The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGJ, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (NO.) 197. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 10, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Abesinci ustavili prodiranje italijanske vojske in istočasno j flj^ SILSTVA na drugem koncu izvršili vpad v italijansko kolonijo Eritrejo. — Ogromna abesinska armada postavljena ob meji. — Cesar izgnal italijanskega konzula iz dežele. — Italijani se poslužujejo plinov pri napadih. SKRB ZA VARNOST TUJE-ZEMCEV IV CT A 1/feT Addis Ababa, Abesinija. — V OI /i V J\ J, Tukajšnji mestni načelnik je --i izdal proglas, v katerem se Farmarski piketi so med dru- grozi domačemu abesinskemu gim celo pokvarili železni- prebivalstvu, da bo vsakdo, ki ško progo. J bi nadlegoval ali napadel ka- —n— .kega tujezemca, ali pa poško- VIHARNA KONVENCIJA Število resolucij na zborovanju A L.L 1. • .. o , ------------*" '""I"- uu voo.ft.uu, delavske federacije zahte- m ..A?T Ababa, Abesinija. — S severnega bojišča ob ško progo. j bi nadlegoval ali napadel ka- va radikalne izpremembe v »eji italijanske kolonije Eritreje so prišla v torek nadvse — n— kega tujezemca, ali pa poško- vladi. ug'odna poročila za abesinsko vlado. Te vesti namreč go-| Chicago, 111. — Do torka še doval njegovo lastnino, strogo _o—- vore, da se je abesinskim četam posrečilo ustaviti prodira- ni prišl° do nikake£a sk]ep- kaznovan. Istočasno pa se tu- Atlantic City, N. J. — Se nje italijanske armade, in ne samo to marveč celo da so nega spQrazuma med mlekar- jezemske oblasti v mestu pri-J danja konvencija Ameriške Abesinci izvršili uspešen vpad preko rneie v Eritrejo in "ami in mlekafskiemi krmarji pravljajo, da svoje rojake za-'delavske federacije, ki se vrši tamkai 7a«?pHli kn«s ffnliionclrorri IV severnem Hbnoisu m ju z- varujejo v slučaju bombnega v tem mestu, se nikakor ne zasedli kos italijanskega ozemlja. nem Wisconsinu. Ti farmarji,'napada iz zraka. Konzuli raz- vrši "v najlepši slogi." Pojavi- V7 rrr S° 86 nadal-inJe vestl> namrec» da so Abesinci kakor znano, so v stavki že ličnih držav so dali zgraditi 'l0 se je na njej število strank Zeli Italijanom nazaj mesto Aduo, katero so zadnji zasedli skoraj teden dni, ker zalite- močna zavetišča, ki bodo lah-'in strančic, ki se kar kosajo Pred par dnevi; prezgodnja je bila tudi vest, da so Italijani vajb viš-i° ceno za mleko. Go-:ko kljubovala bombam. |med seboj, katera bo stavila zavzeli mesto Aksuiti, ki se je razširila zadnji ponedeljek' verner H°rner je sicer skuša1-!---—--- bolj radikalne predloge in to mesto je še vedno v rokah Abesincev. ' ', ^emSe'^za * ^o* dni in bile' K RIŽEM S VETA med tem časom proučile raz-! --—• tx Jugoslav!)** Pred očmi matere je v kamnolomu podsulo sina in je pri tem tudi mati zadobila hude poškodbe. — Ljubljana je v zadnjem času narastla za nad 18 tisoč prebivalcev. — Smrtna kosa. — Razne novice in vesti. Smrt v kamnolomu 30.500, 1. 1900 36.550, 1. 1910 Maribor, 16. sept. - V Sp. 4L730' L 1921 53 000' L j Gašteraju, občina Jurofyki !Pa — To je kratek 'dol, imata Alojzij Mezgec in Pogled razvoja glavnega me-'njegova žena svoj dom in po-jsta Slovenije, ki je sedaj s 'sestvo. Nedaleč od hiše je ma-1pridobitvijo na prebivalstvu, li kamnolom, v katerem sta .Pnd'obilo veliko tudi na svo-'se mudila oba Mezgečeva si-f>em obae^u-nova 13 letni Janez in 7 letni Povrhu vsega je prišlo še eno poročilo, katero govori,; aa domačini italijanske kolonije Eritreje, kateri so bili zahteve. Vsega skupaj je bilo v torek predloženih nič manj s kakor 94 različnih resolucij, delieni 7T" a~.....JvJ7 T""1 Ulil pn"!mere' toda radikalnejši ele-j —London, Anglija. — Dva katere bodo voditeljem, ki so hijeni italijanski armadi, v celih trumah skrivaj zapušča- menti med farmarji so to od- velika zračna čolna sta bila v bolj konservativne vrste, brez 5* armado in se uvrščujejo med čete svojih črnih bratov, klonili. Farmarski piketi so iz-ponedeljek določena od Im- dvoma povzročale obilo pre- Abesincev. j vršili že več nasilnih činov in'perial Airways za poizkusilo glavice. Omenjeni vpad v italijansko Eritrejo se je izvršil pod iS0 cel° P°kvarili del železni- potniško zračno službo preko ' Med resolucijami, ki so bi- vodstvom abesinskega vojskovodje Ras Seyyoum ki ie ;Ške proge' p° kateri se -ie vo"'Atlantika- To bo Prvi zač«tek je predložene, je ena, ki zah- Splošno znan do svoji bistroumnosti. Poslal ie t)reko mpi ^ stavkokaško mleko v me" redne Prevozne službe, ki 5e teva, da mora vlada vzeti v armado, močno 15,000 mož, in sicer jo je vodil zet cesar » Mlel: .In; , , ' . isluzuje naleteli na kak močnejši . v , ^ aw„„;...... |bomb- ks j nem sporazumu proglašeno iin knvda za usodno eksplozij — Vatikan. — Vatikansko delavstva in industrije brez Z opijem se zastrupil Po neprevidnosti je 2(5 letni vore, da je ta četa zavzela' „ , eritrejsko mesto Adi Kaie. Iz-i "T , , i se je to.ob času, ko sol ^ druga obdoMa,se. je iz-; Mestne in tekli ponedeljek resigniral ameriški ustavi, in sicer v tem, da se vaame sodiščem pravica, da bi proglasile neveljavnim kak zakon, ki ga je sprejel koagres, in dalje, da bi naleteli na kak "mofineiH'Služ,u3e struPenih plinskih idržavne oblasti 80 v torek vo- tega mesta, češ, da se name- ge podeli kongresu pravica, da odpor od strani Abesincev !bomb' kar je P° mednarod- dlle preiskavo, kje je vzrok rava posvetiti pisateljevanju. ,]ahko sprejema zakone glede Milan. Očeta, usodni dan ni bilo doma, mati je pa imela jopravka v hiši. Šele okohr 3. krojaški pomočnik Martin Ko< ure popoldne je šla mati po- 'vačič iz Tezna zavžil preveli-gledat proti kamnolomu, kje ko količino opija in so ga mosta sinova in kaj delata. Kam- rali odpeljati v bolnico, kjer nolom je spodaj tako izpod- so mu rešili življenje. kopan, da tvori gornji del ka- -o--- menja in zemlje nekako stre- fimrtna kosa ho, ki pa ni bila prav nič pod-, V Ratečah na Gorenjskem prta. Ko je bila mati oddalje- 'je umrla Marija Kajžar, mana fd kamnoloma še nekaj Iti gostilničarja in posestnika, korakov, se je nenadoma od j— V Pre val j ah je umrl Jakob gornjega dela kamnoloma od-iBisternik, ki je bil celih 13 let trgala velika plast kamenja v [navezan na trikolico, s katero sam kamnolom, v katerem sta 'se je vozil okrog, ker ni mo-bila oba Mezgečeva sinova, 'gei hoditi, star je bil 44 let. Plast kamenja je pri tem pod-'— V Braslovčah je umrla Iva-sula Janeza, dočim se je Mi- na Hruševar, posestnica, ki je lan mogel še pravočasno reši- |bolehala nad 20 let. ti. Tudi mati, Mezgec Otilija, je opazila, da se ruši kamenje in se je hotela še pravočasno sinska armada, katera se ra- podžiga Abesince k junaštvu, c"na ,da šteje več stotisočev da odbijejo napade barbar' Rojakov, kateri čakajo na na- skega nasprotnika, daljnjo potezo Italijanov. I _0_ esoluci.j jih 1845 No. Laramie ave. Eksplo- sv. Petra zvonili 2. oktobra ^ bjl0 več- ki zahtevajo usta- zija je popolnoma razdejala zato, ker je Mussolini progla- novjttev delavske politične t Kakor je iz tega razvidno, Je odpor Abesincev tako mo-cen, da niso Italijani kaj takega niti najmanj pričakovali. moderno tovarniško poslopie. [ali splošno mobilizaci jo. Zvo- stranke, dalje nekaj resolucij, ki se je raztezalo pol bloka 'nili s0 le, kakor vsak dragi da se uvfe 30 urni dc,ov"! ŽRTVOVALA KRALJEVSKE idaleg' in v njega razvalinah dan ob določeni uri. ,teden> zahteva, da se izpusti PRAVICE ZA LJUBEZEN ^ našl° smrt šest oseb, ki soj — Lima, Peru. — Vladni ,Mooney, da se sprejme zakon (bile uslužbene v podjetju. Teh kabinet je resigniral pretekli protl lmcanJu' in Podobne. (Sest so še isti dan odkopali iz-'ponedeljek, in sicer zato, da I pod razvalin, dočim je bilo j prepusti predsedniku Benavi- London, Anglija. — 24 letna princesinja Ingeborg se je pet drugih uslužbencev še po-,desu proste roke, da bo lahko grešanih ter je delavstvo .