja se iamo ta večer. — Prireditev obeta biti po vseh pripravah sodeč senzacija letošnje sezone. _ Obveščeni smo. da se Cinrenjke in Gorenjci zberejo na Svečnico na gasilskem droiabnem večeru v Kranju.
T lesenit
— Pozdravni večer jeseniškim smučarskim tekmovalcem. V ponedeljek zvečer se je vršil v restavraciji g. Franceta Dež mana pozdravni večer jesenskim tekmovalcem, ki so pr« tekmah za savezno in slovensko «mu?ar*ko prvenstvo na Po kljuki ▼ hudi borbi do«ec!* v teku. smuku ln smudkli: likih prvo mesto. V restavraciji so ce zbral številni smučarji in prijatelji zimsiVe^a sporta, ki so rtal: duSka radosti nad lepimi uspehi tekmovalcev. V imena SK Skale   je navzoene
Pri dela veki h plačah nam lansko leto ni prineslo zboljšanja. Kljub naraščanju zaposlenosti so lani delavske meade padle. Poprečna dnevna zavarovana mezda je znašala predlanskim 23.23, lani pa 22.53. Deflacijska kriza je bila tako mila, da ni povzročila padanja povprečne dnevne zavarovane mezde, temveč je samo oslabelo njeno napredovanje. Na posledicah svetovne gospodarske krize pa delavske plače še zdaj padajo. Zelo verjetno je pa, da se bo letos tudi padanje plač ustavilo. Vaino je rudi naraščanje delavk na račun delavcev. Kljub raznim teorijam, da pripada ženi že po naravi mesto gospodinje in matere, je odstotek žensk v industriji vedno večji. Predlanskim je bilo v industriji zaposlenih zavarovanih žensk 38.05 odstotka, lani pa 38.55. Odstotek žensk stalno napreduje, vendar v krizi neprimerno bolj, kakor v času gospodarskega blagostanja. Delodajalci štedijo v krizi tudi s tem, da moške kolikor mogoče nadomeščajo z ženskami
Pretežna večina industrij .je lani napredovala. Največji napredek izkazuje tekstilna industrija z letnim prirastkom 2254 zavarovancev. Nji sledi gozdno žagarska industrija z letnim prirastkom 453, dalje javna dela 399 itd. Največje nazadovanje izkazuje mizarstvo z letnim padcem 289 zavarovancev. Temu slede gradnje nad zemljo z letnim padcem 222 ter predelovanje kože in njenih surogat ov z letnim padcem 219 zavarovancev.
pozdravil predsednik z_ Vrha. con, t troe nn mestne občine predsednik oocine t« GZiSP mag. pharm. Jože zabkar, t imena
SK Bratstva preds««^- c. Lojse Bo* xa Alp. SK Gorenjec pa podpredsednik Z-AJbin dmolej. V prijetni družbi se je ra» vila animirana prijetna zabava. Mladina se je ob zvokih domaČe godbe prijetno zabavala, vmes pa delala načrte sa nadaljnje še bolj intenzivno delo ln sa bude borbe, ki jo čakajo pri tekmah doma m v tujrnt
KOLEDAR Danes: Sreda, 30. januarja: katoaftai« Martina, Desialav.
DANAANJK PKIKKDITVK: Kino Malica: Kneglnja čardaAa Kino Ideal: Nete sorodniki. Kino Dvor: Boj za pravico. Kmo diska: Inge ln milijoni UdruZenje jugoalov. Inžeojerjev ta arhitektov — sekcija LJubljana: Predavanje ini. MIlana Fakma ob 20. v društvenem lokalu.
Podružnica 8VD: Predavanje ravnatelja Lapa j-O orhidej ah c ob 19. v predavalnici mineraloškega  instituta na univerzi
Klub trgovskih akademikov: Predavanje g. dr. Murka >Denarni zavodi v JUgo-sl avl ji t ob 20. na Trgovska akademiji
Ljudska nntverza: Nadaljevanje predavanja g. Maksa Robiea ob 19.15 na Trgov ski akademiji.
Rod vzhajajočega solnca Jugoedovemke goxdovniške Uge v Ljubljani: Obftrrl sfibor ob 19. v šoli na Ledini.
DEZURNK LEKARNE:
Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 6, Kn-raJt, Gosposvetska cesta lo, ha Bomnee ded.. Rimska cesta SI.
Občinska seja v Poljčanah
Poljčane, 25. januarja Na nedeljski občinski seji so btti navzoči vsi odborniki, poslušat pa je prišln sejo tudi več občanov, kar sicer doslej ni bil običaj. Zanimali so se namreč za poročilo bivšega občinskega blagajnika, ki pa ni prišel osebno, temveč je poslal v zadevi svojega poslovanja le pismeno poročilo. Dalje se je razpravljalo o ostavki občinskega odbornika g. Simona Prešerna, ki pa je po pojasnilu g. predsednika občine svoj odstop umaknil. Razen toga so se obravnavale še sledeče zadeve:
S podjetnikom tukajšnje elektrarne g-Vez jakom je bila sklenjena in podpisana nova pogodba glede cestne razsvetljave, po kateri prevzame podjetnik rudi vsa popravila in dobavo potrebnih žarnic. V davčni odbor so bili izvoljeni gg Geuer, Blaiič in Kodrič ter Bauman J., Detiček Štefan m Fuks kot namestniki. Mnogim jc btto priznano domovinstvo, tako Skrbišu Francu iz Lušečke vasi, Kolencu iz Studenic Fi-ketu iz Luš. vasi, Cvahtu iz Stanovskega, Mohorku iz Dolgega vrha m Rebcrniku iz Mahoreke vasi. Odobrenih jc bilo dalje već podpor v denarju in naturi Razpravljalo se je tudi o prošnji trga Srudenicc v zadevi vodovoda, kar bo podprla občina zaenkrat na ta način, da bo priskočila s precejšnjim deležem na pomoč eventualno ustanovljeni vodovodni zadrugi, kar se p« tiče tamošnjega podirajočega se mostu, pa ie storila vse korake za potrebno podporo. Na predlog odbornikov je bila pregledana občinska blagajna. Preglednik je poročal, da je naiel blagajno v redu in sicer znaša skontracija 145 730 Din dohodkov. 135.213 Din izdatkov in 10.°26 Din ostanka. V bodoče bo vodil blagajniške posle delovodja, za kar položi gotovo var§čino.
To čno so se določile občinske uradne ure. ki bodo ob delavnikih od 8. do 12 in od 14 do 18.. v sobotah od pol 8. do poJ 14. in ob nedeljah predpoldne. Predsednik ima svoie uradne dneve ob torkih, petkih in nedeljah. Po 3 in pol urnem razpravljanju ie predsednik občine g. Anton Medved zaključil živahno seio. za katero je vladalo
Prisiljen.
— Kaj, ti že prodajaš saksofon?
— No, kaj hočemo, eni prodajajo drugi kupujejo. Saj ga nisem hotel prodati, toda moj sosed je krrnfl ..
— Kaj?
«— Revolver
-tev. 25
^SLOVENSKI NAROD«, dne 30. januarja 1935
Stran 3.
UXBI PREMIERA
PODMORSKI PEKEL
To je pravo t umsko čude.    Posnetki pod morsko gladino prvikrat v fiimu.
Scene, kakršne se »niste videli. KLJTNT KINO MATICA, ' -!ef. 21-24 Rezervirajte vstopnice v pretprodaji.