še reorganiziral vlado. Kar Abesincem manjka v mo-(v torek poročila tukaj z nevernem vojnem orožju, to na-ikim 22 letnim Hans Solken, Pomesti j o s spojim številom in'po poklicu prodajalcem. Prin- s svojim neprekosljivim juna-'cesinja je v sorodu s skoraj !P°fn° V,noc izkopavalo raz- štvom; o Abesincih je znano, jvsemi vladarskimi hišami, v 'valme °b raZSVetIjaV1 vellk,h so taki vojaki, da ima pred Evropi, toda s tem, ko se je ttjim strah vsa črna Afrika, in omožila s fantom, ki ni nleme-1 ■ •• x-i ™ - - - ' 1 pieme na je bila prej zaprta pet ted- Heiligenkreuz v tukajšnji oko- sko operacijo povzročil smrt žarkometov, da najde more-ibitne nadaljnje žrtve. Tovar- OBRAVNAVA GLEDE UMORA Chicago, 111. — To sredo se 800 LETNICA SAMOSTANA 'je pričela sodna obravnava Dunaj, Avstrija. — Cister- proti Mandeville Zenge, kate-cijanski samostan, ki leži v ri je obdolžen, da je z zločin- V skalah sta obvisela Dva ljubljanska turista, umakniti, ker je bila tudi v 'akademik Lujo Glavnik in nevarnosti, da jo podsuje. Bila (mehanik Ivan Vidmar, sta se Ipa je že toliko blizu udirajo-jpodala skozi Hudi prsk na čega se kamenja, da jo je tu- [Mrzlo goro. Med potjo sta za-di zadelo kamenje in zadobila išla in nista vedela ne naprej pri tem težje poškodbe ter so !ne nazaj. Njune klice na po-jo morali takoj prepeljati v jmoč so zaslišali turisti na Tur-' ,mariborsko bolnišnico. Do"|ski gori in so poklicali pomoč, j kamnoloma je prišel v tem !ki ju je rešila. V skalah sta posestniški sin Franc Gajzler j trebila dva dni in eno noč. iz Gašteraja, ki je sicer takoj j -o- odkopal Janeza, vendar pa je l Temelj je gotov bil ta že mrtev — kamenje in J Temelj za novo cerkev na pesek ga je zadušilo, vsak po- jltakeku je gotov. S tem pa izkus obuditve .je bil zaman, jso za letos tudi ustavljena vsa nadaljna dela. Spomladi bodo nov in jo je zadela ta kata- lici, je praznoval pretekli po- dr. W. J. Bauerju. Čin se je strofa takoj prvi dan, ko se je nedeljek 800. obletnico svoje izvršil 31. julija. Glavni priči točasno se kaže, da je ta slo- nitaš, se je odpovedala vsem ves o njih upravičen. ipredpravicam, katere uživa Važen korak je izvršil v to- ikot članica kraljeve družine. !ponovno otvorila. Materijalnn ustanovitve. Ta samostan je proti Zengeju boste neki tak-i-ek cesar Sellassie, namreč, da *°* ^...pn"CeS"l škoda znaša nad pol milijona eden najbolj slovitih v srednji si voznik in pa Mrs. Bauer, Evropi in omenjene proslave žena umorjenega, katero je so se udeležili višji cerkveni in prej upal Zenge, da jo bo po-5R1TF. A.MFR očiščenje St. Clair Ave. od E. Egipta, ki ni vezan niti po carigrajski konvenciji iz leta'"g^gove^T dneva" pIbs avJ 1908, niti po kaki poznejši obveznosti, in ki mu ni moči j 7 viožil°je na stotine pritožo odrekati suverenskih pravic. V Egiptu pa ima Velika !in izvržii nešteto vsakovrstnih Britanija mogočno besedo in bo njen vpliv brez dvoma odločilen, tem bolj, ker so egiptski interesi v Abesiniji z brit-skimi če ne kongruentni, pa vsaj paralelni. Aktivno zanimanje egiptske vlade za vprašanje morebitne zapore sueškega prekopa baš v sedanjem trenutku zasluži zaradi tega največjo pozornost. 3. Odstranil je nadležnost narod vnel za to novo del°' ki bo 'dan v Mariboru, na katerem se obenem najlepša pobuda za raz-jgbere šolska mladina iz vseh mah katoliške akcije. .jkrajev. Spored objavimo nak- Slomšek in Baraga, dva naša 'nadno. Slomšekovi dnevi v dneh uslug za ljudi, ki so prišli k njemu. Večji del svoje coun-cilmanske plače je razdal v obliki darov za razne svrhe. Njegova vrata so bila vedno {odprta in poskušal je- vedno največja moža. V sveti tekmi sta. Ali bolje, v sveti tekmi za njuno poveličanje smo vsi Slovenci. Ali vsaj morali bi biti. Cujte vsi ,ki se zavzemate za Baragovo slavo in poveličanje, 28. in 29. junija, na katerih se> zberejo zastopniki župnij, občin in ustanov ter društev, kateri prinesejo mariborskemu škofu dr. Ivan Jožef Tomažiču podpisane prošnje in prispevke. Upa- kakšen je program Lavantincev jmo, da se nam bo posrečilo, do-pri delu za Slomšekovo poveliča-lbiti za te dni tudi zastopnike nje. Morda bomo tudi mi Bar'a-jostalih slovanskih narodov, ki govci našli več korajže, pred- ' ' ' " ' vsem pa pobudo za bolj zistema-tičen program. Na prizadevanje mariborskega škofa se je ustanovila "Slom-šekova družina". To društvo ima | namen pomagati pri pripravah za beatifikacijo služabnika božjega Dr. A. Slomšeka. mu iinoč. Na razpolago je bil tudi ;z odvetniškimi nasveti v neštetih slučajih, ne da bi za to kaj '.računal. j 8. Pomagal je do tega, da se je'tlakovalo Addison Road |od St. Clair Ave. do New KAJ NOVEGA NA ZAPADU rikanškega Slovenca in pa vse York Central železniških prog. Njen program za prihodnje biti na razpolagi stoterim pre- bivalcem 23. warde, ki so pri-j leto od meseca septembra do me-šli k njemu s prošnjami za po- S£ca junija je sledeči Valley, Wash. Dolgo časa že ni nobenega glasu od Slovencev v Valley, j Washington. Pa nikar ne mislite dragi rojaki po širni Uniji, da smo se tukaj že vsi po- I sušili, dasi bi skoro lahko sa- jmi rekli, da smo se, ker ima- |mo še vedno silno sušo in vro- tiskamiško osobje. Za tb tlakovanje je mesto pla- S. M. čalo $10,000. -o----| 9. Vložil je prošnjo pri zve- REKORD COUNCILMANA 'zni vladi za tlakovanje Addi- September 1935: Proslava smrtnega dne Slomšeka s pridigo, v cerkvi uvedba stalne molitve za beatifikacijo posebno vsako sredo. Oktober: Uvedba ljudskega cerkvenega petja Slomšekovih blagoslovnih pesmi. November: Slomšekov mesec, šolska proslava, društvena proslava. Ves potreben program do- WILLIAMA J. KENNICKA Cleveland, O. Mnogo ljudi je, v 23. wardi, katerim niso znane aktivnosti in rekord našega -councilmana j pošljemo pravočasno, son Road od St. Clair Ave. do December: Adventno sv. ob-Superior Ave.; vložil je tudi hajilo darujemo vsi v ta namen. prošnjo ;za tlakovanjje E. ,71 St. 10. Izvršil je preiskavo, da dožene, če se je vložilo proš-injio za federalno pomoč v Skupna sv. obhajila s primernimi nagovori. Januar 1936: Začnemo podpisovati prošnjo za beatifikacijo, ' ki naj jo podpiše vsak Slovenec. bodo z nami združeni molili v isti namen. Izvrsten program. Gotovo bodo veliko dosegli, ker je tako lepo urejen in bo moral ves narod sodelovati. Ali bi ne bilo dobro, da tudi pri delu za Barago uvedemo malo več zistema? Vse te proslave, ki jih imamo od leta do leta, so skoraj samo spominski dnevi. Naprej pa ne pridemo daleč. * * * • O delu za Slomška smo se z vladiko mariborskim predvsem pogovarjali. In njegova velika želja je, da se tudi ameriški izse-i ljenci spomnijo na lavantinske-ga apostola. "Mnogo izseljencev je Slomškovih rojakov, iz njegovega rojstnega kraja in bližnje soseščine." "Delajmo za Barago, delajmo za Slomška. Oba sta Slovenca." — "Oba zaslužita svetniški venec. Saj pri Bogu ga že imata. Toda naj bota tudi po našem prizadevanju pred slovenskim in vesoljnim katoliškim svetom po-veličana." "Lavantinska škofija bo pred' čino. Dežja, ki bi kaj prida [William J. Kennicka. Zelo namočil, še nisni9 dobili. Far- malo državljanov je, ki si vza-, ^ v .. , .... --- tolarji ne morejo ne orati, ne'mejo čas, da bi kdaj šli na °dPrave železniškega Popisovali jo bodo tudi ugledni njačila v delu za Slomšeka, ljub- sejati, tako suho je vse. j kako sejo mestne zbornice, llcrižisča nf St". {prijatelji našega naroda širem jljanska se bo kosala z nami v de- Novic posebnih tukaj ni. jakoravno so seje mestne zbor- j . 11 ■ vJe izvršil preiskavo, da ,;-,veta, posebno zastopniki slovan- lu za Barago. Amerlkanci pa Omenim pa naj, da je imelo nice odprte javnosti, in ven-lvidi' ČG fe 'je vložilo prošnjo ^skih narodov. j obojnemu delu pomagajte." Oltarno društvo veliko južino'dar se pogosto zgodi, da ljud-|za zvezni denar v svrjio o lep-j Ta mesec je obenem določen, | "Pa pozdravite vse rojake ši-ali "dinner" in sicer dne 22.|je, ki ničesar ne ved0 o dol išar,ja Jugoslovanskega kultur-;da slovenski fantje skupaj na'rom Amerike. Tudi jaz mislim septembra opoldne v dvorani|žnbstih in delu coiincilmana, nega vrta- .krajevno najbolj prikladen na-!nanje. Blagoslavljam jih in mo- Vse to kaže, da je naš čin spoznajo Slomšekove nauke lim zanje, da bi jim Bog dal obi-councilman William J. Ken-; iz molitvdnika "Življenja srečen; lo uspehov, obilo blagoslova v nick, mnogo storil na svojem pot". (življenju, predvsem pa jih ohra- mestu in je s tem zaslužil, da ga slovenski volilci podpirajo in na volilni dan izvolijo. Volilci ne dajte se uplivati od nikogar, pač pa rabite svoj razum in sodite po delih kandi- sv. Imena. Pri tej priliki se je najbolj glasno kritizirajo in I tudi igrala igra "Beeno''' ali'obsojajo našega councilmana. ;mala tombola, pri kateri se je Kar vsak javen uradnik ali |napravilo nad $20.00 čistega [councilman potrebuje, je rao-dobička in pri dinnerju pa bli- ralna podpora, ne pa nepre zu $30.00. na zopet Sicer so Tako si je blagaj- trgana uničevalna kritika. Ako nekoliko opomogla, je councilman deležen take pa cerkveni možje Imoralne podpore, je v stanu naznanili, da bo treba na cerkev novo streho in tako se bo ta denar prav lahko porabil. Prav bo denar prišel, ko bo treba za kritje cerkve poravnati stroške; tu bo le nekoliko i V pomoč. — Četudi je tukaj okoli precej trda za denar, pa se je le napravilo na tem di-nerju prav lep skupiček, zlasti če pomislimo na tukajšnje razmere. Vsem prav lepa hvala ža pomoč in udeležbo pri diinerju in pa, ker ste se udeležili že omenjene igre. Pozdrav vsem bralcem in bralkam ter naročnikom Ame- napraviti veliko več v interesu ljudi, ki jih zastopa. Da pa bo slehernemu slovenskemu vojilcu dana prilika informirati s^ o delovanju našega councilmana William J. Kennicka, tem potom Slovenski demokratski klub objavlja njegov rekord, ki ga je napravil kot član mestne zbornice. Kaj je councilman Wm. J. Kennick naredil za 23. wardo 1. Vložil je zahtevo pri direktorju park'ov, da se z denarjem Civil Works admini- Februar: Podpisovanje traja nil zveste veri in ožji slovenski dalje. — Ta mesec bodo sloven- domovini." ska dekleta poslušala ali brala Besede mariborskega škofa. Slomšekove poučne besede iz i r/ , .. (n/ v- , , ... „ Z, veseljem v srcu sva se V0' knjige- Krščansko devistvo . , T J . „ — — ^ — Marec: Kot materinski mesec^Jf^orainski župnik in jaz- date. Councilman Kennick a a- naj obsega prireditev v počasti- r®st?.ure»l^ S.!a l\h Preživela 1 1 ■ \r rirnvlil nocln/ln I/t, 113 služi za svoje delo priznanje in nas volilcev je dolžnost, da mu ga na volilni dan damo stem, da ga ponovno izvolimo v njegov urad. Demokrat. -o- OTROK ZDRUŽIL LOČENE STARŠE Chicago, 111. — Neprestfino jokanje in zahteva, da želi k o-četu, ki jo je izražala petletna deklica Patricia Downs, je pripravila njeno mater, 28 letno stracije izvrši potrebna popra-'Nadine Downs, do tega, da je qii j- • v, iv družbi naslednika Slomšeka na tev Slomšekove matere m vseh!v,. , . . .„ . , , . slovenskih mater, ki so vzgojile skof^kl Golici lavantinski .nekakega dobrega duhovnika. Za'ma bodo ostale v tra-inem SP°" , . , , , immu. materinsko proslavo se bo vsem | poslal načrt in snov. j In ker sva oba korajžna Sta* April: Mesec mož. Po skup- jerca, se "šika", da ameriške i'0' nem sv. obhajilu in primernem-jake tudi kaj o delu za Slomše-nagovoru se zberejo, da se dogo-;ka od časa do časa informirava-vorijo, kaj bo dala posamezna' Velja? — pred sodiščem iskala spravo s Bodi vitez brez strahu, P11 svojim možem, od katerega se je razporočila meseca -februarja. Sodnija je nato razveljavila razporoko. tudi brez graje... Najlepše cvetke cvete, sosedovem vrtu. na ZLATO'MESTO IN TARZAN (25) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Tarzan ni izgubljal časa s Sedenjem in praznim prerAišljevanjem, kaj ga še vse čaka. 2 vso pazljivostjo je za,čel preiskovati stene svoje ječe. Kamen, za kamnom je skrbno pretipal z golimi -rokami in se tako počasi vedno b61j bližal svojemu sojetniku, kateremu se je fo vedenje čudno zdelo. "Kaj delaš?" je zaklical Tarzan. "Kdo si ti, da so te zaprli sem? Ko so te pripeljali v to ječo, sem pri svitu plamenic videl tvoje obličje in pri tem spoznal, da nisi nikak Cathnejc, niti si Athnejc. Midva bova navsezadnje ialiko še prijatelja, veš. Moje ime je Pho-beg," govori možak. "Kako je pa tebi ime?" "Tarzan", odgovori gospodar džungle klepe-tavcu. "Veš, pri nas ne držimo belih ljudi da bi bili naši jetniki. Zato je prav, da te bodo, ubili, da s tvojo smrtjo razveselijo kraljico in zadostijo njenemu dolgočasju. Nemone, kraljica, je najlepša ženska na svetu; ali," in Phobeg je tu znižal svoj glas ter je komaj slišno šepetal, "naša kraljica je satan v ženski podobi." "Po nesrečnerfi slučaju sem se zameril bo-ženstvu," nadaljuje s pripovedovanjem klepetivi Phobeg. "Če mi kraljica dovoli, d> dokažem svojo nedolžnost s kakim junakom, pa naj bo še tak korenjak, bom oproščen, ker sem silno močan in sc nobenega ne bojim. Seveda, imam veliko manj upanja, če bi se moral boriti z levom." DENARNE POŠIUATVE , odpravljamo redno po dnevnem W«u/ Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno m zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene epremembi kurza. Včeraj so bile naš« cene: Dinarji: Za $ 2.75 ........