DNEVNE VESTI
— Z banske sprave. Namestnik bana dr. Pirkmajer v petek 1. februarja ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
— Konferenca industrijcev. Predsednik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. Vladimir Arko je sklical za jutri ob 10. v Beogradu konferenco predstavnikov naše industrije. Med drugim bodo na konferenci obravnavali problem ovir v našem izvozu, vprašanje železniške tarife, zlasti odprave gospodarsko neupravičene 10 •/• doklade na vozarino, vprašanje kreditov za industrijo itd. V petek ima deputacija industrijcev obljubljeni sprejem pri ministrskem predsedniku g. .levtiću, pri finančnem ministru dr. Stojadinovku in trgovinskem ministru dr. Vrbaniču. Slovensko industrijo bodo zastopali na konferenci predsednik Zveze industrijcev g. Anton Krejči. podpredsednik Centrale industrijskih korporacij 5. dr. Fran VVindi-scher in tajnik Zveze industrijcev g. dr. Adolf Ciolia. slovenska d?let*acija bo priključila sklepom konference predloge, ka ko poživiti naše gospodarstvo.
— Iz banovinske službe. Za banovinskoga uradniškega pripravnika pri sres-kem cestnem odboru t Šmarju pri JeJšali je imenovan Viljem Steiner; premeščen je banovinski arhivski uradnik Ivan Kiso-vec od banovinskoga zdravilišča na Golniku k banski upravi v Ljubljani; izpreme-njon je odlok, s katerim je bil tehnik »Ivan Janš »k premeščen od banske uprave k sreskemu cestnemu odboru v Prevalje v toliko, da se Imenovani premešča k sres-kemu cestnemu odboru v Kamnik; razveljavljen je odlok, s katerim je bil banovinski tehnični pristav pri banski upravi v Ljubljani ini. Hugo Fink premeščen k «reskomu cestnemu  odboru v Krško,
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljuosti, razdraženosti sezite takoj po staropre-izkušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in Črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo, lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo-»Franz Josefova« voda se dobi v vseh vina h.
O tem bo marsikaj v filmu, ki ga bo ZKD predvajala v  potek pod   naslovom »Sve Aston, vseh zaljubljenih patron«.
—ti »Podmorski pekel«. Film pod teiii naslovom, ki ga bo jutri predvajal Elito kino Matica, jm pravo čudo filmske tehn k«. To Je edmi film. ki nam kaže bodoč vojno na morju Dal nam bo pogled v de!< vanje podmornic ia letal. Pri vsej res nos P* bodo v fihn vpletene tudi dobre komu ne scene po zaslugi znanega komične*?;, igralca Jinwnyja Durante. FIlm odlikuje si jajaa igra, pole« nJega tndl vrsta krasni r morskih posnetkov. Zajeli so Jih po več r. bitan Drača.
—lj Orala,  daljnogledi,   barometri, foro aparati itd. najngodntjfi nakep pri Fr. P. Zajca, isprasaoems optiko. Ljubljana. Stari trg 9. Ceniki  bresplatao. ML
vil 2, v Ljubljani 2, v Mariboru L Davi je kazal barometer v Ljubljani 7*1.5, temperatura je znašala —4.
— Mnogo smučarjev bi hotelo ie v petek  na Gorenjsko, toda zaradi zaposlenja ne bi mogli doseči večernega vlaka, bi se P t  lahko  odpeljali  z brzovlakom, če bi ;ntel ta zveso od Jesenic dalje proti Kranj* sk   etri   Tudi  v Zagrebu je mnogo takih, k:   Lv   morejo     'potovati že  popoldne ob 13., da b: bili zvečer na Gorenjskem. Da -e temu omogoči to, naj se v petek pre- i stavi   rlak  št. 8*>1S, ki odpelje pred praz nlki  in ob sobotah z Jesenic proti Rate- i čem — Planici ob 20.5-6 na £2.15. torej za piibli&no IV« ure, ker bi ta imel zvezo na i braovlak. ki  prihaja ob 22.12 na Jesenice. ] će se to razglasi pravočasno, bo prišlo sigurno  mnogo  smučarjev   iz Zagreba.
— Nov grob. Na zabjaku je umrl danes ponoči znani eostilničar in posestnik Anton R a ž e m Njegova eostilna je v Ljubljani na ?lasu kot ena najboljših. Pokojni je bil kot značajen in simpatičen mož splošno priljubljen. Poerreb bo jutri ob V. z Žabjaka št. 3. Bodi mu lahkn zemlja, težko prizadetim svojcem Daše iskreno sožalje!
Iz Celja
PRIDE VELEFTLM
po   Ibsenovih motivih Norveške
— Epopeja
— Proračun savske banovine. Tudi proračun savske banovine se je letos zvišal in sicer za 5,0ir0.000 Din. Proračun znaša 134,966.Lrin. Za spomenik kralju mučeniku je v proračunu savske banovine določenih 500.000 Din, dočim je v proračunu dravske banovine določenih v ta namen 100.000 Din.
— Razld društva. Dijaško podporno društvo na državni tekstilni šoli r Kranju se je prostovoljno razšlo.
— Za delomrzneže in izkoriščevalce občinskih podpor proglaša banska uprava Ivana Krošla iz Ptujeke gore, Jožefa švajgerja is Podzemlja, Franca Kotnika iz Ribnice na Pohorju, Pavla Reša iz Selnice ob Dravi m Feliksa Polanca z Otiškega vrha.
— Delo doba. Borsa dela v Ljubljani sprejme za takoj kovača za sekire, Žagarja, strojnika za opekarno, brusača nožev ter večje število kuharic služkinj in sploh hišnih poslov za Skoplje,
— Zlato v bosanskih rudnikih. Neko angieško rudarsko podjetje je poslalo lan: strokovnjake, da preiščejo zapuščene rudnike v Bakovičih in Kozogradu pri Foči. Rudniki so last madžarske rudniške družbe, ki jih je eksploatirala do 1919, ko jih je naša država sekvestrirala. Angleži so našli v teh rudnikih zlato, ki ga je več v mdi  kakor v kalifornijskih rudnikih.
Iz Ljubljane
—lj Smetišče skoraj v vsaki ulici. Pod Rožnikom v mestnem delu tudi odvažajo smeti smetarji, a razen tega jih lahko odlagamo tudi na številnih javnih smetiščih. Z odvažanjem smeti vržemo takorekoč pesek v oči treiieni, priljubljena smetišča pa ostanejo. Tako imamo n. pr. v Rutar-jevj ulici tik ob hodniku smetišče in posebno veliko tudi ob Cesti na Rožnik. Sloves tega smetišča Je že velik, saj ga ob nedeljah občudujejo množice meščanov, ko gredo na sprehod.
—lj Pevsko društvo »Sava« ▼ Ljubljani vabi vse prijatelje pevske družbe na zabavni večer s plesom, ki bo na Svetnico 2. februarja ob 18. ari v dvorani Sokolskoga doma v Atepanji vasi. Kdor si želi par uric prijetnega razvedrila naj pride med vesele Savane, ki mu bodo postregli z dobro kapljico in svežim prigrizkom.
—lj Zveza Maistrovih borcev, odsek Ljubljana vabi na tovariški sestanek, ki bo v restavraciji Pri levu, Gosposvetska cesta v ponedeljek 4. februarja ob 2fj. uri Ob tej priliki se bodo razdelili rudi društveni znaki. Pridite polnoštevilno!
PRIDE VELEFTLM
9unt
po   Ibsenovih motivih Norveške
— Epopeja
PRIDE VELEFTLM
(p
Gynt
po   Ibsenovih motivih Norveške
— Epopeja
— Iz zdravniške služba. V imenfck adravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan dr. Hotzl Rudolf, zdravnik v
Apačah.
— Iz odvetniške službe. Dr. Ahazhizh Viktor, odvetnik v skofji Loki, se je 25. t. m odpovedal izvrševanju advokature. Za prevzemnika pisarne je imenovan dr. Pokom Joško, odvetnik v škofji Loki.