- 100 Din Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $ 7.30.......... 300 Dm Za S 9.70 .......... 400 Din Za $11.75 .......... 500 Din Za $23.50 ..........1000 Din Za Izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $10.00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.00 Za $25.00 pošljite $26.1C Zm $40.00 pošljite $41.25 Za $SO.OO pošljite $51.5C Lire: Z, $9.3b________100 lir; za $44.50________500 lir in z« $88.20_________1000 lir V«a pisma in pošiljate naslovite n«: John Jerich (V pisarni Amerikaiiskega Slovenca) IMS W. CERMAK R»., CHICAGO, ILL Četrtek, 10. oktobra 1935 'AMERIKANSK1 SLOVENEC' Stran 8 ^ IZ TEMNE AFRIKE Cujte, kaj pripoveduje Belgijec Rene Meeus, ki je bil enajst let med ljudožrci in Pigmejei v najtemnejši Afriki, in ki je videl v srcu džungle, kaj je čarov-napravil vpričo množice domačinov. "Bilo je v vasi Kikadje v Bel- PRIHITELI, DA POZDRAVIJO PREDSEDNIKA tik, je bil eden izmed najbolj j slovečih v, Afriki. Znal je vse i polno čarovniških sleparij. Znal je izdihniti dušo, jo poslati na romanje in jo zopet poklicati nazaj v svoje telo, da bi se mu življenje vrnilo. i Ko sem ga prosil, naj tudi z gijskem Kongu, kjer sem to vi- menoj stori tako, ni hotel. Samo del," tako pripoveduje. "Potoval jsrneja! se je. sem skozi deželo in slišal o nad- j To je bil dober čarovnik. Vsi j naravni sili čarovnika. Slišal :pa nisd dobri. Mnogo jih je, ki j Sem, da zna delati dež. Bila je hujskajo domačine proti belemu j suha doba in zemlja je potrebo- 'plemenu. S svojimi čarovniški- i vala dežja. Neizrečeno me je za- jni besedami jih hipnotizirajo in ! nimalo videti kaj takega in zato Ipošiljajo nadnje š sulico in pu-sem mu poslal glas, da mu bom, 'ščico, da ubijajo. Črnci se bele- j če bo počakal name do prihod- 'ga človeka zelo boje, njih čarov- i nJ'ega dne, prinesel darilo. niki si pa znajo pomagati. Sku- Drugi dan sem prišel v Kika- ha j o neko vražjo pijačo, ki na-clje. Predstava je bila določena [pravi kar besnega tistega, ki jo i Za popoldne. Šel sem tja, kjer popije. | •le stalo nebo za čarovnika in so Mi zbrani domačini od blizu in daleč. RAZNOTEROSTI SIROM JUGOSLAVIJE i Neki čarovnik mi je povedal, j ,da dajejo svojim učencem neko j ! zavreli co iz nohtov in las mrliča, | Policija je imela dosti opravila, da je držala v redu velikansko množico okrog 10,000 oseb, ki eo j3 zbrala na kolodvoru v Salt Lake City, da vidi in pozdravi predsednika Roosevelta, ko se je ta tam ustavil za nekaj minut na svojem potovanju proti zapadu. Kot gostu so mi seveda dali leopardovih krempljev in nekaj sedež poleg čarovnika pod balda- leka. To napravi človeka kar no-hinom. Brž ko sem sedel, je ča- Jrega za nekaj časa. Strahu sploh 'ovnik pred seboj zanetil majhen ne pozna več. °Senj. Na ogenj je stresel nekaj j Poznam lek, ki ga napravljajo t«žu in- viharju, ki ste ga videli hribu, ki je 30 m visok, se pri- razprostira pokrajina. "Leta-v filmu "Krik iz divjine"? Ta kaže letalec. To je posnetek na jlec" je medtem odšel na spre-film so posneli po knjigi Jack' veliko. V zmanjšanem Londona. Vidimo napol zasneže- sledijo drugi posnetki. Majhen ga ... To no mestece iskalcev zlata. Hiše modelček sfrči po zraku — po ki varajo občinstvo. In vendar ČEGAV JE DENAR? j Hladno vreme ' Toledo, O. — Prizivno so- Iz Ljubljane se poroča, da dik'e je pretekli- ponedeljek je že v prvi polovici sept. na-'odloČilo o neki pravdi za $500 stopilo nenavadno hladno vrelci so bili najdeni. Našla je de- me. Temperatura je padla nar neka Mrs. Simmons na prav do ničle in na Barju je hodniku banke Toledo Tr&t pobelila slana. — Tudi iz Ma-'Co., ko je bila v letu 1920 ribora pišejo, da je že padla 'uslužbenk v banki. Oddala pa slana in je napravila veliko :je tedaj denar bančnemu vod- škode na ajdi, ki je ravno bila Istvu, toda s sporazumom, da v najlepšem cvetu. :se ji vrne, ako se ne bo lastnik! - '/glasil. Tako je ležal denar v j Popravilo 1 banki d0 leta 1933 in tedaj, Starodavno kapelo v Kam« 'ga je najditeljica zahtevala; niči pri Mariboru prenavljajo, i banka pa je zavrnila njeno: V tej kapeli je znameniti j zahtevo, na kar se je ženska kamni kip sv. Janeza, ki je, obrnila na sodnijo, ki je zdaj .kakor sodijo, precej dragoee-odločila njej v prid. no delo. 12 ŽRTEV ZAGONETNE Domačije gorijo NESREČE V Vardacih na Štajerskem Cheyenne, Wyo. — Težko!je zgorela domačija posestni-bo dognati, kaj je bil vzrok 'ka Štefana Poredoša. Požar je katastrofalne aeroplanske ne- nastal zaradi slabega dimnika sreče, ki je zadela pretekli i in je napravil škode na d 20.-iponedeljek neki potniški aero- ;000 Din, zavarovano je pa bi-in v kateri je izgubilo Ho. le za 7 tisočakov...... V Ga- merilu hod. Model pa leta namesto nie-jp]a;|1 j T" so filmske senzacije,'ž.v]jenje ]2 osebj 9 potnikov berju .ie zgorel Štefanu Biru Prahu, nakar se je razširil mo- :iz krokodilovih jeter in mislim, ™ m majhne. V daljav 5en, bodeč duh, in plamen je po- da nekaj takega primešajo tisti ^kaj kilometrov prežijo volkov stal svetlejši. Pri tem je mrmral,'pijači. Jetra pečejo toliko časa, K zasneženem gozdu. Komaj za kakor bi pel kakšno popevko. 'dokler ne postanejo trda; nato jkorak vidimo predse, ko pnhru- To je šlo nekako dvajset mi- jih zmeljejo v prah in primešajo j™ vihar in nam mece snežinke 1 v oči. Ta ^strašni snežni vihar, tenki bakreni žici Ta posnetek bodo množice še zmeraj polnile fiImajo na prostem. Zadaj se kinematografe -o- in trije uslužbenci. Aeroplan, skedenj, založen s senom. nut. Že sem začel misliti, da nas še drugih dodatkov. Mešanica je vse skupaj potegnil, ko sem .tako strupena, če položiš ščepec Zagledal daleč tam na zahodu .tega strupa na ustnice ali vtak-Crn oblak. Tega se prav dobro lneš v nos spečega človeka, se- ta spominjam, zakaj oblak je bil nikdar več ne zbudi." Rene Meeus je veliko pripovedoval o zlu, ki ga lahko store čarovniki. Deli jih na dvoje vrst; so dobri, ki napravljajo dobre letine, in slabi, ki prinašajo sa- nekaj posebnega, ves srebrno Podložen. Nato se je ulilo. Vedeti moraš, kako dežuje v tropičnih krajih, ako hočeš razumeti, kaj se pravi zasnežene hiše, ognja taborišč, i NADŠKOF DR. ROZMAN NA POTU NA ZAPAD volkove in sani na pasjo vpre- yečer ge je us4avy za par ur v CMcagi, kjer so ga ščilo na neki hrib. mije je zavladalo med chicaski- ^satelj "Pisanega polja , kratek Ventilator začne pihati in sne- v žinke - sol - pršijo okrog. V, ramesla vest, da pride ta večer .druge slovenske študiju je do 70 stopinj toplote, skozi Chicago, na potu proti za- zapadu, ODPOMOČEK PROTI PREHLADU Milwaukee, Wis. — Kakor mi Slovenci,ko se je v torek večer misijon. Zatem bo obiskal še vse 'sc j« na letnem zborovanju naselbine po ameriške zveze za javno zdravstvo, ki se vrši tukaj, ob-Chicagi s6'javilt>, se je našlo sredstvo, s iganjajo divjake, da morijo miši- farjem. Slično so uprizorili rezal in se začelo jasniti. Moj šotor je bil pol milje da- jonarje in trgovce, ieč. Ko sem od čarovnika odha- . Oni vedo, da je bel* človek njih tal, s© bile mlake' po tleh. Ska- največji sovražnik, ker se ne bokal sem od luže do hiže, a vseeno ! ji njih prokletstva in njih čarov si zmočil noge. Ko sem pri-'nije, in ker uči domačine, naj sel domov, je moj fant, domačin,! preziraj o čarovnike. n 5„,.air.j oo roviti V ko7iihp bo-'padu naš slovenski nadškof Dr.1 Na kolodvoru v a igiaici se, zaviti x ko . , _ iGregorij Rožman> iz Ljubljane, jsprejšli Prevzvišenega župnik katerim se lahko ljudje zavalili dolTakoj se je zbralo kakih 25 av-'od sv. Štefana veleč. g. p> Ale- ™je proti navadnemu prehla Nevaren zalet Jože Godnov, po domačo Jozelj, posestnik in mesar v Tržiču', se je vozeč po cesti s kolesom, po nesrečnem naključju zaletel v, nasproti vozeči avtomobil. Trčenje je bilo za Guzeja usodepolno, ker je par dni po nesreči podloge! poškodbam v ljubljanski bolnici. -o- du. Sredstvo se kolen segajoči sneg v filmu "Po- jtomobilov, v katerih so se šte-ksander Urankar, veleč. g. P v ročna noč" Ko so zvečer kazali vilni rojaki podali na La Salle Jgvardijan Benedikt Hoge, veleč, čajih preizkusilo slike, pa je gledalce kar zeblo, letajo, k*er so pričakali in pri- jg. p. Bernard AmbroŽič iz Le- uspehom. spal. Odeje so ležale na tleh tako žive so bile slike na platnu lin kakor zares. Najtežje vprašanje, filmske srčno sprejeli prevzvišenega go-imonta; veleč. g. John Plevnilc. Dva katoliška misijonarja |Umetnosti pa smo morali razre-j Z postaje se je pripeljal v šte- Poleg njega. Začel sem ga ista prav pred menoj prišla v sr- |§iti pri največjem letalskem fil-jVilnem spremstvu prevzvišeni g. oštevati, zakaj ni nesel posteljni- jce džungle in postavila misijon," jmu "Hell Angel". Prvotno je ho-'nadškof h sv. Štefanu, kjer ga Mežja noter. Pogledal me je j je nadaljeval. "Z domačini sta ;tei režiser delati posnetke po na- je naudušeno sprejela velika Rumunci se niso izkazali je v več slu- j Kakor poročajo listi, se je z najboljšim nedavno vršila po Rumuniji i mednarodna kolesarska tekma, pri kateri je nastopilo spoda nadškofa Dr. Rozmana ob j župnik od sv. Jožefa v Jolietu NAŠLI POTOPLJENO LADJO, lepo število kolesarjev raznih in veleč. g. G. Kuzma, pom. žup-j Kinsale, Irska. — Razisko- držav, ki pa so, po poročilih nik iz Jolieta, ter, večja množi- valna ekspedicija, ki. se bavi listov, mnogi odstopili od toča lajikov. in žena. s tem, da najde ladjo. Lupita- kem. predno so bile te končamo, katere je bila pred 20. le ti potopljena med svetovni. 7:20 zvečer. debelo in odvrnil: " pana m' vu-lu-" (Saj ni deževalo.) "Ni deže valo?" .Sem vzkliknil. "Pa to po- Prevzvišenemu gospodu nadškofu Dr. Rozmanu želimo sreč-se zbrali ino potovanje in obilo božjega u- ne. Vzrok zato so dali Rumunci sami, ker so se s sodniki do- dobro izhajala, čarovnikom pa Vavi, da so v zraku zares letal- ;rnnožica faranov, ki so nista mogla do živega, ker so vi-)ske bombe. A ko so začeli s fil-|okrog cerkve in župnišča. Pred speha na njegovih_ misijonskih .... __________________________. deli, da jim jemljeta moč do ;manjem, so se koj trije smrtno jžupniščem je, ob prihodu zasvi- posetih med našimi rojaki jo tlPaj!" Dvignil sem odeje, a bile [ljudstva. ponesrečili. Tedaj so vso igro Jrala par komadov v pozdrav .zapadu, kateri ga zeljno prica- So Popolnoma suhe. "Ni mogle j Nekoč so črnci kakor po na-.preložili v studi jo — tudi naj- (Prevzvišenemu mladinska godba [kujejo, da ga vidijo m čujejo, " ' -- - - • kakor sinovi in hčere svojega vojno, je preteklo nedeljo v govorili, da morajo oni zma resnici našla na dnu morja jgati. Najbolj neprijazne pa neko ladjo. Nifto mogli takoj so se kazali proti ju-gošlovan- , . - - - - , - - - . ___________________^ tudi naj . . . Sevati, saj ni bilo niti oblačka [vadi prišli k maši, navidezno ,večji prizor filma, zračni napad »v. Štefana. Nato je prevzvišeni kakor sinovi m hčere nebu," mi je zatrjeval. 'prav tako prijazni misijonarjem 'na London. Trikrat po enajstič- Podelil svoj nadpastirski blago-očeta. Pogledal sem na svoje čevlje, jkakor vedno. Sredi službe božje jtal se je dvignilo v zrak, da bra- |slov v cerkvi< nakar ^ P° komaj j Bog z \ ami. so bili še malo prej mokri in j pa so se dvignili, zvezali oba du- !nijo London, ko se je velikanska dveurnem odmoru zopet odšel hovnika, ju odvedli z vas in ju —o- yidel, da so popolnoma suhi. To mi je vendar čudno zdelo; za-sem_tekel nazaj v vas, kjer je ^Xi deževalo, a prepričal sem St'» da tudi tam ni bilo dežja. Spoznal sem, da so me hipno- iz rok divjakov, prav ko so ga London. Zeppelin je'izginil v hirali. Šel sem k čarovniku in izačfeli mučiti. Čarovnik ga je oblakih, se spet polagoma prika- j Ponudil kos pisanega blaga,'pravkar trpinčil z razbeljenimi za\ ]cot velikanska tarča za stroj- j ' ga imajo črnci tako radi, če j kleščami, ko so prišli rešitelji. [ne puške (mrtvaške ragle) le-p°novi slepilo, .pa ni hotel. i Ta misijonar še živi in pripove- tal, ki so ga obkrožali. Letalo za Ta čarovnik, ta'sijajni hipno- !duje, kaj je prestal." |letalom je začelo goreti in je zgnnelo na tla, dokler se ni ne-|ko letalo s propelerjem zagnalo i v Zeppelina in mu razparalo balon. Plameni so švignili iz balo-Perspektivič- na, s strašnim ropotom je Zep-z gradbami v 'pelin treščil na tla.. j Ta Zeppelin je bil približno en meter dolg,, letala pa razmeroma manjša. Oblake so napravili iz dima, ki ga je povzročila neka tekočina. Vsa letala so bila !pritrjena na štirih žicah in so ijih torej premikali poljubno sem in tja. Delali so z njimi, kar jso hoteli, ko z lutkami, in jih prekopicavali, dvigali in podili, i kakor se jim je zdelo. V filmu ,, ,„ ... , ... i ni bilo videti žic, ker so bile iste Ah se spominjate razburlji- , , ,. „ . . ,. , , \ v , |barve ko ozadje. Da bi mogli smotka: Zeppelin prikazal na na vlak v spremstvu veleč. g. J. j Žensko srce je mučili dva dni, preden so ,ju u- obzorju. Nastala je strahovita J- Omana, župnika v C-levelandu, jUgnznes krepko morili." j borba, najbolj razburljiva zrač- 0hio> ter se odpeljal proti zapa- .zlomiš zobe. Drugi misijonar, znanec Mee- na bitka, ki so jih sploh kdaj fil- du- Ustavi1 Pe 'jo na.jprvo v ! usa ,oče Caluwaerts, je bil rešen 'man, ko so pad'ie prve bombe na Leadville- Col°- k-'er bo imel v i "Med nama povedano kakor vanj po- fari sv. Jožefa, kjer pastiruje Imeni vedno: vsem povedano. ugotoviti, ali je to res Lusita-nia, in v to svrlio so poslali drugi dan, v ponedeljek, potapljača v vodo, da izvrši pre-iskavo. Ekspedicija se bavi že i nad tri mesece z iskanjem kost !omen-'ene ladje in se je nje "s^|vodja še odločil, da bo opustil nadaljnje delo kot brez-juspešno, ko so zdaj nepričakovano naleteli na omenjeno lajdbo. -o-- ŠIRITE A MER. SLOVENCA skim kolesarjem. m 23 LET TZKU.vN.li« Pregleduje oci in predpisuje očala DR. JOP J. SMEUNA OPTOMETRIST 1.801 So. Ashland Avmua Tel. Canal 0523 Uradne tire vsak dan od V; sijutiAi do 8:30 Stojimo na šest metrov viso- j območje aparata. lesenem stolpu, na kate-}'etn stoji filmski fotografski ^arat. Pred nami se razteza ve-bodočnosti — London, bo čez nekaj sto let. ,_rav za prav je to bodoče mesto ar starinsko na pogled. Hiše so na slika se krije študiju (delovnici) filmskih posnetkov. Ko je slika narejena, ni videti razlik med modelom in originalom. Aleksander Korda si je s to majhno zvijačo prihranil kar premoženje. Ross Jackmann, fiizke, ceste ozke, sivo v si- strokovnjak za tako zvane trik-Vem- Ta pusta slika, ki jo gleda- j filme (sleparske filme) pa se s prostim očesom ,pa se spre- smehlja tej nedolžni šali. To je . eni v leči aparata. Poslopja se .bila le majhna domača naloga iznenada dvignejo do neba, spričo, njegovih bistroumnih ^ar Jpebniki rastejo kvišku, kate-,rala sv. Pavla se dviga v oza-j.