— Iz »Službenega lista«, z Službeni list sr. banske uprave dravske banovine-« št. 9 z dne 29. t. m. objavlja kraljev ukaz o ukinitvi kraljevskega konzulata v Varni, pravilnik o oddajanju banovinskih žreb cev v zasebno oskrbo, uvrstitev občinske ce*5te I. reda skozi Slamno vas med banovinske ceste II. reda, objavo volilnega odbora za volitev senatorjev v dravski banovini, objavo rzprememb volilnega odbora za volitev senatorjev v dravski banovini, dopolnitev in popravo volilnega imenika upravičencev za volitev senatorjev v dravsk* banovini, kandidatno listo za volitev senatorjev in izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine
— Ukinjena zasebna trošarinska skladišča. Finančni minister je z odlokom vzel pravico do zasebnega trošarlnskesa skladišča Djordju Radivojeviču iz Vukovarja za bencin, Gušenu Adalbertu iz Maribora za Špirit ln P**'•Mu Eerlnu 'z Maribora za špirit.
— Vreme.   Vremen'-1* a   napoved pravi, da bo deloma oblačno, zmerno mrzlo vre me   Včeraj je s-než'lo  v  Beogradu, Sara jevu  ln   cn»*»*»ljfi   NajviAia   temperatura je znašala v Splitu 9. v Rogaški Slatini 4, v Skopljn X, v Zagrebu, Beogradu in Saraje-
—lj 0 Dodekanem bo predaval prizma- j ni predavatelj g. dr. Branko Vrčon jutri ob i 8.30 zvečer v predavalnici na realki (Ve- j gova ulica). Iskreno vabi društvo >Tabor«. J
—lj Združenje mesarjev in klobasicar-jev v Ljubljani naznanja cenjenemu občinstvu, da bodo mesarski lokali in stojir-ce v soboto dne 2. februarja do 15. are odprte, v nedeljo pa zaprte.
—lj »Roksi* pri društvu »Soči« v LJubljani. To zabavno, veselo in duhovito komedijo priredi i>Soča« v soboto dne 2. februarja ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Nastopili bodo iz prijaznosti priznano zelo dobri igralci Prnovskega odra. Kdor še ni videl te humorja polne igre. naj ne zamudi prilike in naj prihlti na svečnico v gornjo dvorano. Preskrbite si pravočasno vstopnice pri tov Pavšioo, poslovodji pri Jelačinu, na dan prireditve pa v Delavski zbornici 2 ari pred predstavo. Prireditveni odsek.
—lj Sočani! Neizprooljiva smrtna kosa je požela iz naše srede dobrega in zvestega člana. Naše dobričine Antona Rti-m a, gostilničarja na fcabjaku, ni več, odšel je v večnost. Naša doržnost je, da se polnoštevilno udeležimo pogreba, ki bo jutri ob popoldne iz hiše žalost!, z&bjak št. 3, 'na pokopališče k Sv. Križu. Preostalim   naše   iskreno   sožalje. Odbor
Danes je v ZVOČNEM KINU IDEAL
DAN SMEHA
Feliks Breasart.   R. A. Roberta in Adela Sandrock v filmu
Nežni sorodniki
Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer
—lj Peer Gynt gigantska drama po Ibsenovih motivih, se nam obeta te dni v filmu To delo bo navdušilo vsakega ljn-bitelja umetnosti. Junak dejanj je človek z dušo. polno hrepenenja po življenju v širnem svetu. To filmsko delo je prava senzacija za vse obiskovalce kino-predstav. Mojstrski film ?e bo predvajal te del v Elitnem kinu Matici
—lj Tako je! Sv. Anton je bil ln bo patron vseh zaljubljencev, če le more, oslt-ši vse, ki se mu priporočijo. Priporočila pa so različna in *e zaradi tega zgodi, da patron nekaterim prosilcem tudi pooagaja
—C Preložena tekma v smuku. SK Olimp je svojo oa nedeljo 27. t. m. določeno tekmo v smuku na Tovstu nad Celjsko kočo zaradi neugodnih snežnih razmer preložil na svečnico 2. februarja ob pol 11. dopoldne.
—c Veliko tatvino Čevljev In koles «o odkrili pred dnevi v Celju   Policija je are t'rMa   i'vo   ^torllofl   fn   ju   lKroč'1« sodlSču Del ukradenega blaga so že našli.
—c Avtomobil se je vnel. V ponedeljek zjutraj se Je H neznanega vzroka vne! sp-ednji del sejmarskega tovornega avto mobila, ki je last g. Franca Kedla v Ga berju pri Celju. Ogenj je nastal v eraražl. kjer je b!T avtomobil shranjen. Ogenj je um Cil sprednji flel avtomobila. Skoda sna-ša okrog 7000 Din.
Iz Maribora
— Obračun dela bo polagal v četrtek zvečer Sokol Maribor Matica na rednem oJinem zboru v gornji mali dvoran: Na r enega doma. Bratje in sestre! Vaša loli nosi je, ua se občnega zbora udeležite.
— Nova žrtev smučanja. Pri smučanju si je zlomil nogo SletnI delavčev sin E'i-v-r IJiu. iz auelcev. Pošk</ ovanega deč ka  so  pripeljali   v  mariborsko bolnico.
— Nabavite si davčne karte. Dne 31 januarja je zadnji dan za plačilo toci'ue takte za Iti. polletje in za nauavo davčni'j kart za leto 1935 za hiano sluiabni ^tvo Zaka<" plačila in nabave davčnih ka.-* se kaznuje z enkratnim zneskom cedre takse in petkratno vrednostjo davčne karte.
V soboto ne bo tržnega dneva, vie tno tržno nadzorstvo sporoča, da za .a     iiazniKa sobotni tržni dan odpade.
— Znameniti »Praški kvartet« nam do
piil*fcvii v toreK 5. februarja prav prijeten večer v mariborskem gledališču. Ta oi»ičui komorni kvartet, ki si je kot =>zu-ka« kvartet pridobil na svojih turnej aji neminljivo slavo, bo prav gotovo osv.jjil '•j-I' ves Maribor. Cene bodo kljub vel*.\e-mu umetniškemu dogodku dramske.
— Na svečnico bodo trgovine zaprte. Z-'ruž* L;e trgovcev za mesto Maribor javlja, da bodo trgovine v soboto dne 2. februarja, to je na praznik, ves dan zaprt«
Potrjena   obsodba  in  še nameček.
Nedavno je bil kletni Ivan Leskovar, ki je v druržbi 9 drznih pajdašev vlomil v Makolah v neko trgovino, obsojen od tukajšnjega okrožnega sodišča na 3 leta in 3 mesece robije. Ker pa se je obsojenec pritožil, je kasacijsko sou^ce odredilo ponovno razpravo. Ta^o je bil na včerij-šnj; glavni razpravi vlomilec obsojen na isto ksze\ kot prej, za nagrado pa so ga obsodM tudi na prisilno delavnico. Leskovar ima zelo temno preteklost in se > že v i* kot leto dni potikal okrog brez dela ter ae je preživljal večinoma le s tein kar je izvabil od raznih prostitutk.
— Nušicevi »žalujoči ostali« bodo po-slednjikrat uprizorjeni nocoj za red C. Na izredno sabaven način, ki mu je primešano mnoge satire. riše Nušič pogultm ?!ahto, ai rreži na dedščino za bo*Tat in nokojniVcm  Veljajo znižane cene.
— D>°ug.« rcptlza »Od zo*e do mraka«. Abonentje reda B t*ejmejo v četrtek 31 t. m  GofHihcTo zanimivo ln duhov*:o oa-sen za odrasle »Od zore do mn^^,'. ki je et  nedavu.  nstni  predstavi  d'**>egia po pcln p«-oe*
— Tudi pri nas se bodo združili filozofi v posebnem odseku. Pobudo za to so dobili mariborski filozofi iz Ljubljane, kjer jc bil pred kratkim ustanovljen tnk odsek.
— Opozorilo. Opozarjamo davčne za vezance (da se izognejo kazni), da poteče rok za vložitev davčnih prijav za pndob-nrno. davek na poslovni promet, luksus tcT rentnino za leto 1935 dne 31. januarja 1935
!z Ptuja
— Izsleden požigaloc S pomočjo ljubljanske policije ee je končno posrečilo izslediti prave požigalce velikega posestva trgovca in gostilničarja Primožiča Izidor ja iz Sv. Barbare pri Halozah, ki je pogorel lani meseca decembra. Skupna škoda se je cenila na 600.000 Din. Ljubljanski p< licijski organi so skupno z orožniki aretirali dva osumljenca ter ju odvedli v sodne zapore. Oba sta požig že skesano pr-znala
— Občni zbor ptujske gasilske Čete se februarja • ob 19.30 v igornji dvorani Narodnega aoma. Dolžnost vseh članov Je, de se občnega zbora udeleže.
— Občni zbor ptujske galiske čete te je vrftli v nedeljo ob veliki udeležbi član str*, v gasilskem domu. Iz poročil funkcijo: zrjev je poenoti, da je požarna bramba opravila v minulem letu mnogo požrtvovalnega dela, saj je intervenirala pri 26 požarih !n lA*la z rešilnim avtom nad 100 voženj (5(2 bolnikov, 39 nezgod. 9 porodov, 13 težkih poškodb, 7 telesnih po škodb, 1 samomor in 1 poskus samomora) Imela je v celem 41 praktičnih vaj, med temi tudi 2 veliki mokri vaji. Finančna stanje čete je zadovoljivo V odbor je bil ponovno Izvoljen za predsednika šolski nadzornik g. Cepnder Leo, za načelnika g. Breznik Franc, za upravitelja rešilnega oddelka g. Pihler Jurij, ©stali od bor pa je ostal po večini neizpremen;en
— Aretacija. Ptujska policija je areti rala v nekem hotelu 331etne-r i Lukm?na Antona \v S21etnega Mlakarja Ivana, oba iz Gorice Oba sta se potikala od gost1* lit- » ui>atJne ter nadlegovala goste 7 h*, r. »njem. pri čimer sta se tako nap'la, da •tT postala naravnost nadleSna. Oba na bflT oddana v wodne zapore.
Pri rtopafte k „Vodnikovi družbi"
Pred velikimi smuškiitii tekmami v Lescah
Nastopila bo elita naših
borba za
smučarjev — Obeta se huda prva mesta
Jesenice, 29. januarja. Velike smuške tekme, ki bi se mo* rale po prvotnem račrtu vršiti 12. in 13. januarja v Lescah, se bodo vršia, v celem obsegu v soboto 2. in v nedc Ijo 3. februarja v Lescah. Tu bo GZSP izvedel I. del tekem za podsavezno prvenstvo in sicer v teku in smuških skokih, drugi del podsaveznega prvenstva pa se bo vršil v smuku in v srnu« ških likih 17. februarja na planini Rožci in bodo te tekme veljale kot izbirne tekme za mednarodne tekme v smuku in v smuških likih za Nurren v Švici.
Za tekme v Lescah se vrše tako pri podsavezu. kakor tudi v podsa* vezu včlanjenih edinicah temeljite pri* prave. Podsavezna uprava in tehnični odbor imata večer za večerom seje. tekmovalci imajo sestanke in preda? vanja, v prostem času pa se vežbajo v prelestni zimski naravi in se pri* pravljajo za hud boj, ki se bo bil v Lescah med vso jugoslovensko smu« carsko elito. Pri tekmah v Lescah na*
stopijo med drugimi vsi oni smučarji, ki so se borili za prva mesta za sa* vezno in slovansko smučarsko prven» stvo na Pokljuki. Poleg gorenjskih prvakov nastopijo najboljši tekmoval* ci iz Ljubljane, Celja, Maribora, Za= greha, Delnic itd.
Vsi tekmovalci za tek morajo biti v soboto popoldne v Lescah, kjer jim bo vodstvo tekme razdelilo nastopne številke ter jim pokazalo progo in se bo izvršil tudi zdravniški pregled Za udobna in cenena prenočišča ter za dobro prehrano je v polni meri po* skrbljeno.
Sodeč po prijavah bo to ena največjih zimskosportnih prireditev, kar jih je bilo kdaj na Gorenjskem. PoleG starih smučarskih prvakov se bo zbrala mlada smučarska garda, ki jim tesno sledi in bo. če bo s takim ve* seliem vežbala kot doslei. kmalu sto* pila na prva mesta, ki jih ho lahko z uspehom hranila doma in šla lahko z ler»5imi nadami na uspeh tekmovat ▼ rutino.
Mestna zastavljalnica
v nevarnosti
V naši banovini je ljubljanska zastavljalnica edina v
občinski upravi
Ljubljana, 30. januarja.
Mestna zastavljalnica je v pravem pomenu ustanova s socijalnim znača? jem in jo lahko prištevamo v eno vrsto s socijalnim uradom. Pribežalis šče je onih, ki se ne morejo več ni* kamor drugam zateči po pomoč, in jim nudi posojila na razstavljene predmete po ugodnih pogojih, kajti, ponovno naglašamo. zastavljalnica ni podjetje, ki bi delala za dobiček. Da so zastavljalnice v večjih mestih ne* obhodno potrebne, je razumljivo sa* mo po sebi. Če pa kdo o tem dvomi, bi moral tudi dvomiti o potrebnosti socijalnih uradov. Da zastavljalntea lahko posluje, se mora vzdrževati s svojimi dohodki, t. j. z obrestmi po* sojil. Obrestna mera je nizka in ker se mora tudi zastavljalnica držati uredbe o maksimiranju obrestne me= re, razen tega tudi ni razumevanja za njen pomen, zato je v nevarnosti. Obrnili so se na bansko upravo ter utemeljili pomen zastavljalnice, a njihovim težnjam niso naklonjeni Najvišja instanca je državni svet, toda ni izključeno, da bi jih tudi v Beogradu zavrnili, ker so v drugih pokra* jinah drugačne razmere in zastavljal« niče v zasebnih rokah.
Mestna občina se pa tudi ne more s posebno vnemo zavzemati za obstoj zastavlialnice. ker nima od nje nobe* ne koristi. Sicer bi lahko govorili o posrednih koristih, kajti občina ima vedno posredno korist, če blaži bedo svojih občanov, a v praksi povsod odločaio neposredne koristi S tem se* veda ni rečeno, da bi rudi v borbi za zastavljalnico ne odločali nesebični motivi, pač pa je treba povedati, da se občina zavzema za zastavljalnico predvsem iz nesebičnih razlogov
V naši banovini je naša zastavljal* niča edina v občinski upravi V Mari* boru so tudi nameravali osnovati mestno zastavljalnico, ko so se pa poučili pri naši zastavljalnici, s kakš; nimi težkočami se bori. so ustanovi; tev opustili Tudi ta primer nam kaže. da naše mestne občine ne vodiio se* bični razlogi ter da zagovarja potre* bo zastavljalnice kot socijalne, dobro* delne ustanove.