^6' dozdeva se nam da vidimo I'1 kilometre daleč, da gledamo iznajdb v varanju občinstva. I, Naznanilo m zahvala Potrtih src naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je, previdsna s sv. zakramenti, za vedno IM-eminula naša Ijifba mati in soproga, ve borbe nekega potapljača z ho- j botuico v velikem oceanskem "oramo velemesta bodočnosti, filmu?" stalno premikati letala in jih u-porabljati še za druge filme, so ' "Ta prizor je napravil -., ' .. ' '. 1 „ , , , . i jih zvezali z elektriko. Ce pn-ackmann. Riba-hobotm-...,. , . ,. , , tiskajo na električna stikala ko ^ le majhna, zvijača režiserja Ross Jackmann." Riba 5 Jackmanna, ki prihrani |ca> bila iz sukna. Potapljač je,na tj ke kkvi . nastane flntaPi? milij0n0V d0larjeV 1Z~ PnbhT ^ ff J^fvf borba v ozračju, da ti kar sapo ■ filmskim družbam. Arhi- je poganjala elektrika. Velike , _ V8e v fihnsUi de. Dv" Postavi ozadje do polovice, .posnetke je delal igralec v opre- lavnici t^i dei — ostanek — pa na-'mi plavača, prizore iž boja so je(rVl Jackmann za nekaj dolar-[priredile lutke. Dno morja, kjer ' Ta naredi iz lesa in mavca He bil boj na življenje in smrt je tekt filmskim družbam. Arhi- 'je poganjala elektrika. %dei______________________mm Tako proizvajajo tudi druge smrtnonevarne prizore, ki jih v brez teh zvijač ne bi mogli upri-Sjei. načenja točno unui, siumju Celo odlič- jzarjati. V nekem prizoru je vi- L0lvl Jc »rhitekt nehal graditi, ne raziskovalce morja preslepi-'deti letalca, ki pristane na ne- lX)tj)a u model mesta. Njegov .bilo dno majhnega kjp. Re začenja točno ondi, 'študiju (delavnici). bazena -'Otifl 'uteivL ne mu grauiu. ue i tu,i!>auvitn.c i» en w°llske Strehe so približno jo ti prizori in verjamejo, da so 'kem hribu. Angleška nima dosti Jrtev široke ito 50 cm visoke, j vse slike posnete-po naravi. hribov. Zato je Jackmann nare-Vast j model postavijo v] In kaj menite o snežnem me-Idil hrib iz lesa in mravca. Na (ROJ. LAKNER) Pokojna je bila rojena dne S. oktobra 1877. v Vrh, vas Spe-harje. V Ameriki je bivala od leta 1901. Njen pogreb se je vršil po katoliškem obredu iz hiše žalosti v cerkev sv. Janeza Viane-ja in potem na. Mt. Olivet pokopališče v Detroitu. Tem potom želimo izraziti vsem našim blagim sorodnikom, prijateljem ir.i znancem najiskrenejšo in najprisrčnejšo zahvalo za vse,, karkoli je kdo storil za pokojnico, bodisi tekom njene dolgotrajne bolezni, ko ste jo cbiskovalf in tolažili, bodisi ob času njene smrti °b času, ko ie pokojnica ležala na mrtvaškem odru. Posebej pa sem dolžan se zahvaliti zlasti veleč. g. Fathru Odilo, za lepo opravljene cerkvene obrede. Zahvalim se tudi čč. gg. Father Edwardu in Father Augustinu za vse vaše obiske pokoj-nice v času bolezni, Iro ste ji prinašali dašne tolažbe in sv. zakra- j mente ir. nazadnje tudi zadnjo popotnico. Hvala Vam iskrena. Dalje najlepša zahvala vsem društvom, Altarno društvo, društvo Slovenske ženske zveze, društvo Marije Pomagaj, KSKJ., društvo Sokol, SI. H. Zv., ki ste ji položili vence, in pošiljali ob času njene bolezni obiskovalce. Najlepša zahvala vsem, ki ste darovali vence na krsto pokoj-nice; imena izptittim, bi vzelo preveč prostora. Posebna zahvala tudi vsem, ki ste naklonili ob tej priliki tudi sv. maše v korist pokojne?. Tudi pri teh izpustim imena, bi vzelo preveč prostora. — Se zahvalim pogrebniku, Mr. Mclnnes, za njegovo lepo oskrbo; je katoličan, ga vsem toplo priporočam. Lepa zahvala za krasen sprevod in vsem, ki ste jo .spremili k zadnjemu počitku. Žaluioči ostali: LOUIS SREBRNAK, soprog: LOUIS, JOE, JOHN, FRANK, MICHAEL, sinovi; MARY. hči. •■Detroit. M Seli,, 30. > ;ucmbra l'JSS. DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V JUGOSLAVIJO Prirejata ju vaša priljubljena zastopnika, ki uživata velik sloves med Jugoslovani, in vi boste z veseljem potovali s svojimi rojaki. MAJESTIC 6. decembra AQUITAMA 14. decembra 1 zvežban potniški spremljevalec vas bo spreihljiil • torn 1 -> V v «,<* Stran * AMERIKANSKI SLOVENEC* Četrtek, 10. oktobra 1985 'Deklica z odprtimi očmi? PIERRE L'ERMITE Prevod skega "Jojmene, pa povejte mi vsaj, ali ne bo dvigalo samo padlo nazaj?" je vpraševala teta vsa prestrašena ljudi, ki so se tiščali na stopnišču. Razgovor preko zamrežene ograje se je nadaljeval. "Ne ... Doslej še nikoli ni padlo ... Toda pred nekaj dnevi je malo manjkalo, da ni prebilo stropa v sedmem nadstropju. To ni dvigalo, ampak granata. H kateri stranki pa ste namenjeni?" "H gospe Maude? ..." "Halo, gospa Maude... K vam sta namenjeni ..." Nekdo je javil, da so telefonirali mehaniku in da bo vsak trenotek prišel. Prav tisti hip pa se je dvigalo brez vsakega povoda zagnalo z vso silo kvišku ter se nenadoma ustavilo na hodniku v šestem nadstropju. Toda tudi tam še ni hotelo izpustiti svojih žrtev. Prikazala se je hišnica z zlo-voljnim obrazom. Z nožem ji je uspelo spraviti mehanizem ključavnice v red. "Ljudje z dežele, ste," je nahrulila ženski; "to se vidi. Da se mi ne drzneta več stopiti v dvigalo, razen če vaju jaz peljem ..." "Oprostite, gospa, saj ste naju vi sami ..." "Ni res! To je laž!. ." Hišnica je vstopila v dvigalo ter ga je spravila v pravo nadstropje. Vsa pobita in zardela je obstala teta Cecilija na hodniku sredi radovednih ljudi. Gledala je na desno ... na levo ... nobena roka se ji ni iztegnila nasproti. Na slepo srečo je poskušala teta Cecilija: "Gospo Maude iščem..." • Nekaj hipov je bilo vse tiho ... naposled se je gospa Maude odločila: "To sem jaz, gospa." Teta Cecilija je vsa radostna razširila roke: "Ah, klanjam se, draga gospa! Naposled — evo, sva dospeli na cilj po tolikih križih in težavah! Naposled sva pri dobrih znancih." Gospa Maude, ki je bila še vedno v spalni obleki, je odgovorila v zadregi in kakor z viška: "Oprostite, s kom imam čast govoriti?" "Z Rolandino teto ..." "Z Rolandino teto? Ne poznam..." Mati se je okrenila proti svoji hčeri A-deli, nato proti Valentini, ki je pravkar prisopihala s svinjskimi parklji, zeljem in prekajeno klobaso in zmerjala: "Kdo pa je bil tisti nebodigatreba, ki je pokvaril dvigalo? Oh, to