Za našo zastavljalnico se pa mo* ramo tudi odločno zavzeti zato. ker bi se po njeni ukinitvi nedvomno za* čele ustanavljati zasebne zastavljalnice, ki bi ne imele več značaja socijal* nih ustanov Nihče bi nam ne mo<?el več Jamčiti, da bi si nekateri ne ko* vali denarja iz ljudske bede, kar nam potrjujejo že dovolj sleparije pri za* sebni zagrebški zastavljalnici, odkrite pred letom. Izkoriščanie liudske bede moramo v tem primeru preprečffi in prekrižati račune verižnikov, ki se že vesele dobička. Razne vrste verižni* štva so se že dovolj razpasle zadnje čase med nami. posredovalcev za naj* razlicnejše namene, za posojila, sluz* be, poroke, stanovanja itd. je že pra* va armada. Posebno v teh časih je potrebno, da se naša zavarovalnica obvaruje raznih napadov in da se za* varuje njen obstoj. Njeno delovanje v desetletju je dovolj dokazalo, da je v resnici ustanova socijalnega značaja in da je solidna ter prepotrebna po* slovalnica.
V podkrepitev naših navedb in v zagovor zastavljalnice navajamo še neka i številk.
Mestna zastavljalnica izkazuje le* ta 1°31: zastavilo je 17.816 zastavljal* cev za posojilo 3,411.110 Din Zastav^ Mene predmete je rešilo 15.638 zastav* Ijalcev za 3.114.840 Din Posojila so se obrestovala z 20*>07S Din Opravnina je znašala 166.206 Din Na dražbah so prodali 1488 kupcem za 200 280 Din zastavljenih predmetov Dražbene pristojbine so znašale 27.960 Din. Denar*
nega prometa je bilo 7.561.996 Dm. Za 1. 1932 je naslednji izkaz: 18.191 zastavljalcev je prejelo 3,308.190 Din posojila; zastavljene predmete je rešilo 16.076 zastavljalcev za 2,970.620 Din. Posojila so se obrestovala z 213.042 Din. Opravnma je znašala 134.042 Din. Na dražbah so prodah' 1854 kupce mza 270.160 Din zastavi je« nih predmetov; dražbene pristojbine so znašale 28.031 Din Denarnega pro* meta je bilo 7,524.513 Din. — L. 1033: 19.666 zastavljalcev je zastavilo zrn 5 3,453.860 Din predmetov; izmed njih jih je rešilo zastavljene predmete 17.188 za 2.221.480 Din. Posojila so se obrestovala z 222.°87 Din. Opravnina je znašala 142.452 Din Prodali so 1747 kupcem za 234390 Din predmetov. Dražbene pristojbine so znašale 30.272 Din Denarnega prometa je bilo Din 7.780.563 — Lani- 10 866 zastavljalcev je zastavilo za 3.341.860 Din predme* tov; 18.441 zastavljalcev je rešilo za*» stavljene predmete za 3.220.040 Din. Posojila so se obrestovala z 224.573 Din; opravnina je znašala 133.575 Din. Na dražbah so prodali 1500 kupcem za 181.630 Din predmetov. Dražbene pristojbine so znašale 25.048 Dm. Denarnega prometa je bilo 7.653.2% Din-
Nova palača
v Mariboru
Maribor, 29. januarja.
O izredni podjetnosti priljubljenega, mariborskega kinopod jetnika g. G listina smo že ponovno poročali. G. Gustin se ni ustrašil gospodarske depresije, ki teži skoraj vse sloje, in je z veliko smelostjo zasnoval širokopotezen načrt, ki je bil kronan z zavidljivim uspehom. Na Grajekem trgu je ob vhodu v Vetrinj-sko ulico zgradil vprav velemestno palačo, ki je pravi okras obmejnega Maribora. V tem modernem in razkošnem poslopju, ki je namenjeno predvsem za zvočni kino, se bo v petek zvečer prvič vrtel film, kar bo za naše mesto velika senzacija. O stavbi sami smo pred meseci že poročali, le tolike lepote in veK-komestnega razkošja nismo mogli vsi pričakovati. Načrte za to impozantno zgradbo v središču mesta je napravil inž. arh. Vladimir Šubic, sorodnik gosp. Guština, vodstvo pa je bilo poverjeno inž. arh. Drofeniku. Krasno stavbo je zgradila ugledna mariborska tvrđka ini. Jelene & Šlajmer.
Kino dvorana je najmodernejše urejena in je vodstvo kina gledalo predvsem na to, da je dvorana v vsakem pogledu strogo higijenična. Ventilacija je idealna, centralna kurjava pa skrbi za prav prijetno toploto. Razkošna dvorana je razdeljena v parter in balkon, kar je novost za Maribor, ki takih kino-dvoran doslej še ni imel. V njej je prostora za 600 gledalcev. Posebno moderna in razkošna je tudi čakalnica, okrašena s prekrasnimi z marmorom obloženimi stebri Na najvidnejšem mestu pa je bronast relief blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja, pod njim pa njegove poslednje besede: Čuvajmo Jugoslavijo! Vhod je prav velemesten in ga obdajata v polkrogih dva velika lokala s krasnimi izložbami na Vetrinjsko ulico. Prekrasen bo zvečer pogled na Grajski trg in Vetrinjsko ulico, kajti neon-luči bodo rdeče in modro razsvetljevale vso okolico. Nedvomno je to v veliko korist tudi našemu tujskemu prometu. Pozabiti pa no smemo, da je bilo pri gradnji zaposlenih mnogo revnih delavcev, Id bi bili sicer brez dela. Tudi v tem je velika dobrina te stavbe. Torej v petek zvečer se nam bo ob pol 9. slovesno predstavila ▼ novem Grajskem kinu slavna Greta Garbo v prekrasnem filmu >Kraljica Kristina«.
Stran 4.
SLOVENSKI NAROD«.
30.
1935
Stev
Frank Heller:
3U
Sibirski brzovlak
ROMAN
Ko je bil že daleč od kazine na pustih poljanah med Zoppotom in Gdan-skim, je opazil nekaj. Za seboj je zaslišal ljfidi, ki so na vso moč tekli. Njihovi glasovi so ga zdramili iz zainišljenosti. Krik, ki ga je slišal za seboj, je pričal, da ti ljudje nekoga love. Toda šele počasi je spoznal, da je bil ta nekdo, ki so gs. lovili, on sam.
Zaničljivo se je nasmehnil v nočri temi. Lahko jim privošči lov, če si ga žele. To ga je mikalo. •
Sele ko je zaslišal za seboj renčan"***
policijskega psa, ga je minil smeh.
Deseto poglavje
ZAROTA MALIH EN VELIKIH MOŽGANOV
Od trenutka, ko sta prišla Gerdt Ly-man in Jakob Isocka do zaključka, da je blaznežev denar po božjem in človeškem pravu njuna last, je Gerdt Lyman zapečatil ta zaključek še s petimi čašicami konjaka. To je pomnožilo število njegovih čašdc konjaka tisti večer na trinajst. Ko je plačal zadnjo čašico in grenko vodo Jakoba Isockega, se je izkazalo, da mu je ostalo še sedemsto mark.
Jakob Isocki je klical živega boga za pričo, da nima niti beliča. Sedemsto mark ni imele nobenega pomena za ljudi, ki so se pripravljali razlastiti prihodnjega dne milijon v zlatu. Nasprotno se je pa dalo mnogo priigrati v kazini s sedmimi stotakd. Zato sta odšla v kazino igrat po sistemu Jakoba Isockega. Saj je bil dosegel presenetljive uspehe, ko je igral za blazneža.
Ko sta odhajala iz kazine, je bila ura dve po polnoči in imela sta skupaj tri marke. Vse drugo je počivalo kot prispevek v ruletni blagajni. Tri marke pa niso zadostovale niti za vozni listek do Gdanska. Gerdt Lyman je torej pozval na akademičen način samega sebe, naj prenočuje kar pri svojem prijatelju in sozarotniku. Sozarotnik ovi protesti so našli gluha ušesa.