šesto nadstropje! Človek si kar na lepem nakoplje srčno napako !..." "Tiho bodi," je zagodrnjala mati... "Oprostite, gosp% čigava teta ste?" "Rolandina; evo tu je moja nečakinja... Ali vam ni znano? Vaš sin vam ni povedal? Prihajal je vsak večer k nam po vodo ... v Noirmoutieru ..." "Ah! Noirmoutier! Že vem, že vem! Moj sin vaju je šel sinoči čakat na kolodvor ..." "Žal... ni prišel!" "Pač, pač! Zagotavljam vaju! Kajne, Adela, da je šel? Kajne, Valentina?" Toda Valentina se je izmikala: WlizWtr. iz franco-izvirnika "Kam hodi Roger zvečer? To je reč, ki jet živa duša ne izve ..." "Toda saj se spominjaš, da nam je včeraj rekel, da poj de na kolodvor čakat gospe ..." "Rekel je, seveda je rekel... "Uverjena sem bila," je tožila gospa Maude pred sosedi, ki so prodajali zijala... "uverjena sem bila, da vaju je našel in lepo spravil pod streho. Ko je prišel ponoči domov, smo vsi spali; in zjutraj je odšel v pisarno, ne da bi nas bil videl, tako da me nimamo pojma, kako in kaj... nobe« nega uojma, vam rečem!" ? ? PISANO POLJE J. M. Trunk Mladina, kam greš? K. S. ima pod to označbo. Slučajno sem zašel na pašo med otroke. Takole se je razvijal med njimi pogovor: "Ali je Bog, ali ga ni," je popraše-val prvi. "Ni ga, saj ga še nisem videl," je zatrjeval dru-Konkordat v Jugoslaviji. je bila država, da se je obve- "Tudi hudiča bi rad videl," , zala, da nekaj plačuje iz te- Se Je rotil tretJi- Na m<>.ie po-, J.'ga konfisciranega premože- -iasnil° so me odurno odvrnili kierkoli socialistom ni no vo' ^ To uteSne vedeti vaak ,in ZaVil S6m j° VStran'" kjerkoli, socialistom m po vo - &ko ^ potem ne I Tako se je zgodilo na Koro- more pisati, da naj "skrbi cer- škem. kjer ima ta mladina še kev za svojo eksistenco iz svo- Pouk v šoli> in tako -ie ceI° jih sredstev," kar bi se zgo- med kmetsko mladino. Kaj dilo, ako bi se država odtegni- tam> k-ier ni nobenega pouka, la zajamčenim dolžnostim. ali cel° Pouk na nasprtotno stran, kakor v Rusiji? Sicer "Vera je privat cerkev Da kak konkordat, naj ta potem v Jugoslaviji lji, je pač čisto naravno, ti socialisti niso morda socialisti le po imenu, in proizvajajo svoj nauk iz marksizma. Konkordat pomen j a priznanje 'nauka katoliške cerkve, stocia- ,Ia zajamčenim lizem pa je zanikanje tega ;Dalje meni; ■ vera Je gmo pa ysi skupaj _ črvički) nauka, toraj sta socializem in na zadeva, cerkev politična m]a(jj jn sj-arj katolicizem kakor ogenj in organizacija.." Tudi to cika . _0_ voda. jna čas, ko socializem še ne j Prav iz tega stališča preso- stoji na lastnih nogah, in moja konkordat tudi "Delavska ra suti ljudem pesek v oči., politika," glasilo slovenskih in če je "cerkev politična or-socialistov. Ogenj in voda pač ganizacija," potem pač poli-i ne gresta skupaj, toraj tudi tična organizacija (država,) katolicizem in socializem ne. ne more pripustiti še druge S In vendar se lahko marsikaj organizacije; brez cerkve pa ! pove o kritiki konkordata od ni vere, to stoji, in kak zave-|socialistične strani,' ker tu so- den socialist ni na glavo padel, cialist kritizira, za kar nima da bi tega morda ne vedel, j povoda. Ko našteva list do- ker pa dobro ve, piše tako, vsaj privatno TO IN om lišču ločitve cerkve od drža-1je. ve. Cerkev naj bo., svobodna in neodvisna, v okviru popolnoma svobodomiselnega koalicijskega zakona. Imeti bi ne imela predpravic, pa tudi omejevati bi se ne smelo nje-j ... ,ni ravno prisiljen, da se ravna nice v Pragi je ponoči vdrl krasne kraje ob ^ tu t SV.°i°,-f S1S!T (P« konkordatu, ako sam noče, tat. Baš ko je praznil omaro |w. L. Gregory, ki ......" ' "" """" s ker je pri konkordatu zajem- s srebrnino, se je starka zbu- čena popolna verska, oziroma dila, zaslišala ropot in prišla brezverska svoboda. Konkor- pogledat, kaj je. Vlomilec je dati se ne delajo tja v en dan, planil nanjo in jo vrgel na pač pa, ker se s tem uravna- tla. Hotel jo je zadaviti. Te "Le vstopite ... Sedli bosta malo, da prideta k sebi... Stanovanje še ni pospravljeno !... Oh, saj veste, kaj je nepospravljena postelja..." Teta Cecilija in Rolanda sta vstopili v stanovanje gospe Maude. _ _ ________ ____________ Na prvi mah sta bili neprijetno dirnjeni 'fožbe konkordata, meni med kakor bi priznal radi tesnobe, nereda in zatohline "pari- |drugim: "..mi smo Droti kon-'zadevo vere, cerkev pa poti-škega apartmana", kakor se take luknje !kordatu, ker stojimo na sta-j sne med politične organizaci-bahaško imenujejo. Ce bi bilo "Zavetje" s svojo prostor- U^,".VUUU.UI.? Se en0 pripombo bi nostjo, zračnostjo, s svojim cvetjem in svojo svetlobo, živo bitje, kako bi prasnilo v smeh ob pogledu na ta oddelek tretjega razreda, ki si natika ime "apartman". Valentina, ki ima lase pristrižene na pi-skerlonc, biserno ovratnico, neverjetno kratko krilo, ki je napudrana, nališpana, ki ima poslikane trepalnice in obrvi, suhe nožice v svilenih nogavicah in v nizkih odprtih šolenčkih, še bolj veča s svojo zunanjostjo nered bivališča. Na voščenem miznem prtu se vi je j o goste črte polite kave; kanarček poje v svoji kletki, dvigajoč svoj glas vedno bolj. "Nesi ga ven!" zapove razburjena gospa Maude Valentini... saj bomo oglu-šili!" Nato se obrne k teti: "Torej vaju Roger ni srečal? No, to ga je moralo jeziti, kajti odpravil se je proti kolodvoru s prav posebnim veseljem! Toda pustimo to! Rajši mi povejte, je-li dobro izbral; sta li zadovoljni s hotelom?" "Saj nisva bili v hotelu." "Kako? Nista bili v hotelu! Saj je Roger vendar rezerviral za vaju sobo z dvema posteljama..." "Računali sva, da naju gospod Roger popelje tja. Ne veva namreč ne naslova, ne imena hotela." Gospa Maude vpraša Adelo: "Ti... ali ne veš, kateri hotel je to?" "Zdi se mi, da oni-le v ulici des Abbesses . . zraven montmartreškega pokopališča ..." "Tako bo., Ce se prav ne motim, se zdi tudi meni, da je Roger omenil ta hotel! Oh! Tam boste prav udobno stanovali! Zračno in na lepi razgledni točki! Pa še čisto blizu severo-južne železnice, podzemske železnice in dva koraka od trga Clichy... Še eno vprašanje mi dovolite: Kje pa imate prtljago?" "V shrambi." "Rekli boste, da sem vsiljiva, ampak prosim vas, povejte mi, kje ste prenočili?" "V kolodvorski čakalnici." Mati in hčere so se spogledale v zadregi. (Dalje) daj pa je skočila nanj mačka, ki je bila na starko zelo navezana, in ga pričela grizti ter praskati pb obrazu. Zaman se je skušal rešiti živali, Na njegove krike so pritekli sosedi, ki ga pa tudi niso mogli osvoboditi živali, tako trdno se je bila zagrizla v njegov obraz. Šele na prigovarjanje starke je mačka izpustila vlomilca, ki šo ga spravili v bolnišnico, kjer je za strašnimi ranami kmalu umrl. -o- KAKŠNO STAROST DOSEŽEJO ŽIVALI? Angleža Chalmers Michelle in Stanley Flowers sta dolgo let proučevala dolgost živalskega življenja. Po njunih podatkih dosežejo najvišjo starost mrzlokrvne živali. Želve učakajo do 200 let. V neki družini imajo že 96 let isto želvo. Ribe žive 40 do 60 let, sloni 50, nosorogi 45, po-Ivodni konji, konji in .kiti 40, medvedi in opice 35, žirafe in mačke 30 let. V ujetništvu dosežejo divje živali višjo starost nego v prosti naravi. Ptice žive razmeroma dolgo, pa- ANEKDOTA Gran Cane della Scalla, knez veronski, je imel dvornega norca, katerega je bogato na-1 grajeval, političnemu emi- i grantu iz Florence, Danteju. 