Malo prebivalcev Kitajske spi tako neugodno, kakor je spal Kitajec Jakoba Iscckega. Ko se je prebudil, je bil še pod vplivom trinajstih konjakov bojevit, polh drznih načrtov in brez svoje običajne malodušnosti. Z gnusom je zrl na svoje tri marke.
— Denarja moraš preskrbeti, — je dejal Jakobu Isockemu trdo.
— Križ božji! Jaz naj preskrbam denar? Kako? Kako?
— Denarja mi moraš preskrbeti, kajti sicer ugasne najino tovarištvo samo od sebe, sam se odpeljem v Gdan&k in dvignem blaznežev denar. Denar moraš preskrbeti tudi zato, ker sem lačen in žejen. Nasprotno me pa prav nič ne briga, kako ga boš preskrbe!. Kaj nimaš nobenega poklica?
— Tika me, kakor bi bil njegov sluga. — je vzkliknil Jakob Isocki, — Kaj takega še svoj živ dan nisem doživel.
— Tikam te, ker si mali mozek. Jaz sem veliki mozek. Zarotila sva se, da preVzameva blaznežev denar. Mali mozek slepo posluša veliki mozek. Zdaj mi pa odgovori, ali nimaš nobenega poklica?
— Novinar sem.
— Novinar si? Podoben nisi novinarju, toda če že si, sedi in napiši članek. Članek mora biti tako obsežen, da se bova   laiiko najedla   in odpeljala v
— Križ božji, jaz naj napišem članek, da se bo mogel on najesti!
— Moraš, sicer ne dobiš od blazneže ve ga denarja niti beliča.
Jakob Isocki je globoko vndihnil, sedel povedene glave za mizo in napisal optimističen članek. V najpestrejših pridevnikih je dal svoji besnosti prosto pot. To je trajalo dolgo. Ko je bdi članek napisan, je bila ura dve. Gerdt Ly-man je odšel z njim k ravnateljstvu kazine, kjer je dobil Jakob Isocki 150 mark. Poskusil je spraviti jih, pa ga je zgrabila krepka roka in jih spravila v varen žep.
Obedovala sta v kolodvorski restavraciji za pičlih 70 mark, kajti Jakob Isocki je bil izgubil ves apetit. Gerdtu Lvmanu je pa jed dobro teknila in izdaten obed je žalil s tremi čašami grenke vode. Potem so ga naenkrat obšli mirnejši občutki do njegovega sozarotnika in dejal je:
— Sicer bom pa imel morda v Gdan-sku kaj denarja. Će ga dobim, .pustim blaznežev denar pri miru, pač te pa spremim do doma, kjer stanuješ, in gledal bom, kako boš vlomil v hišo. Če ne boš zasačen, ti posodim toliko, da se boš lahko odpeljal domov.
Sama misel na črno sukneno vrečico, ki jo je držal prejšnji dan v roki, je prisilila Jakoba Isockega, da po teh besedah ni vstal in odšel glasno kričeč. Toda spomin na tisto vrečico ga je vestno spremljal kakor senca, neprestano je čutil v roki njeno prijetno težo, čutil je zapeljivo božanje zlatnikov med prsti, mraz ga je spreletaval pri misli, da bd mogla imeti vrečica petsto sestrskih vrečic z enako množino zlatnikov, ki so samo čakali, da jih odnese.
Drzni pijanec ob njegovi strani je trdil, da pozna kraj. kjer so spravljene te vrečice. Treba je torej bilo ostati v njegovi družbi, dokler ne najdeta dotič-nega kraja, potrpežljivo prenašati njegove neokusne dovtipe, delati prijazen obraz, čeprav je zapravljal njegov denar, ko bo pa imel denar v rokah, mu bo že pokazal.
— Lisjak si, — je dejal Gerdt Ly-man in se ozrl na svojega sozarotnika. Pravi zvitorepec si. Toda če misliš, da me boš speljal na led, se pošteno motiš. Jaz sem veliki mozek, ti si mali mozek!
Okrog štirih sta bila v Gdansku. Najprej sta zavila v hotel »Krakov«. Nobene brzojavke za gospoda doktorja, nobenega denarja za gospoda doktorja. Ali je nameraval gospod doktor nocoj spati v svoji postelji? Postelja je nestrpno čakala na redko priliko, da bi mogla sprejeti gospoda doktorja.
— Moji rojaki so nesramni, — je dejal Gerdt Lyman svojemu sozarotniku in ga potegnil za seboj na ulico. — Nobenega denarja ni bilo zame, tako ostane samo denar našega blaznega neprijatelja. Naprej, tako veleva najina usoda! Najprej pa morava popiti čašico grenkega.
Popil je d>e. Njegove oči, ki so se bile nekoliko razjasnile pri vesti, da ga v hotelu ne čaka noben denar, so se zopet zaiskrile v vlažni življenjski odločnosti. Jakob Isocki ga je gledal z mržnjo in zaničevanjem. Se enkrat je odločil spomin na sukneno vrečico.
Gedt Lyman je dvignil zardeli obraz k nebu in pogledal okrog sebe, da bi se orijentira!. Hiša, ki jo je iskal, se pa ni videla iz ulice pred hotelom »Krakov«, toda morala je stati v istem bloku, kakor hotel. Blaznež je bil prišel h Gerdtu Lvmanu po strehah in težko je bilo domnevati, da je preskakoval ulice z bloka na bi c k. Če pojdeta okrog vsega bloka, morata najti hišo, iz katere je pobe gniL
Narod, ki pozablja brate v tujini,   tepta   svojo   čast S „BRAN-I BOR" se briga zanje« Pristopajte!
Nov škandal v Franciji
Ponarejale! starih slik pred sodiščem — Vnuk pona
rejal slike slavnega deda
Včeraj je stopila pred sodišče v Parizu tolpa ponarejalcev francoskih klasičnih mojstrov, med katerimi so bili veliki realist Jean Francois Miliet, dalje Manet, Corot in Sisley glavne žrtve ponarejanja. Kot glavni krivci so obtoženi vnuk slavnega Mil le ta Jean Charles Miliet, slikar Cazot in njegova žena. Obtožnica jim očita, da so skupaj ponarejali osnutke in slike omenjenih mojstrov ter jih prodajali v inozemstvo, zlasti v Ameriko. Inspirator pona rejal-ske delavnice Miliet je sodišču že znan,' saj je bil obsojen zaradi nekritih čekov, ki je z njimi osleparil več naivnežev. Po uspešnih transakcijah so ustanovili obtoženci stalno delavnico v Barblzonu, kjer je slavni Miliet črpa! gradivo za svoje slike.
Obtoženci so ustanovili v Barbizonu tudi Milletov muzej, zanimiv zlasti po tem, da nobeno delo z Mil let ovim podpisom ni originalno delo pokojnega mojstra. Muzej je postal zbirališče odličnih tujcev, ki so prihajali v Bamizon iz vseh krajev sveta. Ponarejala so po- , slovah celih dvanajst let. Ravnatelj podjetja Miliet je potrjeval in podpisoval slike ter izdaja! tudi kolkovana potrdila, da so prodane slike res originalna dela njegovega slavnega deda. Bar-bizonska tovarna je tudi drago prodala skače in fragmente k dvem slavnim Mil-letovim slikam, shranjenim v pariškem Louvru. Cazot pa ni bil dolgo zadovoljen s ponarejanjem Milletovih slik, temveč je začel ponarejati še druge slavne mojstre. Kupoval je stare slike, jih podpisoval z imeni slavnih mojstrov ter prodaja! z Miliet ovim jamstvom v London, Ena ponarejena Mil!etova slika je bila prodana v Anglijo za 90.000 frankov, pozneje pa nazaj v Francijo za milijon frankov.
Pred štirimi leti je bila vložena proti Milietu prva ovadba. Neki ljubitelj umetnosti je dokaza!, da je takozvani Milletov »Vezač žita« z rdečo čepico, kupljen v Barbizonu, potvorba. Pozneje so se ovadbe prati Milletovenm vnuku množile in končno je nastopila policija ter zaplenila mnogo ponarejenih slik in risb. Mil leta in Cazota zagovarjata znana pariška zagovornika Campinchi in Valensi, Cazotovo ženo pa odvetnik Frevssange. Francoski tisk posveča procesu veliko pozornost, ker je to že ponovni primer, da so šla v inozemstvo ponarejena dela francoskih mojstrov. Nekateri strokovnjaki na polju upodabljajoče umetnosti celo trdijo, da izvira do 30% vseh francoskih umetnin, prodanih zlasti v Ameriko, iz raznih pona-rejalsikih delavnic, Milletov primer je tuda klasičen s tem, da vidimo v njem oster kontrast med mastnim dobičkom ponarejalcev in siromaštvom pokojnega mojstra Milleta. *
Po cenitvi preiskovalnega sodnika je ponaredila Miliet ova delavnica za blizu 2,000.000 slik. Glavni obtoženec Miliet je sprejel pred obravnavo novinarje, da bi jim dokaza!, da je enako talentiran, kakor njegov ded. In zanimivo je, da so se poznavalci slik sami Često motili. Ponarejene slike so večkrat priznali za originalna Milletova dela. Tako se glavni obtoženec brani, da ni ničesar ponaredil, niti kopiral, temveč je dela! samo v slogu »a la Miliet«, kar je bila njegova dedna pravica. V oromet je spravil 14 ponarejenih Milletovih slik in 12 risb ter zaslužil blizu dva milijona.
Zadnjo sliko »Vezač žita« z rdečo čepico je prodal nekemu francoskemu zbiralcu za 150.000 frankov. V tem pri-
meru se pa brani obtoženi Miliet s tem, da je bil sam njegov pokojni oče C sin slikarja Milleta) za sliko navdušen in jo je proglasil za avtentično. Zal je obtožencev oče in sin slavnega mojstra že mrtev. Ne more torej nastopati kot priča v kazenski zadevi svojega sina. Obtoženec živi naravnost razkošno. Svoje sleparije motivira z narodnogospodarskimi pobudami, češ. kaj zato, če bogati Američani in Angleži kupujejo potvor-jene slike, glavno je, da pride v Francijo čim več denarja. Seveda mu pa to ne bo nič pomagalo, sodišče bo moralo hočeš nočeš postopati po zakonu.
Strogi čuvarji morale
V krepostnem mehiškem mestu Chi-huahua so vzeli na piko mladino. Prepovedali so fantom in dekletom uživati ob luninih nočeh sladkosti ljubezni. Čim zasačijo parček po 10. uri zvečer v parku ali kjerkoli, ga policija takoj aretira Zaljubljencev pa ne kaznujejo z denarno globoko ali zaporom, temveč z zakonsko zvezo. — V imenu zakona,
— zarohni komisar, — sta mož in žena! Nobeni protesti ne pomagajo, nič ne za-ležejo solze, tarnanje, omedlevanje ali ogorčenje. — Prej bi bila omedlevala, gospodična, — pravi komisar mladi ženi, — v zakonu se boste lahko jezili.
— potolaži mladega moža — Saj zato je na svetu zakonska zveza, da se lahko človek pošteno prepira in jezi.
Nič ne pomaga skrivati se v grmovju ali temnih ulicah, policija ima močne električne svetilke, ki najdejo vsak še tako dobro skrit parček. Zato mladi zaljubljenci nikoli ne hodijo po 10. uri zvečer z doma.
Znamke kot poročno darilo
Pri čitanju poročil, kakšna poročna darila sta dobila angleški princ in njegova nevesta, je marsikoga presenetilo, da je angleški kralj podaril svojemu 3inu zbirko znamk. Je pač redek primer, da bi dobil ženin za poročno darilo zbirko znamk in to Še iz kraljevih rok. Toda tako bodo mislili samo nefilateli-sti. Navadnim ljudem je težko razumljivo, kako morajo biti na svetu strastni zbiralci znamk, ki žrtvujejo za nje ne samo mnogo truda in časa, temveč tudi mnogo denarja. Zbiranje znamk se sicer priporoča, posebno po trgovcih z znamkami kot ugoden način naložbe denarja. Toda v večini primerov je to pač dobičkaželjnost, ki je že marsikoga privedla med filateliste, da postanejo čez nekaj časa razočarani v svojih nadah sovražniki filatelije. Kdor ni filatelist v pravem pomenu besede, bo razočaran, če ne bo mogel prodati znamk s primernim dobičkom ali če jih bo moral dati celo v izgubo.
To pa seveda ni filatelija. Prava filatelija je sama na sebi namen. Res je vsak abiralec več ali manj špekulant, toda to ni bistveno pri zbiranju znamk. Glavno ostane užitek, ki ga ima človek z bogato zbirko znamk. O taki zbirki, ki jo je imel angleški kralj, navaden zbiralec niti sanjati ne more. Zato je treba mnogo časa, zlasti pa mnogo denarja. Angleški kralj je imel svojo zbirko v dveh velikih sobah in urejevali so mu jo posebni tajniki, sami strokovnjaki na polju filatelije. Vrednost te kraljevske zbirke se ceni na dobrih 100 mi-
lijonov v našem denarju. To je pa že nekaj vredno poročno darilo tudi za kraljevega sina.
Otok, ki se ga drži prokletstvo
Na reki Temzi pri Londonu je otok Tagg, ki je bil pred leti spremenjen v ljudski park in od takrat je šel iz rok v roke. Vsi podjetniki, ki so kupili otoček in prišli nanj z najboljšimi nada-mi, so pa kmalu doživeli polom in bili so srečni, če so našli pogumnega naslednika, ki jim je plačal vsaj toliko, kolikor so plačali sami. Zadnji je doživel polom te dni in njegova pasiva znašajo nad 6.000.000. Pred zadnjo žrtvijo je poskusilo več zmožnih in bogatih strokovnjakov trgovsko izkoriščat4 otoček, ki je dobival po vrsti zveneča, privlačna imena kakor Palm Beach, Tem-ska rivijera. Londonski Lido itd. Toda vse je bilo zaman, vsi so odhajali s otočka kot gospodarski invalidi, zadolženi do ušea. Vsi lastniki so vtaknili v otoček v našem denarju nad 50,000.000.
Angleški listi pišejo, da je po starem ustnem izročilu pred dobrimi 100 leti proklela otoček ciganka, ker so pregnali z njega njen rod, ki je dolgo prebival na njem. Ljudje verujejo, da prinaša otoček vsakemu nesrečo. In človek bi res verjel, da je tako, saj se ni še nikomur posrečilo kovati iz otočka kapitala čeprav ima vse pogoje za uspešen razvoj letovi carstva.