1 pa je dajal le skromno podporo. "Kdaj boš živel ti, kakor, . , . , „. . . , „„ v. . . v \ „ pige do 105 let. Slavec m kar-zivim iaz? vpraša nekoč no- ; , , „ . . , or , , •'. cek pa dočakata do 25 let. rec Danteja. ;__ "Ko bom našel gospodarja,! ki bo meni podoben, kakor je prista- tvoj tebi!" je 1 bil Dantejev vil, pa ni morda noben na- odgovor. svet. Ne vem, čemu je konkor-j -o- dat trn v peti kakemu sociali-J MAČKA — ČUVAJ stu. Kljub konkordatu nihče' V stanovanje neke stare ž e- RAZSTAVA BO MESTU V DIKO co naj skrbi iz svojih stev, ne iz državnih..." Tako ■ govorijo in pišejo socialisti ,tam in tedaj, ko in kjer niso i na popolni moči. Ako pa pri-jdejo do vse moči, gre tudi tista "svoboda" v prazen "luft". Naj se nikakor morda ne sklicujejo na komuniste, da namreč le ti zadrgnejo vsako svobodo, ker komunizem je pravi socializem, le malo bolj do-Jsleden je, in pove vse bolj odkrito, dočihi socialisti, ki še jniso pri vsi moči, radi lepo ! iVazirajo. Glede eksistence ■ velja to le tam, kjer cerkev ; sploh (še nikoli ni prišla do sredstev, ki ji eksistenco omo-gočujejo. Tako je vsaj bilo pri nas v Ameriki, ampak v Moskvi so hudo namigavali s kolom, da naj se cerkvam premoženje odvzame. Ali naj I cerkev izbira za eksistenco, Chicago, lil. — Ker je več oseb izrazilo skrb, da bo nameravana stalna razstava na seveirnem otoku pokvarila jezeru, je ima to delo v oskrbi, podal iz j avto, da je ta strah neutemeljen, češ. da bo na razistavi dovolil . le take stvari, ki bodo mestu v diko. jo zadeve, kakršne vsaj mnogi, hočejo in so z njimi zadovolj-j ni. Tisti pa, kateri jih ne ma ' rajo in niso zadovoljni z dolo čili, imajo svobodno pot. Čemu se toraj hudujejo, ko se obveznostim konkordata lahko enostavno odtegnejo. Konkordat ne pomeni prav nobenega nasilja, pač pa je nasilje, ako se vsi silijo k socializmu, kakor se posebno izrazito vidi pri razmerah v Mehiki. Celo državna univerza je baje raje zaprla vrata, kakor da bi se klonila nasilju socilističnega poučevanja. Slovenski socialisti ne po-menijb dosti vsaj ne med Slo-!da se ji potem ta sredstva, venci v obče, pa govorijo vrlo kratkomalo konfiscirajo ? Vsaj pohlevno, ampak ko bi kdaj j v območju bivše Avstro-Ogr- prišli do moči, bi govorili čipke se je taka konfiskacija iz- sto drugo— "špraho." Pozna-vršila, a vsaj toliko poštena mo se. Milimi i SELITE | VAŠE DOMAČE IN DRUGE VAŠE PRIJATELJE V STAREM KRAJU S STENSKIM KOLEDARJEM "AMERIKANSKEGA 1 SLOVENCA" ZA LETO 1936! Zbirka povestnih knjig TA ZBIRKA TVORI ZELO POVESTI. ZANIMIVE ČAROVNICA S STAREGA GRADA, veka ........................................................... povest iz srednjega 40c m TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno S lov enska tiskar n a| Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois CIGANOVA OSVETA, povest .................................................... 35c DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 35c ELIZABETA, hči sibirskega jetnika .......................................... 35c FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov............... 35c FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c HEDVIKA, banditova nevesta ........................*.............................. 35c KRVNA OSVETA, povest ............................................................ 25c MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije...................... 75c MRTVI GOSTAČ, povest ................................................................ 35c MUSOLINO, ropar iz Kalabrije .................................................... 35c POŽIGALEC, zanimiva povest .................................................... 35c RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja.... 65c TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest................... 45c VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ........................................................................................ 60c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela .............................................................................................. 65c ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ 85c ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................... 75c Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Letošnji naši izletniki, ki so se podali na evharistični j 1 kongres v Ljubljano in na obisk svojih dragih domačih v j | Slqveniji nam sporočajo, da imajo v starem kraju silno radi g | naš stenski koledar, kakoršnega izdaja list "Amerikanski j | Slovenec" za svoje naročnike tu v Ameriki. Tamkaj baje ne j | izdajajo slovenskih stenskih koledarjev v taki obliki, kakor j | mi tukaj. Lansko leto so nekateri celo iz starega kraja pisali ponj. j | Znamenje torej, da je slovenski stenski koledar, ki ga izdaja f | naš list priljubljen in ga v starem kraju radi imajo. Ker ga nam skoro vsako leto zmanjka, smo sklenili letos j I oglasiti naročanje koledarja predno bo šel koledar v tisk. In j 1 sicer bomo sprejemali naročanje za stenski koledar za v stari g I kraj DO 10. NOVEMBRA. Istotako naročanje od strani j | nenaročnikov tu v Ameriki. Po omenjenem datumu ne bo- j I mo sprejemali naročil za stenski koledar več, ker bo šel ob j i tem času koledar v tisk in ga bomo izdali le toliko več, koli- j | kor bomo imeli naročil v naprej. To naj blagovolijo vzeti j | na znanje vsi naročniki, ker po omenjenem datumu bo za na- g I ročila prepozno. g Vsled visoke poštnine in drugih stroškov bo koledarju | g letos cena 20 CENTOV KOMAD S POŠTNINO VRED Kdor ga želi naročiti svojim domačim, naj torej pošlje | 1 omenjeno svoto v poštnih znamkah ali v gotovini, ter zrav^ | | pravilni naslov osebe, kamor naj se koledar pošlje v staf| | 1 kraj. Kakor hitro bo koledar izšel bomo koledarje tal«* | i odposlali na vse naslove, na katere se bo naročilo koleda^6' | Torej vsi oni, ki naročajo stenski koledar svojim dolfla" J | čim, ali svojim prijateljem in znancem V stari kraj, naj to | | store gotovo do datuma 10. NOVEMBRA 1935. da bo nam g 1 tako mogoče postreči vsem, ki želijo naročiti za stari kraj g I stenski koledar "Amer. Slovenca" za leto 1936. Za naročilo se poslužite spodnjega kupona: I ---KUPON------* i l UPRAVA "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Rd., Chicago, II. Priloženo pošiljam znesek $........................... stenske koledarje za leto 1936, katere hitro izide koledar na naslednji CENJENI: == I kot naročila za.. prosim pošljite takoj, kakor naslov: IME: NASLOV: (Podpis naročnika) Naslov.. ........ .......I m:.....i n n 11 ti mu »n umi nuui ni niti limuumiii iimuiunuimm nt* um ti i mu mum*1*