Iz Trbovelj
— Smrt vrlega mota. Komaj je zemlja zagrnila prerani grob pred dnevi amrtno ponesrečenega brivskega mojstra g . uš-karja, te se je po dolini raznesla žalostna, vest o nenadni smrti rudniškega kane lista g. Filipa Okorna. V nedeljo zvečer ga je nenadoma zadela možganska kap ter je že med prevodom v bolnico umrl. Pokojnik, ki je bil uslužben v piaarni vzhodnega obrata, j« bil zelo priljubljen. To je najlepše pokazal tudi njegov pogreb, ki ao se ga udeležile velike množice i :ebivaj-stva. Takih mrtvac— sprevodov Trbovlje le malo vidijo. Pokojnik pa nI bil priljubljen le med svojimi stanovskimi tovariši, marveč tudi med delavstvom in drugimi stanovi v dolini, saj Je za vsakega, ki ga je srečal, imel lepo besedo Ob odprtem grobu se Je poslovil od pokojnika v lepih besedah domači župnik g. Gašparlč, pa tud' njegov predstojnik, obratovodja g. inž. Vrbič Je v srce segajocih besedah slikal pokojnika kot velikega poštenjaka ln značajnega moža, ki naj bi bil vsem vzor. V službi marljiv, do tovarišev dobrosrčen, Izven službe pa iskren prijatelj vsem, U so ga spoznali Prav posebno žalujejo za nJim trboveljski pevci, saj je dolga leta sodeloval v mnogih pevskih društvih- Zato so se trboveljska pevaka rtruStva korporativno udeležila njegovega pogreba ter so mu združeno zapela pred h'.So žalosti in ob odprtem grobu dve v srce segajoči žalostinki V mogočnih akordih je ob grobu zi'lonel tudi posmrtni marš rudarske erodbe, nakar Je zemlja zakrila prerani grob ^""na Okorna, ki Je štel sele 40 let — Užaloščeni družini naše sožalje. pokojniku ohranimo blag spomin!
— Težka nesreča. Ko je v soboto dopoldne peljal voznik neki stmnki za eeste premo*, se Je nenadoma obesil na voz na nasprotni strani voznika 11 letni sin podarja Jagra. Pri tem pa Je padel pod vos tako nesrečno, da mu Je zadnje kolo Ile Čez obe nogi Z zlomljenima noeama Je fant obležal na cesti, dokler nI prišel ponj rešilni avto, ki ga Je odpeljal v bolnico — Ze večkrat so oblasti pa tudi potom tlaka so se opozarjali starši, da posvare otroke pred skakanjem na vozove, avtomobile in druga vozila med vožnjo, toda ta težka sreča priča, da svarila ne sale-♦ejo mnogo-
Kupujte domače blago!
- r !c3
m
Občina Ljuhijana    Mestni pogrebni zavod
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iakrenol j ubijeni oče, stari oče, brat,
gospod
Anton Kaže
gostilničar in posestnik
danes ob 1. uri po dolgem in mukapolnern trpljenju, previden a tolažili sv. vere, v starosti 60 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 1. februarja 1935 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, 2abjak St_ 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. januarja 1935.
MILAN, ZORAN. VLADIMIR, sinovi — FRANC, brat — MARIJA, por.  BOŽEGLAV,  sestra —  IVANKA,  roj.  DANEV,  sinaha — MILAN ČEK. vnuk — in ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
V vsefi malih oglasih /elja oeseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši cnesek za  nali  >gla* Din 5.—. davek  Din z.— Mali oglajn se plačujejo t&Koj pri naročilu. tanko tudi v znam Kan   — Za plamene odgovore glede  malih  ogiaso?  je tre o* oHloftiti mam ko   -   Popustov za raaJe oglase ne priznarac
MALI OGLASI V > S LOVEN SKEM NARODU<   SO   NAJVEČJA, NAJBOLJ ČITANA, NAJCENEJŠA IN  NAJUSPEŠNEJŠA POSREDOVALNICA ZA SLU2BE, PRODAJE, NAKUP,   NEPREMIČNINE, LOKALE, STANOVANJA,   PRIPOROČILA,   KAPITAL ITD., ITD.
V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE JIH VSAKDO POSLUŽUJE. KER MORA IMETI NAJBOLJŠI USPEH.
BESEDA   0.50  PAR;   ZUNANJI   LAHKO   PLAČAJO  V ZNAMKAH!
UPRAVA  »SLOVENSKEGA NARODA44
LJUBLJANA,     KNAFLJEVA     ULICA    8 T E V. 5
SLUŽBE
Beseda 0-50 par
VTNICARJA ki se razume v vinogradu, ▼ jadazrstvu in ravnanju z blagom sprejme Novak, Zagreb, Maksimi raka 64.
T:      A V TO-KLEP ARJI! Oddamo kleparska dela za avtomobil. Ogledati v gasilskem domu na Brezovici pri Ljubljani-
ZIVAU
NEMAKI OVČARSKI PES
z rodovnikom, dve leti star, 75 cm visok, močan, izredno lepih oblik, premiran naprodaj: LJubljana-StreUSka ulica 8 524
STANOVANJE v bližini bolnice oddam takoj ali pozneje. — Naslov v upravi >Slov. Narodac. 528
Beseda 0.50 par
SUHA BUKOVA DRVA dostavim na dom m* Din 80.-Tomc, Moravče.
Beseda 0.50 par
KRATEK CRN KLAVTR
(Stutzflugel t z angleško mehaniko, v zelo dobrem stanju, ta-k^j prodam zaradi selitve. — Ogledati pod Rožnikom. Cesta I. št, 9. pritličje (vila Jax>. —
D0WSOWJE
Beseda 0.50 par
SVIDENJE
— četrtek — %2. — običajno!
— Oornelija. 523
Beseda 0.50 par
I6CEM SOBO za krojaško delavnico v sredini Ljubljane za takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Navedba cene 522<.
MLAD LOČEN URADNIK želi znanja a solidno gospodično ali ločenko, staro 24 do 32 let. — Ponudbe a polnim naslovom pod »Solidna« na upravo »Slovenskega Naroda«.
»MUZIKA«
prodaja prvovrstne inozemske klavirje ln piani ne tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-suje st rokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica *t- 4. 7/L
Beseda 0.50 par
srn
Ia ZIMSKA JABOLKA mosanegar, bobovec. bruner itd. vedno v zalogi po konkurenčnih cenah Pri večjem odjemu znaten popust. — Oglejte si sadno razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani  Novi trg 3 370
v —tUB oglaaLD * 'Oiuveuanci.
Narodu«   velja   vsaka oeeea;
M) para. davek Din a> Naj nanjsi znesek za mali ogla* >id 5.-. davek Din S> Maj •glasi se plaču je jc takoj; p* isti lahko v znamkah — Z* nigovore malih oglasov treru
POVRŠNIKE
*bleke. penio ita.. doore m cenene — kupite najbolje pri PRESKERJU. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14
4/L
SVEZE VLOŽEN STROCJ1 FIŽOL
je zdrav, tečen, poceni, za zimski čas posebnost Samo en po akus zadostuje ln ne ooste ga mogli pogrešati v vasi kuhinji Kilogram Din 3.-. — Sever * <omp. Ljubljana ll/L
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 5/L
IZPOSOJAMO plosCe a   2 Din
gramofone   a 10 Din
»ELEKTKOTON c, Tavčarjeva ulica 8 10/L
SLAŠČIČARNA Gosposvetaka cesta 2 — nudi razen različnega finega peciva vaak četrtek m nedeljo dobro spehovko. kakor tudi vaak dan sveže prvovrstne krofe po 1 do 2 dinarja; pri večjem odjemu popust. — Se priporoča Novot-ny. 516
ŠPECERIJSKO OPRAVO,
kompletno, e tehtnicami, tudi posamezno, prodam. — lato tam oddam lep LOKAL na prometnem kraju. — Naslov v upravi »Slov Naroda« pod šifro »Kranj 495«.
SPALNICE
moderne, iz o r eno ve korenine, ter pleskane v najnovejši orano vi imitaciji m Kuhinjske jprave dobite najceneje pn — Andlovic. Komenakega ulica 34
6/L
Sveže najfinejše oorveako
RIBJE OLJF
Iz lekarne DR G PKXX>L1JA v LJubljani — ae priporoča bledim »n «i« hotnim ^ehurn ftA^T
Urejuje Josip 2up<-nčič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo tu inseratni del lista Oton Chnstot. — Vso v Ljubljani.